Navigacija

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 15-570/1994, stran 831 DATUM OBJAVE: 18.3.1994

VELJAVNOST: od 26.3.1994 / UPORABA: od 26.3.1994

RS 15-570/1994

Verzija 56 / 56

Čistopis se uporablja od 1.1.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 26.2.2021: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 15/94, 18/94, 57/95, 19/96, 40/97, 9/98, 56/98, 56/98, 76/98, 39/99, 102/00, 62/01, 43/06, 77/07, 60/08, 75/08, 89/08, 83/10, 89/10, 107/11, 26/12, 40/12, 67/12, 67/12, 3/13, 10/13, 46/13, 67/13, 99/13, 7/14, 52/14, 3/15, 55/15, 106/15, 4/16, 51/16, 3/17, 38/17, 46/17, 54/17, 3/18, 47/18, 80/18, 4/19, 5/19, 45/19, 58/19, 58/19, 3/20, 78/20, 97/20, 160/20, 3/21

 
 

570. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije

 

KOLEKTIVNA POGODBA 
ZA DEJAVNOST ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. Stranki kolektivne pogodbe

 
To kolektivno pogodbo sklepata Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zdravniška zbornica Slovenije in reprezentativni sindikati organizirani v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva za območje Republike Slovenije, pri čemer se obe ministrstvi in Zdravniška zbornica Slovenije štejejo za eno stranko, sindikati pa za drugo stranko kolektivne pogodbe.
 

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

 
Ta kolektivna pogodba velja in se uporablja za vse zavode in delodajalce v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter za vse delavce v Republiki Sloveniji, ki so pri njih zaposleni (v nadaljevanju uporabniki pogodbe).
 
Za direktorje ne velja poglavje o plačah, druge določbe te pogodbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
 
Izraz "zaposleni delavci" v smislu te pogodbe pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega.
 
Ta pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
 
Določbe te kolektivne pogodbe se uporabljajo kot splošen akt v smislu zakona o delovnih razmerjih kolikor ni s posamično kolektivno pogodbo, statutom organizacije ali drugim njenim splošnim aktom določeno drugače.
 
Z akti iz 5. odstavka te točke se ne sme zmanjšati pravic in obveznosti, določenih s to pogodbo.
 

3. Časovna veljavnost

 
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Normativni del velja ter se uporablja do 31. 12. 1995, tarifni del pa velja in se uporablja do 31. 12. 1994.
 
Če dva meseca pred iztekom časa, za katerega je sklenjena ta pogodba stranki pogodbe ne odpovesta, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.
 
Stranki lahko kadarkoli sporazumno spremenita pogodbo.
 

4. Pozitivna izvedbena dolžnost

 
Stranki te kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
 

5. Negativna izvedbena dolžnost

 
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
 

6. Posledice kršitve obligacijskega dela kolektivne pogodbe

 
V primeru, da ena stranka krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v razumnem roku, ki pa ne sme biti krajši od dveh mesecev.
 
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka pogodbe ni mogoče odpovedati.
 
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
 

7. Pobuda za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe

 
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
 
Pogodbena stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
 
Druga stranka se je dolžna o predlogu opredeliti v 30 dneh.
 
V primeru, da druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se v roku ne opredeli do predloga, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.
 
Določbe te točke se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
 

8. Reševanje kolektivnih sporov

 
Za reševanje sporov med strankami kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki kolektivne pogodbe v 30 dneh po uveljavitvi pogodbe imenujeta komisijo za pomirjevanje in arbitražni svet.
 
Šteje se, da gre za spor med strankami, če se stranke ne sporazumejo o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj.
 

9. Komisija za pomirjevanje

 
Vsaka stranka imenuje po tri člane v komisijo za pomirjevanje.
 
Predsednika, kot sedmega člana komisije, imenujejo člani komisije sporazumno izmed uglednih strokovnih in znanstvenih delavcev.
 
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
 
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katera od strank kolektivne pogodbe pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če katera od strank ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani ne imenujejo predsednika komisije.
 
Vsak sporazum, ki ga stranke dosežejo, mora biti pisen.
 
Sporazum je sestavni del kolektivne pogodbe in jo dopolnjuje oziroma spreminja in se objavi na enak način, kot kolektivna pogodba.
 
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
 

10. Postopek pred arbitražo

 
V primeru, da se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi ali dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih vprašanj, se reševanje spora poveri arbitraži.
 
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta listo arbitrov, ki sodelujejo v posameznih arbitražah. Vsakokrat, ko se sproži spor, imenujeta stranki kolektivne pogodbe svoje arbitre s te liste.
 
S predlogom o začetku arbitražnega postopka mora tisti, ki je sprožil postopek, imenovati tudi svoje arbitre. Če druga stran v 15 dneh ne postavi svojih arbitrov, lahko predlagatelj zahteva, da arbitre postavi sodišče, pristojno za delovne spore.
 
V primeru spora vsaka stranka imenuje tri arbitre. Vsak arbiter mora imeti namestnika. Predsednika in namestnika predsednika arbitražnega sveta imenujejo stranke sporazumno izmed priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava. V primeru, da sporazum o imenovanju predsednika in namestnika predsednika ni dosežen, ju imenuje sodišče pristojno za delovne spore.
 
Po opravljeni ustni obravnavi in izvedbi dokazov arbitraža odloča z večino glasov. Če se ne more doseči večina glasov, mora arbitraža o tem pisno obvestiti stranke.
 
Predsednik arbitraže vodi obravnavo, posvetovanje in glasovanje. Njegova dolžnost je, da poskrbi, da se vsa vprašanja vsestransko in popolno proučijo. Predsednik arbitraže glasuje zadnji.
 
O obravnavi in posvetovanju se vodi zapisnik. Zapisnik o glasovanju se zapečati in priloži zapisniku o ustni obravnavi.
 
Odločba arbitraže mora biti obrazložena. Izvirnik odločbe in prepisa odločbe, ki se vročijo strankam, podpišejo vsi arbitri. Odločba velja tudi tedaj, kadar je kakšen arbiter noče podpisati, če jo je podpisala večina arbitrov in je na odločbi ugotovljeno, da je arbiter odrekel podpis.
 
Odločba arbitraže je dokončna. Stranki lahko izpodbijata odločitev arbitraže pred sodiščem, pristojnim za delovne spore.
 

11. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

 
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta petčlanski odbor za razlago kolektivne pogodbe. Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega pa imenujeta sporazumno. Razlaga posameznih določb pogodbe se sprejme z večino glasov odbora in je obvezna za vse uporabnike pogodbe.
 

12. Kritje stroškov

 
V postopkih pod točkami 9., 10. in 11. je vsaka stranka dolžna kriti polovico stroškov.
 

II. OBVEŠČANJE DELAVCEV

 
Direktor in organ upravljanja zagotavljata obveščanje delavcev o vseh zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj in pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
 
Delavce se obvešča zlasti o:
 
-
položaju zavoda
 
-
razvojnih ciljih zavoda
 
-
spremembi dejavnosti
 
-
organizacijskih spremembah
 
-
letnem obračunu
 
-
letnih programih dela in poslovanja
 
O zadevah iz prejšnjega odstavka se delavce obvesti pred sprejemom odločitev na način, kot je določen v naslednjem poglavju.
 

III. SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU ZAVODA

 
Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko delavskih predstavništev.
 

III/A Delavci posamezniki

 
Zavod mora delavcu kot posamezniku omogočiti sodelovanje pri upravljanju zavoda.
 
Delavec kot posameznik ima pravico:
 
-
do pobude in odgovorov na to pobudo, če se nanašajo na njegovo delovno mesto ali na njegovo delovno oziroma organizacijsko enoto;
 
-
biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju;
 
-
povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo delovnega mesta in delovni proces;
 
-
zahtevati, da mu delodajalec oziroma od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja plač in z drugih področij delovnih razmerij.
 
Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alineje prejšnjega odstavka delavec pisno ali ustno naslavlja na neposredno nadrejenega delavca. Neposredno nadrejeni delavec je dolžan pobude in vprašanja takoj posredovati pooblaščenim delavcem zavoda.
 
Direktor oziroma pooblaščeni delavec mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje pisno odgovoriti najkasneje v 30 dneh od postavljene pobude, zahteve ali vprašanja.
 

III/B Delavsko predstavništvo

 
V zavodu, kjer je zaposlenih do 20 delavcev, se delavsko predstavništvo ne oblikuje. Delavci takega zavoda sodelujejo pri upravljanju zavoda preko delavskega zaupnika.
 
Delavsko predstavništvo sestavlja glede na število zaposlenih v zavodu naslednje število članov:
 
-
v zavodu z več kot 20 do 100 delavcev - pet članov
 
-
v zavodu z več kot 100 do 200 delavcev - sedem članov
 
-
v zavodu z več kot 200 do 400 delavcev - devet članov
 
-
v zavodu z več kot 400 do 600 delavcev - enajst članov
 
-
v zavodu z več kot 600 do 1.000 delavcev - trinajst članov.
 
V zavodu z več kot 1.000 delavci se število članov delavskega predstavništva za vsakih dodatnih 1.000 delavcev poveča za dva člana.
 
Mandat članov delavskega predstavništva traja 4 leta.
 
Kandidate za člane delavskega predstavništva predlagajo reprezentativni sindikati v zavodu glede na število članov posameznega reprezentativnega sindikata v zavodu.
 
Za volitve članov delavskega predstavništva se smiselno uporabljajo določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
 
Delovanje delavskega predstavništva se uredi s poslovnikom.
 
Za tehnično izvedbo volitev in plačilo stroškov volitev je zadolžen zavod.
 

1. Predhodno mnenje

 
Organ upravljanja oziroma direktor mora pridobiti predhodno mnenje delavskega predstavništva o naslednjih zadevah:
 
-
uvajanje novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanja delitve plače in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi,
 
-
ukrepih za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni,
 
-
določanju delovnega reda in discipline ter uvajanja različnih oblik nadzora nad delom, obnašanjem in učinkovitostjo dela zaposlenih,
 
-
začetku in koncu delovnega časa, odmorov med delom in razporeditve tedenskega delovnega časa,
 
-
času, kraju in načinu izplačil plače in drugih osebnih prejemkov.
 
Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločanju o zadevah iz prejšnjega odstavka ni upošteval mnenja delavskega predstavništva, mora le-tega obvestiti o razlogih, zaradi katerih njegovega stališča ni mogel upoštevati.
 
Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka te točke, če delavsko predstavništvo ne posreduje svojega mnenja v 8 dneh od dneva, ko je bilo zanj zaprošeno.
 
Na zahtevo sindikata oziroma delavskega predstavništva mora direktor v 8 dnevih organizirati razgovor glede upoštevanja nasprotnih razlogov delavskega predstavništva.
 

2. Skupno posvetovanje

 
Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan pred sprejemom obveščati delavsko predstavništvo in zahtevati skupno posvetovanje glede:
 
-
statusnih sprememb
 
-
politiki zaposlovanja in odpuščanja delavcev,
 
-
sistemizacije delovnih mest
 
-
zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev,
 
-
razporejanje večjega števila delavcev izven zavoda in iz kraja v kraj,
 
-
sprejemanja aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja.
 
Organ upravljanja oziroma direktor je dolžan zahtevati skupno posvetovanje tudi glede kriterijev glede napredovanja delavcev v zavodu, če veljavna zakonodaja predvideva, da zavod s splošnim aktom določi kriterije o napredovanju.
 
Potrebne informacije je organ upravljanja oziroma direktor dolžan posredovati delavskemu predstavništvu najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve.
 
O skupnem posvetovanju se piše zapisnik.
 

3. Pravica zadržanja odločitve zavoda

 
Delavsko predstavništvo ima pravico v osmih dneh od dneva, ko je bilo obveščeno o sprejemu odločitve organa upravljanja oziroma direktorja, s sklepom zadržati posamezne odločitve organa upravljanja oziroma direktorja in istočasno sprožiti postopek za reševanje medsebojnega spora, če organ upravljanja oziroma direktor ni zahteval mnenja oziroma ni organiziral skupnega posvetovanja iz 1. in 2. točke tega poglavja.
 
V primeru iz prejšnjega odstavka organ upravljanja oziroma direktor ne sme izvršiti odločitve vse do dokončne odločitve pristojnega organa.
 

IV. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA

 

1

 
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v zavodu, dajejo pobude, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov zavoda.
 
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe zagotavljajo sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja. Sindikalnemu zaupniku zagotavljajo v javnih zavodih, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, tudi podatke o plačah vseh in vsakogar.
 
Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje zgoraj naštetih organov in zagotavlja sodelovanje njihovih predstavnikov na teh sejah, kolikor obravnavajo zadeve iz drugega odstavka.
 
Pristojni organi zavoda so dolžni pred sprejemom odločitev o gmotnih in socialnih pravicah delavcev, delovnih pogojih in delovnih razmerah obravnavati mnenje in predloge sindikatov in se o njih opredeliti pred sprejemom dokončne odločitve.
 
Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja sindikata, ga mora obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni mogel upoštevati njegovih stališč.
 
Če direktor ni upošteval mnenja sindikata pri odločitvah iz svoje pristojnosti, mora organizirati razgovor s sindikati zavoda.
 
Če svet zavoda pri odločitvah iz svojih pristojnosti ni upošteval mnenja sindikata, je predsednik sveta zavoda dolžan organizirati razgovor s sindikati.
 
Direktor in sindikati sklenejo pogodbo o zagotavljanju pogojev za delo sindikatov.
 
Zavod zagotavlja sindikatom za njihovo delo naslednje pogoje:
 
-
vsakemu delavcu, članu sindikata 2 uri letno med delovnim časom za udeležbo na članskem sestanku,
 
-
sindikalnim zaupnikom najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana sindikata vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njegovih funkcij in sodelovanje v delu organov sindikata izven zavoda. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikata dejavnosti na ravni republike, sodelovanje sindikalnih zaupnikov (predsednikov sindikata) v organih sindikata dejavnosti na ravni republike in čas za sodelovanje v organih zavoda. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov v zavodu skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne sme biti manjše kot število članov sindikata v zavodu in ne manjše kot 50 ur,
 
-
sindikalnim zaupnikom se zmanjša delovne obveznosti oziroma normativ, ali pa se jim povečan obseg dela posebej plača kot delo v rednem delovnem času,
 
-
zavod je na zahtevo sindikata dolžan izplačati določeno število ur članu sindikata, ki ga za opravljanje dela sindikalnega zaupnika določi sindikat. Za tako plačano število ur se sorazmerno zmanjšajo pravice koriščenja ur sindikalnih zaupnikov zavoda, vendar ne na manj kot 10 ur letno;
 
-
okvirni režim izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika se dogovori med sindikati in direktorjem. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov ter zahteve delovnega procesa,
 
-
sindikalnemu zaupniku (predsedniku sindikata) pripadajo trije dodatni dnevi za organizirano izobraževanje, s pravico do nadomestila plače in plačila stroškov za izobraževanje,
 
-
sindikalni zaupnik, ki svojo funkcijo opravlja profesionalno, ima tudi vse druge pravice, ki jih določa kolektivna pogodba, vštevši pravico, da se po prenehanju funkcije razporedi na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim,
 
-
zavod zagotovi sindikatom strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, administrativno delo, tehnično pomoč - telefon, fax, razmnoževanje, ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
 
-
zagotavlja za sindikate obračun in nakazovanje sindikalne članarine in druge finančne storitve, ki se določijo s pogodbo,
 
-
prost vstop zunanjih sindikalnih predstavnikov v zavod na podlagi vnaprejšnjega obvestila.
 
Zavod namenja sredstva za kulturno, športno in počitniško dejavnost delavcev v zavodu.
 

2. Imuniteta sindikalnega zaupnika

 
Sindikalni zaupnik uživa zaradi sindikalne dejavnosti delovnopravno imuniteto.
 
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drug zavod ali drugemu delodajalcu, uvrščen med presežne delavce ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat zavoda k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ zavoda pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na zavodu.
 
Zoper sindikalnega zaupnika, ki uživa delovno pravno imuniteto po zakonu o delovnih razmerjih tudi ni mogoče brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu.
 
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
 
Delovnopravna imuniteta traja še dve leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
 
Za sindikalnega zaupnika štejejo tudi funkcionarji Republiškega odbora sindikatov, ki so zaposleni v zavodu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
 

V. STAVKA

 
Sindikati lahko organizirajo in vodijo stavko pod pogoji, ki jih določa zakon in ta pogodba.
 
Za organiziranje in vodenje stavke uporablja sindikat svoja stavkovna pravila.
 
Če delavci stavkajo zaradi kršitve določil kolektivne pogodbe in je kršitev ugotovljena s strani arbitražnega sveta, so za čas stavke upravičeni do nadomestila plače, kot če bi delali. Nadomestilo gre v breme delodajalca.
 

VI. NORMATIVNI DEL

 

A. Delovna razmerja

 

1. Objava delovnega mesta

 

1. člen

 
V objavi delovnega mesta je potrebno navesti:
 
-
čas, za katerega se sklene delovno razmerje,
 
-
posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja;
 
-
rok za prijavo kandidata, ki ne sme biti krajši od 8 dni,
 
-
rok v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri, ki ne sme biti daljši od 30 dni,
 
-
največjo dolžino poskusnega dela, če se za objavljeno delovno mesto poskusno delo zahteva,
 
-
znanje slovenskega jezika za vsa delovna mesta, na katerih pridejo delavci v stik z varovanci oziroma uporabniki,
 
-
vrsto strokovne izobrazbe,
 
-
potrebne delovne izkušnje.
 
Z aktom o sistemizaciji se za posamezna delovna mesta ali področja dela določijo aktivnosti in posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja, če že niso določeni s posebnimi predpisi.
 

2. člen

 
Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila izbira opravljena in to v 15 dneh od prejema obvestila, da ni bil izbran.
 

2. Organ, ki odloča o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravi izbiro med kandidati

 

3. člen

 
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor. Le-ta opravi tudi izbiro med kandidati, pri čemer si predhodno pridobi mnenje ustreznega strokovnega organa v zavodu, kolikor gre za zaposlitev strokovnega delavca.
 

3. Prenos pooblastil

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window