Navigacija

Uredba o odlagališčih odpadkov

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 10-244/2014, stran 827 DATUM OBJAVE: 7.2.2014

VELJAVNOST: od 22.2.2014 / UPORABA: od 22.2.2014

RS 10-244/2014

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 16.6.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.10.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18

Časovnica

Na današnji dan, 17.10.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 16.6.2018
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

244. Uredba o odlagališčih odpadkov

 
 
Na podlagi petega odstavka 20. člena, šestega odstavka 70. člena in prvega odstavka 115. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
 

U R E D B O
o odlagališčih odpadkov

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(namen)

 
(1)
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2011/97/EU z dne 5. decembra 2011 o spremembah Direktive 1999/31/ES v zvezi s posebnimi merili za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (UL L št. 328 z dne 10. 12. 2011, str. 49), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/31/ES), in Odločbo Sveta z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES (UL L št. 11 z dne 16. 1. 2003, str. 27) določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati odpadki, ki se odlagajo, pravila ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem, gradnjo, odlaganjem in zapiranjem odlagališča odpadkov ter ravnanje po njegovem zaprtju z namenom, da se v celotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo škodljivi vplivi na okolje, zlasti zaradi vplivov onesnaževanja površinske vode, podzemne vode, tal in zraka, in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja zmanjšajo emisije toplogrednih plinov ter preprečijo tveganja za zdravje ljudi.
 
(2)
Ta uredba določa tudi pravila ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov v podzemna skladišča in za skladiščenje kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek, v skladu z Uredbo (ES) št. 1102/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (UL L št. 304 z dne 14. 11. 2008, str. 75), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1102/2008/ES).
 
(3)
Ta uredba določa tudi pravila ravnanja in druge pogoje za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču.
 
(4)
Za vprašanja v zvezi z odpadki, ki se odlagajo, in splošnimi pogoji odstranjevanja odpadkov, ki niso posebej urejeni s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.
 

2. člen

(uporaba)

 
(1)
Določbe te uredbe se uporabljajo za načrtovanje in obratovanje odlagališča, podzemnega skladišča in skladišča kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek (v nadaljnjem besedilu: kovinsko živo srebro), ne glede na vrsto odpadkov, ki se odlagajo.
 
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se določbe te uredbe ne uporabljajo za:
 
1.
vnašanje blata čistilnih naprav ali greznic in mulja iz rečnih strug, jezer ali morja ter podobnih gnojil v tla ali na tla z namenom gnojenja ali izboljševanja kakovosti tal, če se vnašajo kot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
 
2.
uporabo inertnih odpadkov kot polnilo pri vzpostavitvi novega ali nadomestitvi prejšnjega stanja okolja, če se vnašajo v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, ali pri zagotavljanju stabilnosti telesa odlagališča, sanitarnih ukrepov ali drugih posegov pri gradnji ali rekonstrukciji odlagališč;
 
3.
odlaganje blata na vodnem in priobalnem zemljišču, če je bil odvzet z njegovega vodnega ali priobalnega zemljišča in ima lastnosti odpadka, ki se po tej uredbi lahko odlaga na odlagališče za nenevarne odpadke, pri čemer se upoštevajo le anorganski parametri onesnaženosti odpadka in izlužka;
 
4.
uporabo odpadka s številko odpadka 17 05 04 (zemlja in kamenje, ki nista navedena pod 17 05 03) iz seznama odpadkov, določenega v predpisu, ki ureja odpadke (v nadaljnjem besedilu: seznam odpadkov), ki nastane pri gradbenih delih, ali umetno pripravljenih zemljin, če se vnašajo zunaj telesa odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;
 
5.
odlaganje neonesnažene jalovine ali nenevarnih inertnih odpadkov, ki nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obogatitvi in predelavi ter skladiščenju mineralnih surovin ali pri delih v površinskih kopih, če se vnašajo v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo.
 
(3)
Če odpadki vsebujejo obstojna organska onesnaževala ali so z njimi onesnaženi, se lahko odlagajo v skladu s to uredbo, če vsebnost polikloriranih bifenilov (v nadaljnjem besedilu: PCB) v njih ne presega mejnih vrednosti koncentracije obstojnih organskih onesnaževal in so izpolnjene druge zahteve v zvezi z obstojnimi organskimi onesnaževali, ki so za odlaganje odpadkov določene z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta ES št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 7), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2012 z dne 19. junija 2012 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 o obstojnih organskih onesnaževalih glede priloge I (UL L št. 159 z dne 20. 6. 2012, str. 1).
 

3. člen

(pomen izrazov)

 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
 
1.
aktivno odplinjanje je izsesavanje odlagališčnega plina z umetno ustvarjenim podtlakom;
 
2.
biološko razgradljiv odpadek je kakršen koli odpadek, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradi, kot so biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in odpadki z vrtov in parkov ter papir in karton;
 
3.
center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in je kot naprava ali več povezanih naprav namenjen za prevzem, skladiščenje in obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ter za oddajo izločenih frakcij in ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
 
4.
gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, in je razvrščen v skupino odpadkov 17 s seznama odpadkov;
 
5.
imetnik odpadkov je imetnik odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
 
6.
inertni odpadek je odpadek, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminja, ne razpade, ne zgori ali kako drugače kemično ali fizikalno ne reagira, se biološko ne razgradi in ne vpliva škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi tako, da bi to lahko povzročilo onesnaženje okolja ali škodovalo zdravju; skupno izluževanje, vsebnost onesnaževal v inertnem odpadku in ekotoksičnost izcedne vode so zanemarljivi ter zlasti ne ogrožajo kakovosti površinske ali podzemne vode;
 
7.
istovrstni odpadek je odpadek, ki nastaja v enakih ali podobnih procesih brez bistvenih razlik glede načina nastajanja in njegove sestave, tako da se fizikalne, kemične ali biokemične lastnosti odpadka, pomembne za njegovo odstranjevanje, med seboj bistveno ne razlikujejo, in je razvrščen v isto skupino na seznamu odpadkov;
 
8.
izcedne vode so tekočine, ki se izcejajo iz odloženih odpadkov in se odvajajo ali zadržujejo znotraj telesa odlagališča;
 
9.
izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim preizkusom izluževanja odpadka;
 
10.
nenevarni odpadek je nenevarni odpadek v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
 
11.
obdelava mešanih komunalnih odpadkov je njihova mehansko-biološka obdelava, s katero se zagotovijo izločanje odpadkov, primernih za recikliranje, in aerobna ali anaerobna obdelava mešanih komunalnih odpadkov (ali kombinacija obeh) in predhodno ali poznejše izločanje odpadkov, primernih za energetsko predelavo ali predelavo v trdno gorivo. Za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se ne šteje izločanje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov;
 
12.
obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo;
 
13.
območje odlagališča je območje, ki je določeno s prostorskim aktom, kjer je dovoljena gradnja telesa odlagališča in drugih objektov in naprav, potrebnih za obratovanje odlagališča;
 
14.
obstoječe odlagališče je odlagališče, ki je bilo zgrajeno ali je obratovalo na dan uveljavitve Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 41/04, in 43/04), to je 5. februarja 2000, ali odlagališče, za katero je bilo pred uveljavitvijo pravilnika iz te točke pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje;
 
15.
odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in skladiščem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov. Za odlagališče se ne šteje:
 
-
naprava, kjer se odpadki raztovarjajo zato, da se omogoči njihova priprava za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje v drugi napravi,
 
-
skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo, ali
 
-
skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ eno leto pred odstranjevanjem;
 
16.
odlagališčni plin je kateri koli plin, ki nastaja zaradi odloženih odpadkov;
 
17.
odlagališčno dno je poravnana površina podlage, na kateri je zgrajeno telo odlagališča;
 
18.
odplinjevalni sistemi so odplinjevalni kamini, rezervoarji in napeljave ter regulacijski objekti in drugi objekti za zajemanje odlagališčnega plina in nadzorovano ravnanje z njim oziroma njegovo neposredno sežiganje;
 
19.
podzemno skladišče je trajno skladišče odpadkov v globokem podzemnem prostoru, kot je rudnik soli ali kalija;
 
20.
pošiljka odpadkov je količina istovrstnih odpadkov, ki jih upravljavec odlagališča prevzame v enem dnevu v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih;
 
21.
redko poseljeno oddaljeno območje je območje:
 
-
na katerem stalno prebiva manj kakor 500 prebivalcev na občino ali naselje,
 
-
na katerem gostota prebivalstva ne presega 5 prebivalcev na km2 površine in
 
-
ki je več kakor 50 km oddaljeno od najbližjega naselja z več kakor 250 prebivalci na km2 površine ali ima do takih naselij večji del leta otežen dostop po cesti zaradi slabih meteoroloških razmer;
 
22.
rekonstrukcija odlagališča so gradbeni posegi na odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, s katerimi se ne povečuje zmogljivost odlagališča ali spreminja vrsta odlagališča iz 4. člena te uredbe;
 
23.
reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, katerega lastnosti, ki so predmet kemične analize, kažejo povprečno sestavo teh odpadkov;
 
24.
skladišče kovinskega živega srebra je zaprt sistem za skladiščenje kovinskega živega srebra v skladu z Uredbo 1102/2008/ES, in sicer:
 
-
rudnik soli, prilagojen za odstranjevanje kovinskega živega srebra, ali globoka podzemna formacija iz trdnih kamnin, v katerih se kovinsko živo srebro začasno skladišči dlje kakor eno leto ali trajno skladišči,
 
-
nadzemno odlagališče, v katerem se kovinsko živo srebro začasno skladišči dlje kakor eno leto;
 
25.
tekoči odpadek je kateri koli odpadek v tekočem agregatnem stanju. Blato in mulj se ne štejeta za tekoči odpadek. Tekoči odpadek so tudi industrijske odpadne vode, ki se zbirajo in oddajajo, ne da bi se pred oddajo izvajal obratovalni monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote v vode;
 
26.
telo odlagališča je del območja odlagališča, ki obsega celoto vseh odloženih odpadkov in sistem tesnjenja odlagališča, sistem odplinjanja odlagališča in druge objekte ter obrobne in oporne nasipe ter druge tehnične konstrukcije za zagotavljanje stabilnosti telesa odlagališča. Telo odlagališča ima eno ali več odlagalnih polj;
 
27.
tesnjenje odlagališča je tehnični sistem objektov in ukrepov za preprečevanje emisije snovi v tla, ki ga sestavljajo tesnjenje površine odlagališčnega telesa, tesnjenje odlagališčnega dna in sistem odvajanja izcednih in padavinskih odpadnih vod, in sicer ločimo:
 
a)
kombinirano tesnjenje odlagališča, ki je sestavljeno iz različnih tesnilnih materialov z medsebojno dopolnjujočimi se lastnostmi;
 
b)
mineralno tesnjenje kot umetno narejeno tesnjenje, ki ga sestavljajo eno- ali večplastno zgoščeni sloji iz mineralnih zemljin in potrebnih dodatkov;
 
28.
upravljavec odlagališča je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je odgovoren za odlagališče, podzemno skladišče ali skladišče kovinskega živega srebra in ga upravlja med njegovo gradnjo, odlaganjem odpadkov na odlagališču, izvedbo zapiralnih del na odlagališču in po njegovem zaprtju;
 
29.
vlagatelj je oseba, ki vloži vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča, podzemnega skladišča ali skladišča kovinskega živega srebra pod pogoji iz te uredbe, in
 
30.
vodoprepustnost je lastnost materiala, ki opisuje pretakanje tekočine skozi porozni medij pri določenem hidravličnem gradientu, ki tekočino poganja, in se izračuna kot koeficient hidravlične prevodnosti k, izražen v m/s.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window