Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Pravna mnenja

VS036080 - pravno mnenje - izvršba - izvršilni naslov - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - zavarovanje terjatev s hipoteko - primernost izvršilnega naslov...

INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS036080
IZVOR, AVTOR
Pravno mnenje, občna seja VSS, 18. 12. 2001
OBJAVA
Pravna mnenja 2/2001 str. 11, obr.
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
izvršba - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - zastavna pravica na nepremičnini - pogoji za zastavno pravico - seznam zaostalih obveznosti (dolgovni seznam) davčnega organa, kot izvršilni naslov
PODROČJE VSRS
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO
BESEDILO

ORIGINAL:
Primeren izvršilni naslov za sodno zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini za izterjavo davkov in prispevkov iz
dejavnosti je seznam zaostalih obveznosti (dolgovni seznam) davčnega organa, ki vsebuje navedbo dolžnika, vrste njegovih obveznosti, višine glavnic in pripadajočih obresti za določeno obdobje in ki je opremljen s potrdilom o izvršljivosti.

Obrazložitev:


Sodišče prve stopnje je na podlagi izvršljivega dolgovnega seznama večletnih zapadlih davkov in prispevkov izdalo sklep za zavarovanje denarne terjatve upnika z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini.

Sodišče druge stopnje je dolžnikov ugovor proti temu sklepu zavrnilo in sklep potrdilo. Ugotovilo je, da dolžnik v ugovoru ne navaja
nobenega izmed razlogov iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 - ZIZ). Seznam zaostalih davčnih obveznosti je izvršilni naslov po 2. točki 17. člena ZIZ in njegove pravilnosti izvršilno sodišče ne preverja.

Zoper ta sklep v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljnjem besedilu: zahteva) zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se sicer s stališčem pritožbenega sodišča, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, izvršilni naslov. Toda sodišči nista preverjali, ali je tudi primeren, ali ima podatke, ki so po materialnem pravu predpisani v drugem in tretjem odstavku 4.4 člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96 s spremembami in dopolnitvami do št. 108/99 - ZDavP). Po drugem odstavku tega člena je v seznamu mogoče navesti le dolg iz več let dolgovanih davkov, ne pa tudi neplačanih najemnin. Davčni dolgovi (davki in prispevki iz dejavnosti zavezanca, prispevki ZPIZ in za zdravstveno zavarovanje) ter obresti pa niso specificirani, kot določa tretji odstavek 44. člena ZDavP. Seznam zaostalih obveznosti dolžnika iz drugega odstavka 44. člena ZDavP je zbir izvršilnih naslovov za dolžnika, ki dolguje davek za več let oziroma iz različnih izvršilnih naslovov.

Zahtevo je Vrhovno sodišče zavrnilo iz naslednjih razlogov:
"Ni utemeljen očitek, da dolgovi iz postavk dolgovnega seznama niso specificirani, kot določa tretji odstavek 44. člena ZDavP. Ta določa, da je v primeru, če je davčni organ pristojen za izterjavo drugih obveznosti, katerih niso odmerili davčni organi, izvršilni naslov izvršljiva odločba... Ta zakonska določba v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker ni izkazano, da bi šlo za odmero davkov in prispevkov, ki je ne bi opravili oziroma preizkusili davčni organi. Pri 1. točki dolgovnega seznama gre za davke in prispevke iz dejavnosti, odmera le-teh pa nedvomno spada v delovno področje davčnih organov (glej 149. do 171. člen ZDavP). Pri 2. in 3. točki pa gre za prispevke ZPIZ za zavarovanca in za prispevek za zdravstveno zavarovanje zavezanca, se pravi za prispevke za socialno varnost po 1. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/96 s spremembami in dopolnitvami do št. 81/2000 - ZPSV). Glede obračunavanja in plačevanja prispevkov, zamudnih obresti, prisilne izterjave in drugih vprašanj postopka pa se za te prispevke uporabljajo določbe ZDavP, tega zakona in zakonov (15. člen ZPSV in prvi odstavek 1. člena ZDavP). Obračunavanje teh prispevkov je torej v pristojnosti davčnih organov. Sklicevanje zahteve na določbo tretjega odstavka 44. člena ZDavP je torej neutemeljeno.

Zakon ne podaja definicije seznama zaostalih obveznosti (drugi odstavek 44. člena ZDavP in 2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) oziroma dolgovnega seznama (drugi odstavek 46. člena ZDavP). Ob upoštevanju drugih zakonskih določb in uveljavljene prakse pa je mogoče opredeliti kot pregled vseh v roku za prostovoljno izpolnitev neplačanih obveznosti po posameznih izvršilnih naslovih, z ustreznimi podatki o vrstah davčnih obveznosti, datumu nastopa izvršljivosti, višine glavnice in obresti. Med izvršilnimi naslovi zakon navaja tudi davčni obračun (prvi odstavek 44. člena ZDavP), in to v primerih, ko gre za samoobdavčitev (2. točka prvega odstavka 99. člena ZDavP), slednja pa pride v poštev pri davku od dohodkov iz dejavnosti (144. člen ZDavP). Za takšen primer gre v tej zadevi, kot sledi iz priloženega dolgovnega seznama. Že poprej je bilo pojasnjeno, da v tej zadevi ne gre za izterjavo obveznosti, ki bi jih odmerili drugi (nedavčni organi). Tako ni sprejemljivo stališče zahteve, da bi moral seznam zaostalih obveznosti vsebovati izvršilni naslov iz tretjega odstavka 44. člena ZDavP, to pa sta izvršljiva odločba ali izvršljivi plačilni nalog. Zadošča torej izvršilni naslov - davčni obračun. Tej zahtevi pa je s priloženim dolgovnim seznamom zadoščeno. Tudi ZIZ predpisuje le, da je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti (2. točka drugega odstavka 17. člena), vsebovati pa mora navedbo o upniku, dolžniku, predmetu, vrsti in obsegu izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena). Takšna ureditev je tudi logična. Sodna izvršba oziroma zavarovanje terjatev iz davčnih obveznosti je subsidiarne narave, ker lahko pride do njiju le, če je upravna izvršba na dolžnikove dohodke, terjatve in premičnine neuspešna (prvi odstavek 81. člena ZDavP). V upravni izvršbi ima dolžnik možnost ugovarjati pravilnosti dolgovnega seznama (drugi odstavek 46. člena ZDavP). Na podlagi takšnega ugovora se razčistijo zapadle pa neplačane davčne obveznosti. Pravice davčnega zavezanca so tako varovane. Izvršljivost dolgovnega seznama tako nastopi šele, ko je opravljen opisani postopek. Le tako v postopku upravne izvršbe prečiščen dolgovni seznam je izvršilni naslov v sodni izvršbi, le-ta pa ne poteka več po pravilih ZDavP in Zakona o upravnem postopku, marveč po ZIZ. V tem postopku pa dolžnik z ugovorom kot edinim pravnim sredstvom zoper sklep o izvršbi ne more
več posegati v samo vsebinsko pravilnost izvršilnega naslova, saj ima na voljo le ugovore, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), ne pa takšnih, ki bi terjali preizkus pravilnosti izvršilnega naslova - dolgovnega seznama. Zahteva potemtakem neupravičeno zahteva možnost preizkusa dolgovnega seznama. Končno tudi načelo ekonomičnosti postopkov, ki sta prirejena, narekuje, da se v sodnem postopku ne preizkuša več tisto, kar je bilo že preizkušeno v upravnem postopku. Če dolžnik v slednjem morda ni izkoristil možnosti ugovora, si pač mora pripisati nastale posledice."

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window