Navigacija

Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 70-2509/1994, stran 3911 DATUM OBJAVE: 11.11.1994

VELJAVNOST: od 26.11.1994 / UPORABA: od 26.11.1994

RS 70-2509/1994

Verzija 13 / 13

Čistopis se uporablja od 1.1.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.8.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 70/94, 29/96, 67/02, 13/05, 30/06, 52/07, 40/12 - ZUJF, 4/16, 33/16 - PZ-F, 41/17 - PZ-G, 72/18

Časovnica

Na današnji dan, 21.8.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2019
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
 
 

2509. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu

 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ter prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 

U K A Z
o razglasitvi Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu

 
Razglašam Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. oktobra 1994.
 
Št. 012-01/94-137
 
Ljubljana, dne 3. novembra 1994.
 
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
 

Z A K O N
O OBVEZNIH ZAVAROVANJIH V PROMETU

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 
Ta zakon ureja naslednja obvezna zavarovanja v prometu:
 
1.
zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče, razen potnikov v zračnem prometu;
 
2.
zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (zavarovanje avtomobilske odgovornosti);
 
3.
zavarovanje lastnika čolna proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam;
 
4.
zavarovanje lastnika zrakoplova proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potnikom, prtljagi in tovoru.
 
Obvezna zavarovanja lastnika zrakoplova iz 4. točke prejšnjega odstavka so urejena v Uredbi (ES) št. 785/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje (UL L št. 138, z dne 30. 4. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 785/2004/ES), ta zakon pa vsebuje izvedbene določbe glede organov, organizacij in drugih pravnih oseb za nadzor ter izvedbene določbe glede odločanja o prekrških, glede škodnega sklada in drugih postopkovnih določb.
 
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih Skupnosti:
 
-
Direktiva Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 103 z dne 2. 5. 1972);
 
-
Direktiva Sveta 72/430/EGS z dne 19. decembra 1972 o spremembi Direktive Sveta 72/166/EGS z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti (UL L 291 z dne 28. 12. 1972);
 
-
Druga direktiva Sveta 84/5/EGS z dne 30. decembra 1983 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L 008 z dne 11. 1. 1984) – Druga direktiva Sveta 84/5/EGS;
 
-
Tretja direktiva Sveta 90/232/EGS z dne 14. maja 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L 129 z dne 19. 5. 1990);
 
-
Direktiva Sveta 90/618/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembah Direktive 73/239/EGS in Direktive 88/357/EGS o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede zavarovanja avtomobilske odgovornosti (UL L 330 z dne 29. 11. 1990);
 
-
Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o spremembah Direktiv 73/239/EGS in 88/357/EGS in o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskega zavarovanja (UL L 228 z dne 11. 8. 1992) – Tretja direktiva o premoženjskem zavarovanju;
 
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (UL L 181 z dne 20. 7. 2000) – Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti;
 
-
Direktiva 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2001/17/ES z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic (UL L 110 z dne 20. 4. 2001);
 
-
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005 o spremembi direktiv Sveta 72/166/EGS, 84/5/EGS, 88/357/EGS in 90/232/EGS ter Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/26/ES o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil (UL L št. 149 z dne 11. 6. 2005, str. 14).
 

1.a člen

 
Posamezni izrazi v tem zakonu imajo naslednji pomen:
 
1.
nesreča je dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe prometnega sredstva;
 
2.
prometno sredstvo je vozilo, zrakoplov in druga letalna naprava ter čoln;
 
3.
vozila so motorna in priklopna vozila, kakor jih opredeljuje zakon, ki ureja varnost cestnega prometa, za katera je predpisano prometno dovoljenje;
 
4.
zrakoplov je zrakoplov ali druga letalna naprava, za katero se uporablja Uredba 785/2004/ES;
 
5.
čoln je plovilo opredeljeno v 15. točki 3. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/2001 in 21/2002);
 
6.
odgovornostna zavarovalnica je zavarovalnica, pri kateri je imel sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti lastnik vozila, s katerim je bila povzročena nesreča;
 
7.
Splošna pravila so sporazum, s katerim se urejajo medsebojni odnosi med nacionalnimi zavarovalnimi biroji držav članic sistema zelene karte (UL L št. 192 z dne 31. 7. 2003, str. 27);
 
8.
Multilateralni sporazum je sporazum, ki ga med seboj sklenejo nacionalni zavarovalni biroji držav članic Evropskega gospodarskega prostora in drugih pridruženih držav in po katerem vsak nacionalni zavarovalni biro jamči za škode, ki nastanejo na njegovem ozemlju z uporabo vozil, ki izvirajo z ozemlja druge države podpisnice sporazuma, ne glede na to, ali so taka vozila zavarovana, ali ne (UL L št. 192 z dne 31. 7. 2003, str. 23).
 
Drugi izrazi in kratice, uporabljeni v tem zakonu v določbah, ki se nanašajo na zavarovanja v letalstvu, imajo enak pomen, kakor je določen v Uredbi 785/2004/ES.
 

2. člen

 
Lastnik prometnega sredstva mora zavarovanje, ki je po tem zakonu obvezno, skleniti, predno začne prometno sredstvo uporabljati v prometu in zavarovanje obnavljati, dokler je prometno sredstvo v uporabi.
 
Če je za prometno sredstvo predpisana registracija, sme organ, pristojen za registracijo, izdati prometno dovoljenje ali drugo ustrezno listino šele potem, ko lastnik prometnega sredstva, na ime katerega se bo prometno sredstvo registriralo, predloži dokaz, da je sklenil zavarovanje, ki je obvezno po tem zakonu.
 
Če je vozilo v skladu z določbami zakona, ki ureja varnost cestnega prometa, registrirano na uporabnika vozila, se določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika vozila, smiselno uporabljajo tudi za uporabnika vozila.
 
Določbe tega zakona, ki veljajo za lastnika zrakoplova, se smiselno uporabljajo tudi za zakupnika ali uporabnika zrakoplova, letalskega prevoznika in operatorja zrakoplova.
 
V postopku izdaje operativne licence letalskega prevoznika, spričevala letalskega prevoznika in v postopku izdaje drugega spričevala oziroma dovoljenja, s katerim se dovoljuje opravljanje različnih komercialnih letalskih dejavnosti oziroma nekomercialnih letalskih aktivnosti, ki se izda v skladu z letalskimi predpisi, mora vložnik zahteve, ki želi pridobiti ustrezno listino, pred izdajo take listine predložiti pristojnemu organu dokazilo o ustreznem zavarovanju v skladu z Uredbo 785/2004/ES.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window