Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 101-4394/2005, stran 10605 DATUM OBJAVE: 11.11.2005
VELJAVNOST: od 12.11.2005 / UPORABA: od 1.1.2006
RS 101-4394/2005
4394. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
Razglašam Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.
001-22-114/05
Ljubljana, dne 7. novembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ (ZOZKD)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina zakona
1)
Ta zakon ureja pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.
2)
Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
2. člen
Pomen izrazov
Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
-
žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;
-
svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;
-
nasilno naklepno dejanje je dejanje, storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora,
-
žrtev nasilja v družini je družinski član po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, in proti kateremu je drugi družinski član storil nasilno naklepno dejanje;
-
otrok je oseba, ki v času storitve naklepnega kaznivega dejanja še ni dopolnila 18 let;
-
invalid je oseba, za katero je ugotovljeno, da ji je v času storitve kaznivega dejanja priznana invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo invalidov,
-
čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;
-
domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;
-
tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
-
prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu.
-
komisija je Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
3. člen
Smiselna uporaba zakona
Glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
II. PRAVICA DO ODŠKODNINE
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.