4394. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)
Razglašam Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.
Ljubljana, dne 7. novembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ (ZOZKD)
1)
Ta zakon ureja pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.
2)
Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
-
žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;
-
svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;
-
nasilno naklepno dejanje je dejanje, storjeno z neposrednim napadom na življenje in telo, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora,
-
žrtev nasilja v družini je družinski član po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, in proti kateremu je drugi družinski član storil nasilno naklepno dejanje;
-
otrok je oseba, ki v času storitve naklepnega kaznivega dejanja še ni dopolnila 18 let;
-
invalid je oseba, za katero je ugotovljeno, da ji je v času storitve kaznivega dejanja priznana invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo invalidov,
-
čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;
-
domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;
-
tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
-
prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu.
-
komisija je Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
3. člen
Smiselna uporaba zakona
Glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
II. PRAVICA DO ODŠKODNINE
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.