4414. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-B)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. septembra 2007.
Ljubljana, dne 3. oktobra 2007
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ (ZOPNN-B)
V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo) se v drugem odstavku 1. člena za besedo "zakon" doda besedilo "v skladu z Uredbo Komisije (ES) 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1857/2006/ES),".
V 3. členu se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
"(4) Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji ali na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev ali za odpravo posledic množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.
(5)
Sredstev po tem zakonu ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v okviru kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam, in drugi načrtovani ukrepi varstva pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče s temi ukrepi preprečiti ali jih omiliti.
(6)
Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo podjetju za odpravo posledic potresa, snežnega plazu, zemeljskega plazu ali poplave ter velikemu podjetju za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer ali množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ali živalskih bolezni, če so za dodelitev sredstev upoštevane določbe tega zakona in je tako dodelitev državnih sredstev velikim podjetjem potrdila za vsako naravno nesrečo posebej Evropska komisija.".
V 4. členu se v 1. točki besedilo "na isti kmetijski rastlini" nadomesti z besedilom "na istem kmetijskem pridelku" in besedilo "na kmetijske rastline" z besedilom "na kmetijske pridelke".
V 2. točki se v prvem stavku črta besedilo "vodne infrastrukture", v drugem stavku pa se besedilo "objektov vodne infrastrukture" nadomesti z besedilom "geotehničnih objektov".
3.
točka se spremeni tako, da se glasi:
"3. naravna nesreča je nesreča, ki jo povzroči:
-
potres, snežni ali zemeljski plaz ali poplava, če povzroči škodo na stvareh, ali
-
neugodne vremenske razmere, kakor so zmrzal, toča, led ali žled, deževje ali suša, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji in uničijo več kakor 30% običajne letne kmetijske proizvodnje posameznega kmetijskega pridelka na posameznem kmetijskem gospodarstvu, ali
-
množičen izbruh rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če povzročijo škodo v kmetijski proizvodnji.
Za neugodne vremenske razmere iz druge alinee prejšnjega odstavka se šteje poleg zmrzali tudi slana, če povzroči zimsko ali spomladansko pozebo na kmetijski rastlini, za deževje pa se šteje neurje, ki skupaj z močnim dežjem povzroči škodo v kmetijski proizvodnji.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka te točke se za naravno nesrečo štejejo tudi neugodne vremenske razmere, če povzročijo škodo na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih ter na gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva in na stvareh, za obnovo katerih je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina;".
8.
točka se spremeni tako, da se glasi:
"8. kmetijska proizvodnja je proizvodnja kmetijskega pridelka, pri čemer se za kmetijski pridelek štejejo proizvodi iz Priloge 1 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, proizvodi, ki so uvrščeni med proizvode KN oznake 4502, 4503 in 4504, ter proizvodi, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko ali mlečne izdelke, razen tistih proizvodov, ki so zajeti z Uredbo Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 17 z dne 21. 1. 2000, str. 22), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1759/2006 z dne 28. novembra o spremembi Uredbe (ES) št. 104/2000 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L št. 335 z dne 1. 12. 2006, str. 3);".
9.
točka se spremeni tako, da se glasi:
"9. običajna letna kmetijska proizvodnja je povprečna letna količina kmetijskega pridelka, ki je na podlagi statističnih podatkov dosežena v zadnjih treh letih pred nastankom škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer, ali povprečna letna količina kmetijskega pridelka, izračunana iz statističnih podatkov za tri leta v obdobju zadnjih petih let, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjo in za leto z najnižjo količino kmetijskega pridelka, kar je za nosilce kmetijskih gospodarstev ugodneje pri izračunu državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer;".
Dodajo se nove 12., 13. in 14. točka, ki se glasijo:
"12. majhno in srednje veliko podjetje je podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge 1 k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1976/2006 z dne 20. decembra 2006 o spremembi Uredb (ES) št. 2204/2002, (ES) št. 70/2001 in (ES) št. 68/2001 glede podaljšanja obdobij uporabe (UL L št. 368 z dne 23. 12. 2006, str. 85);
13.
veliko podjetje je podjetje, ki ne izpolnjuje pogojev za majhna in srednje velika podjetja iz prejšnje točke;
14.
objekt, ki je z aktom razglašen za kulturni spomenik, je objekt ali območje, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik ali je v času naravne nesreče v postopku razglasitve.".
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.