Navigacija

Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 7-102/2023, stran 228 DATUM OBJAVE: 20.1.2023

VELJAVNOST: od 21.1.2023 / UPORABA: od 21.1.2023

RS 7-102/2023

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 21.1.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 30.11.2023: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 7/23

Časovnica

Na današnji dan, 30.11.2023 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 21.1.2023
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

102. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev

 
 
Na podlagi 145. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja
 

P R A V I L N I K
o registru kmetijskih gospodarstev

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina)

 
Ta pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), podrobnejše podatke RKG in podrobnejše podatke v zvezi z identifikacijskim sistemom za zemljišča, vrste dejavnosti, način sporočanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov za izvajanje:
 
-
Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27. julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8 za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
 
-
Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 199 z dne 19. 8. 2022, str. 1);
 
-
Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12);
 
-
Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1173 z dne 31. maja 2022 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 23).
 

2. člen

(pomen izrazov)

 
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
 
1.
brežina je pas zemljišča s strmim nagibom, ki leži na pobočjih, urejenih v terasah, zaradi zmanjšanja nagiba in erozije kmetijskih zemljišč;
 
2.
obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče, namenjeno manevriranju s kmetijsko mehanizacijo in ne vključuje ceste v javni uporabi;
 
3.
sadilna razdalja med vrstami je razdalja med vrstami sadik znotraj trajnega nasada;
 
4.
sadilna razdalja v vrsti je razdalja med posameznimi sadikami v vrsti;
 
5.
zatravljenost trajnega nasada pomeni, da je trajni nasad trajno zatravljen v medvrstnih prostorih;
 
6.
G-MID je edinstvena registracijska številka obrata, kjer se gojijo kopenske živali, živali iz akvakulture ali druge živali, ki ga mora izvajalec dejavnosti registrirati v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“), (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/139 z dne 16. novembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede upravljanja, shranjevanja in menjave zalog v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter glede zahtev v zvezi z biološko zaščito, biološko varnostjo in biološkim zadrževanjem pri delovanju takih bank (UL L št. 23 z dne 2. 2. 2022, str. 1);
 
7.
kmetijska površina v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe 2021/2115/EU pomeni površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje ali trajni nasad vključno s kmetijsko-gozdarskim sistemom na površinah:
 
a)
orno zemljišče pomeni kmetijsko površino, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, pa so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu z 31. in 70. členom Uredbe 2021/2115/EU in standardom DKOP 8 iz Priloge III Uredbe 2021/2115/EU, ne glede na to, ali gre za zemljišče pod rastlinjaki ali s pritrjeno ali premično zaščito. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 dreves na hektar, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami kot so žive meje in drevoredi. Orno zemljišče je prijavljeno v register kmetijskih gospodarstev kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1100 – njiva, 1131 – začasni travnik, 1150 – njiva za rejo polžev, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi, 1190 – rastlinjak, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, le kadar je namenjen pridelavi jagod, 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi,
 
b)
trajno travinje pomeni kmetijsko površino, ki se uporablja za gojenje trav ali drugih zelenih krmnih rastlin na naraven način (samozasejane) ali s setvijo (posejane) in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo, pod pogojem, da trave in druge zelene krmne rastline še naprej prevladujejo. Če pridelava poteka neovirano, se lahko v upravičeno površino všteje do vključno 50 posamičnih gozdnih dreves na hektar ali tolikšno število dreves, katerih pokrovnost drevesnih krošenj je manjša od 75 %, pri čemer se sadna drevesa ne štejejo. Površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa, se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi skladno z definicijo za vzdrževanje. K trajnemu travinju štejemo tudi trajno travinje z razpršenimi neupravičenimi elementi, kot so grmičevje oziroma drevesa, ki niso krajinske značilnosti za namen pogojenosti ali pa predstavljajo gozdna drevesa nad dovoljenih 50 gozdnih dreves ter skale, kamni, ob upoštevanju, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline. Površina se določi z uporabo proporcionalnega sistema znižanja neupravičenih elementov za 0–50 % sorazmerno z deležem teh elementov v upravičeni površini. Trajno travinje je prijavljeno kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če izpolnjuje pogoje iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1300 – trajni travnik, 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Pri tem:
 
-
so trave ali druge zelene krmne rastline trave, razen če so namenjene pridelavi semen, travno-deteljne mešanice in deteljno-travne mešanice ter druge zelene krmne rastline, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike, ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne,
 
-
se za namen kolobarja iz te točke in pod c) upošteva glavni posevek ter posevek, ki je prisoten po glavnem posevku v tekočem letu,
 
c)
trajni nasad pomeni kmetijsko površino z nasadom rastlin, ki niso vključene v kolobar in niso trajno travinje, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci, če je znotraj površine sadovnjakov do vključno 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves, ki so lahko posamična ali v vrsti znotraj obdelovalnih parcel ali na mejah med parcelami, kot so žive meje in drevoredi. Intenzivni sadovnjaki se ne štejejo za kmetijsko gozdarski sistem. Trajni nasad je prijavljen v RKG kot GERK z naslednjimi vrstami rabe: 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni sadovnjak, če ne izpolnjuje pogojev iz točke b) tretjega odstavka 22. člena tega pravilnika, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi, razen tistih, na katerih so hitro rastoči panjevci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz druge alineje te točke. Pri tem se kot:
 
-
drevesnice, kamor ne štejejo plantaže gozdnega drevja, upoštevajo naslednje površine mladih olesenelih (lesnatih) rastlin na prostem, ki se gojijo za razsaditev: trsnice in matičnjaki, sadne drevesnice in jagodičevje, drevesnice okrasnega drevja, gozdne drevesnice, brez gozdnih drevesnic v gozdu za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva in sadike drevja in grmovja za zasaditev v vrtovih, parkih, ob cestah in na brežinah (na primer živa meja, vrtnice in drugo okrasno grmičevje, okrasni iglavci), vedno vključno z njihovimi podlagami in sadikami,
 
-
hitro rastoči panjevec upoštevata vrba (Salix spp.) in topol (Populus spp.), pri katerih je najdaljša obhodnja pet let in minimalno gostota znaša 3.333 dreves na hektar kmetijskih zemljišč,
 
č)
kmetijsko gozdarski sistem pomeni kmetijsko površino na kateri raste do 50 posamičnih samoniklih gozdnih dreves ali grmov na hektar ali površino z več kot 50 posamičnimi samoniklimi gozdnimi drevesi ali grmi na hektar, ki je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč zajeto kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
 

II. VPIS IN UKINITEV KMG V RKG

 

3. člen

(vpis KMG v RKG)

 
(1)
Nosilec kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) se vpiše v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo vloži na upravni enoti na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Če je naslov ali sedež KMG na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navedejo podatki o občini, naselju in geografskih koordinatah lokacije.
 
(2)
Člani kmetije se vpišejo v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na obrazcu iz Priloge 1 tega pravilnika.
 
(3)
Nosilec ali član kmetije sta lahko pripisana na več KMG le, če:
 
-
je oseba hkrati tudi nosilec KMG v postopku ukinitve v skladu s 6. členom tega pravilnika ali
 
-
je oseba s sklepom sodišča do dokončanja zapuščinskega postopka določena kot začasni skrbnik ene ali več kmetij.
 
(4)
Vlogo za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG vloži nosilec kmetije na obrazcu iz Priloge 1 tega pravilnika. Pogoj za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG je prijava v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
 
(5)
Nosilec mora v RKG vpisati vsa kmetijska zemljišča in grafične enote krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ), za katera ima pravico do uporabe. Za vpis trajnih nasadov je treba sporočiti tudi podatke o trajnih nasadih iz 18. do 24. člena tega pravilnika na obrazcih iz Prilog 3, 4, 5, 6 in 7, ki so sestavni del tega pravilnika. Za planino oziroma skupni pašnik je treba sporočiti tudi podatke o planini oziroma skupnem pašniku iz 27. člena tega pravilnika na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
 
(6)
Pri nosilcu se lahko vpiše tudi podatek o izobrazbi v skladu z določbami zakona, ki ureja kmetijstvo.
 
(7)
Nosilcu se pripišejo tudi kontaktni podatki (telefonska številka, elektronski naslov).
 
(8)
Obrazce iz prilog tega pravilnika lahko nosilec posreduje na elektronski način z elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu ali preko državnega portala eUprava.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window