Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 20-819/2011, stran 2667 DATUM OBJAVE: 18.3.2011
VELJAVNOST: od 2.4.2011 / UPORABA: od 1.1.2012
RS 20-819/2011
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 15.3.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.12.2023: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 20/11, 90/14 - ZDU-1I, 13/18
819. Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP)
Razglašam Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 7. marca 2011.
Št. 003-02-3/2011-14
Ljubljana, dne 15. marca 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU (ZSocP)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1)
Ta zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.
(2)
Zakon ureja tudi načrtovanje razvoja in spodbude za razvoj socialnega podjetništva, sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri sprejemanju razvojnih dokumentov, vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju politik razvoja socialnega podjetništva, ter pristojnosti na področju socialnega podjetništva.
2. člen
(pomeni izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
člani socialnega podjetja so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže, in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija;
2.
dejavnosti socialnega podjetništva so dejavnosti, ki zagotavljajo ponudbo proizvodov in storitev, s katerimi je mogoče dosegati enega ali več ciljev iz prvega odstavka 3. člena tega zakona, pri čemer spodbude in olajšave iz javnih sredstev socialnim podjetjem, ki izvajajo dejavnosti socialnega podjetništva, ne smejo predstavljati izkrivljanja konkurence;
3.
deležniki so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo, in osebe, ki so uporabniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega za najmanj eno leto;
4.
najbolj ranljive skupine na trgu dela so vsi prikrajšani delavci, resno prikrajšani delavci in invalidi, ki jih določa Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, št. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);
5.
registrski organ je organ, ki podeljuje status socialnim podjetjem na podlagi izpolnjevanja pogojev iz tega zakona in je določen z zakonom za statusnopravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o ustanovah, Zakon o zadrugah);
6.
socialna ekonomija je ekonomija, ki jo sestavljajo socialna podjetja, zadruge, invalidska podjetja, zaposlitveni centri, nevladne organizacije (društva, zavodi, ustanove oziroma fundacije), ki niso ustanovljeni izključno z namenom pridobivanja dobička, delujejo v korist svojih članov, uporabnikov oziroma širše skupnosti in proizvajajo tržne oziroma netržne proizvode ter storitve;
7.
socialne inovacije so rešitve za družbene potrebe in težave, pri katerih trg in javni sektor nimata odgovorov;
8.
socialno podjetje je nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja in je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, prav tako ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki;
9.
socialno podjetništvo je trajno opravljanje podjetniške dejavnosti s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, kjer ustvarjanje dobička ni glavni cilj podjetniške aktivnosti, temveč glavni cilj predstavlja doseganje socialnih oziroma družbenih učinkov.
3. člen
(cilji in načela socialnega podjetništva)
(1)
Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja socialne inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela.
(2)
V socialno podjetništvo se vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih (v nadaljnjem besedilu: načela), ki izkazujejo njihov socialni značaj:
1.
ustanovljene so na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (avtonomna pobuda);
2.
namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička, premoženje in presežke prihodkov nad odhodki vlagajo v dejavnost socialnega podjetja, delitev presežkov prihodkov nad odhodki pa ni dopustna (nepridobitnost);
3.
ustanovljene so z namenom trajnega opravljanja dejavnosti in so lahko ustanovljene z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kar je tudi javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);
4.
člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljno delovanje);
5.
pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);
6.
s proizvodnjo in prodajo izdelkov ali opravljanjem storitev na trgu poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);
7.
lahko vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);
8.
posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član – en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);
9.
v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);
10.
zagotavljajo pregledno finančno poslovanje in notranji nadzor nad materialnim in finančnim poslovanjem (pregledno poslovanje);
11.
trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (družbeno koristno delovanje).
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.