Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

2334. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

Na podlagi drugega odstavka 116. člena in četrtega odstavka 132. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Agencija za energijo

A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem aktom se določata:

-

metodologija za določitev regulativnega okvira in

-

metodologija za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem), distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve.

(2)

Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema.

(3)

Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:

-

upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in

-

zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

-

aktivni odjemalec: pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj in porabljajo, shranjujejo ali prodajajo električno energijo, proizvedeno v svojih objektih, tudi preko agregatorjev, ali sodelujejo v prilagajanju odjema ali programih energijske učinkovitosti, če te dejavnosti niso njihova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;

-

agregator: pomeni udeleženca na trgu, ki združuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo, nakup ali dražbo na katerem koli organiziranem trgu energije;

-

čezmejna izmenjava električne energije: pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije;

-

dinamična pilotna kritična konična tarifa: je poskusna dinamična omrežninska tarifa za odjemalce, priključene na distribucijski sistem s posebno tarifno postavko za prevzeto delovno energijo, ki odstopa od tarifne postavke, določene s splošno tarifo. Tarifa velja v času s strani distribucijskega operaterja vnaprej napovedanega trajanja konične obremenitve omrežja oziroma v času konične proizvodnje v omrežju s ciljem zagotoviti čim bolj ustrezno prilagajanje odjema oziroma proizvodnje aktivnih odjemalcev za zagotavljanje zanesljivega ter učinkovitega obratovanja omrežja. Za izvajanje te tarife je vnaprej omejeno število kritičnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, njihovo trajanje ter časovni pogoji obveščanja o nastopu kritičnih dogodkov;

-

distribucijsko podjetje: je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1;

-

elektroenergetska infrastruktura: so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z EZ-1 in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture;

-

hranilnik energije je naprava, ki shrani določen del proizvedene električne energije do trenutka uporabe v elektroenergetskem sistemu kot končno energijo ali pretvorjeno v drug nosilec energije;

-

lastni vod: je vod odjemalca do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) oziroma transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP), za katerega odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico;

-

metodologija UCI: je metodologija operaterjev prenosnih sistemov glede porabe prihodkov od prezasedenosti (Methodology for the Use of Congestion Income according to Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943), ki je bila v skladu z 19. členom Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU) sprejeta na podlagi odločitve Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: ACER) (Decision No 38/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 december 2020 on the Methodology for the use of congestion income for the purposes referred to in Article 19(2) of Regulation (EU) 2019/943 in accordance with Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943);

-

minimalni standardi kakovosti oskrbe: so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe;

-

netransakcijska metoda: je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za omrežnino neodvisne od transakcij;

-

območje distribucijskega sistema: pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja;

-

odjemna skupina: je skupina, v katero se glede na skupino končnih odjemalcev, mesto priključitve (zbiralke, izvod) in režim obratovanja (obratovalne ure) razvrščajo delujoča merilna mesta za potrebe obračuna uporabe elektroenergetskega sistema;

-

omrežnina: je znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik);

-

ostala sredstva: so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture;

-

pametna energetska infrastruktura: je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali blizu realnega časa, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, to je proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;

-

pametno omrežje: pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo električno energijo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti. Je sistem, ki uporablja informacije, dvosmerne kibernetsko varne komunikacijske tehnologije in procesno inteligenco v smislu integracije proizvodnje (tudi razpršene), prenosa, pretvorbe, hrambe, transformacije, distribucije in porabe električne energije s ciljem zagotoviti čist, varen, zavarovan, zanesljiv, prožen, učinkovit in trajnosten sistem;

-

prezasedenost: je stanje prenosne poti, v katerem vsota moči sklenjenih poslov v določenem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne zmogljivosti;

-

prihodki od prezasedenosti: so prihodki od prezasedenosti čezmejnih vodov skladno z Uredbo 2019/943/EU;

-

priporočilo ACER: je priporočilo ACER št. 1/2020 o regulatorjevih aktivnostih in poročanju o porabi prihodkov od prezasedenosti (Recommendation No 01/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 December 2020 on NRAs’ activities and reporting on the use of congestion income);

-

priznani upravičeni stroški: so dejanski upravičeni stroški iz 120. člena EZ-1 oziroma stroški, ki jih agencija na podlagi določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj prizna kot upravičene;

-

skupina končnih odjemalcev: je skupina, v katero se glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način ugotavljanja moči in glede na namen uporabe električne energije razvrščajo nova in obstoječa spremenjena merilna mesta za potrebe obračuna omrežnine za priključno moč;

-

sistemski standard: določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v celotnem sistemu ali na posameznih območjih distribucijskega sistema v okviru svojih pristojnosti;

-

sredstva: so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater;

-

stroški raziskav in inovacij: so stroški izvirnega in načrtovanega raziskovanja, ki vključujejo tudi stroške eksperimentalnega razvoja in se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja;

-

stroški razvijanja: so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo;

-

tarifa: je strukturiran seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem;

-

vodi: so nadzemni in podzemni vodi, ki so v lasti elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja;

-

zajamčeni standard: določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.

3. člen

(regulativno obdobje)

Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.

III. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE

1. Splošno

Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

O predpisu

Povezave med predpisi

Področje

Sodna praksa

Eko-Lex področje

Povezave LEX

Citati

Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

Časovnica

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.