Navigacija

Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 57-2373/2015, stran 6752 DATUM OBJAVE: 31.7.2015

VELJAVNOST: od 1.8.2015 / UPORABA: od 1.8.2015

RS 57-2373/2015

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 1.8.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 1.4.2020: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 57/15

Časovnica

Na današnji dan, 1.4.2020 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.8.2015
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

2373. Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD)

 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 

U K A Z
o razglasitvi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD)

 
Razglašam Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. julija 2015.
 
Št. 003-02-6/2015-25
 
Ljubljana, dne 27. julija 2015
 
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
 

Z A K O N
O POGOJIH ZA IZVEDBO UKREPA ODPUSTA DOLGOV (ZPIUOD)

 

1. člen

(vsebina zakona)

 
(1)
Ta zakon ureja davčno obravnavo dohodkov in transakcij pri posameznih davkih pri odpisu dolgov na podlagi sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, ki izvirajo iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in iz naslova bančnih storitev. Ta zakon določa tudi vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in osnovne šole odpišejo svoje terjatve.
 
(2)
Za redne gospodinjske stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo stroški, ki izhajajo iz kontinuirane dobave blaga in storitev v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter upravljanja nepremičnin za plačilo.
 
(3)
Za dolgove iz naslova bančnih storitev iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti stroški povezani s transakcijskimi računi ter plačilnimi in kreditnimi karticami.
 
(4)
Ta zakon ne velja za obvezne prispevke za socialno varnost, akontacije davka, davčni odtegljaj, uvozne dajatve in za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
 

2. člen

(pojmi)

 
Posamezni pojmi uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:
 
1.
upnica ali upnik (v nadaljnjem besedilu: upnik) je pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, ki v svojem knjigovodstvu izkazuje terjatev do dolžnika, in je podpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov. Upnik je lahko tudi država ter tisti vrtci in osnovne šole, ki so javni zavodi in katerih ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov;
 
2.
dolžnica oziroma dolžnik (v nadaljnjem besedilu: dolžnik) je fizična oseba, ki ima dolg do upnika in je kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnica oziroma prejemnik (v nadaljnjem besedilu: prejemnik):
 
-
denarne socialne pomoči ali
 
-
varstvenega dodatka ali
 
-
veteranskega dodatka ali
 
-
otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali
 
-
otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.
 
Dolžnik po tem zakonu je tudi oseba, ki je navedena v odločbi o pravici do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka oziroma otroškega dodatka in se njeni dohodki in premoženje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Dolžnik po tem zakonu ne more biti fizična oseba, nad premoženjem katere se vodi postopek osebnega stečaja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje;
 
3.
dolg je veljavna denarna obveznost dolžnika do upnika, ki je na dan 31. 12. 2014 zapadla za več kot 12 mesecev, glede katere v trenutku sklenitve dogovora med upnikom in dolžnikom obstoji izvršilni naslov ali verodostojna listina ter zajema glavnico, obresti in stroške, če ni s tem zakonom določeno drugače. Kot dolg po tem zakonu se ne štejejo dolgovi, ki izvirajo iz morebitnega opravljanja dejavnosti dolžnika;
 
4.
sporazum o izvedbi odpusta dolga je v letu 2015 sklenjen pisni sporazum med Vlado Republike Slovenije in upniki, ki pristopijo k ukrepu odpusta dolgov;
 
5.
dogovor o odpustu dolga je dvostranska pogodba po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, s katero se upnik in dolžnik po tem zakonu sporazumeta o odpustu dolga in njegovi višini, in je sklenjen v pisni obliki. Za dogovor o odpustu dolga se šteje tudi odločba Finančne uprave Republike Slovenije o odpisu dolga, izdana v skladu s 4. členom tega zakona. Dogovor o odpustu dolga po tem zakonu upnik in dolžnik skleneta najkasneje do 31. januarja 2016, na podlagi predloga za sklenitev dogovora o odpustu, ki ga oseba, ki predlaga odpust, poda do 31. oktobra 2015, oziroma poda vlogo za odpis dolga do 31. oktobra 2015, če gre za odpis dolga iz naslova davčne obveznosti. Predlogi za sklenitev dogovora o odpustu dolga se obravnavajo po vrstnem redu prispetja oziroma prejema predloga.
 

3. člen

(davčna obravnava odpusta dolgov)

 
(1)
Od dolga, ki ga upnik, ki je sopodpisnik sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora o odpustu dolgov, se ne plača dohodnine.
 
(2)
Za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik, se šteje, da so izpolnjeni pogoji, da se v skladu z 21. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14 in 23/15) pri ugotavljanju davčne osnove upnika prizna kot odhodek v davčnem obdobju odpisa. Prihodki in odhodki po tem odstavku se upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.
 
(3)
Ne glede na pogoje iz 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) lahko upnik v davčnem obdobju, v katerem je prišlo do odpisa, popravi (zmanjša) znesek obračunanega davka na dodano vrednost za dolg, ki ga upnik odpusti dolžniku na podlagi njunega dogovora v skladu s sporazumom o izvedbi odpusta dolgov, katerega sopodpisnik je upnik.
 
(4)
Pri uveljavljanju ugodnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se upošteva način in postopke, ki so določeni za obračunavanje in plačevanje posameznega davka.
 
(5)
Določba tega člena velja tudi za dolgove, ki jih na podlagi dogovora o odpustu dolgov odpusti javni vrtec oziroma osnova šola, katere ustanoviteljica je občina, ki je podpisnica sporazuma o izvedbi odpusta dolgov.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window