Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Up-366/16 - Ustavna pritožba zoper II. točko izreka sodbe Vrhovnega sodišča št. II Ips 304/2013 z dne 21. 1. 2016

OPOMBA US RS
¤
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Up-366/16
VRSTA ZADEVE
ustavna pritožba
INTERNA OZNAKA
US32181
GESLA
1.5.51.2.6 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku odločanja o ustavni pritožbi - Zavrnitev ustavne pritožbe. 5.3.13.17 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja „(19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31)“ - Obrazložitev. 5.3.20 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Svoboda izražanja „(39)“. 3.16 - Splošna načela - Sorazmernost. 2.1.3.2.1 - Viri ustavnega prava - Razredi - Sodna praksa - Mednarodna sodna praksa - Evropsko sodišče za človekove pravice. 1.5.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Pritrdilna mnenja. 1.4.10.6 - Ustavno sodstvo - Postopek - Vmesni postopki - Izločitev sodnika.
NAPADENI AKT
Ustavna pritožba zoper II. točko izreka sodbe Vrhovnega sodišča št. II Ips 304/2013 z dne 21. 1. 2016
OBJAVA
Uradni list RS in OdlUS
IZDAJATELJ
Ustavno sodišče RS
VLAGATELJ
DELO, Časopisno založniško podjetje, d. o. o., Ljubljana
VRSTA AKTA
posamični akt
VRSTA ODLOČITVE
odločba
VRSTA REŠITVE
zavrnitev
IZREK
Ustavna pritožba zoper II. točko izreka sodbe Vrhovnega sodišča št. II Ips 304/2013 z dne 21. 1. 2016 se zavrne.
EVIDENČNI STAVEK
Novinarska svoboda izražanja uživa posebno varstvo, vendar njeno izvrševanje vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti, v okviru teh pa se predpostavlja, da gre za delovanje v dobri veri pri širjenju objektivnih, verodostojnih in preverjenih informacij in dejstev, ki zadevajo razpravo v javnem interesu. S tem se uresničuje interes javnosti do obveščenosti o temah, ki so pomembne za razpravo v javnem interesu. Novinarska svoboda torej pomeni svobodo odgovornega iskanja resnice.   Stališče, po katerem svoboda izražanja ne more ščititi tudi zavestno neresničnih trditev o dejstvih, ki posegajo v ugled kake osebe, čeravno je okrnjen ugled politične stranke in so meje svobode izražanja v razpravah o morebitni koruptivnosti političnih strank široke, je conclusio, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v kontekstu presoje in vrednotenja nižjih sodišč. Vrhovnemu sodišču zato ni mogoče očitati, da bi zanemarilo vidik tehtanja pravic v koliziji in da v tem okviru ne bi v zadostni meri upoštevalo, da je tožnica politična stranka. Navedeno stališče Vrhovnega sodišča tudi ne pomeni, da bi Vrhovno sodišče spregledalo pomen katere od pravic v koliziji. Pomeni le, da mora sodišče glede na konkretno ugotovljene okoliščine primera (zlasti upoštevajoč ugotovitev o zavestno neresničnih trditvah novinarja o dejstvih) zavarovati pravico tožnice do ugleda. Omejitev svobode izražanja zaradi varstva ugleda drugega se v takem primeru izkaže kot nujna v demokratični družbi.   Prisojena odškodnina, ki ji očitno ni mogoče pripisati kaznovalne narave, je kot sankcija zaradi kršitve pravice do ugleda sicer omejujoča za uresničevanje pravice do svobode izražanja. Vendar je Vrhovno sodišče navedlo upoštevne in zadostne razloge, ki utemeljujejo, da je v okoliščinah primera nujna v demokratični družbi in da je sorazmerna s ciljem – varovati ugled drugega pred zavestno neresničnimi in za ugled resno škodljivimi trditvami novinarja o dejstvih v časopisu. 

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window