154. Pravilnik o trženju semena žit
Na podlagi petega odstavka 3. člena, osmega, devetega in enajstega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, šestega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 14.a člena, petega odstavka 15. člena, petega odstavka 16. člena, desetega odstavka 20. člena, dvanajstega odstavka 22. člena, desetega odstavka 23. člena, tretjega odstavka 24.a člena, drugega odstavka 26. člena in petega odstavka 36. člena ter za izvrševanje 4.a člena in drugega odstavka 66. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 32/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 22/18) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja
P R A V I L N I K
o trženju semena žit
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa vrste žit, kategorije, v katerih se uradno potrdi in trži seme posamezne vrste žit, zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti semena žit, ki jih mora za uradno potrditev izpolnjevati posamezna kategorija, zahteve glede pakiranja, zapiranja in označevanja in druge pogoje za trženje semena žit, posebne zahteve za trženje nedokončno potrjenega semena žit in semena žit v mešanicah ter majhnih pakiranjih, podrobnejši postopek uradne potrditve semena žit, postopek uradnega nadzora nad preglednikom in vzorčevalcem pod uradnim nadzorom, postopek izvedbe naknadne kontrole semena žit in podrobnejši način obveščanja ter izmenjave podatkov v skladu z:
-
Direktivo Sveta z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (66/402/EGS) (UL L št. 125 z dne 11. 7. 1966, str. 2309), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2021/2171 z dne 7. decembra 2021 o spremembi Direktive Sveta 66/402/EGS glede partije semena in mase vzorca Avena nuda (UL L št. 438 z dne 8. 12. 2021, str. 84), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 66/402/EGS) in
-
Direktivo Komisije 2006/47/ES z dne 23. maja 2006 o posebnih pogojih glede prisotnosti Avena fatua v semenu žit (kodificirana različica) (UL L št. 136 z dne 24. 5. 2006, str. 18).
Žita so rastline naslednjih vrst, ki so namenjene za poljedelsko in vrtnarsko pridelavo, razen za okrasne namene:
1.
Avena nuda L. – goli oves;
2.
Avena sativa L. (vključno z A. byzantina K. Koch) – navadni oves in bizantinski oves;
3.
Avena strigosa Schreb. – peščeni oves;
4.
Fagopyrum esculentum Moench – navadna ajda;
5.
Hordeum vulgare L. – navadni ječmen;
6.
Oryza sativa L. – riž;
7.
Panicum miliaceum L. – navadno proso;
8.
Phalaris canariensis L. – kanarska čužka (svetlo seme);
9.
Secale cereale L. – rž;
10.
Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor – navadni sirek;
11.
Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse – sudanski sirek;
12.
Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor x Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse – hibridi iz križanja Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor in Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse;
13.
xTriticosecale Wittm. ex A. Camus – tritikala (hibridi iz križanj vrst iz rodu Triticum z vrstami iz rodu Secale);
14.
Triticum aestivum L. subsp. aestivum – navadna pšenica;
15.
Triticum turgidum L. subsp. durum (Desf.) van Slageren – trda pšenica;
16.
Triticum aestivum L. subsp. spelta (L.) Thell. – pira (sevka);
17.
Zea mays L. (partim) – koruza (razen pokovke in sladke koruze).
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
žlahtniteljevo seme je seme, ki ga pridela žlahtnitelj oziroma vzdrževalec sorte in je namenjeno pridelavi semena generacije pred osnovnim semenom (v nadaljnjem besedilu: predosnovno seme) ali semena kategorije osnovno seme;
2.
sorte, hibridi in samooplodne linije koruze in sirka (Sorghum spp.) so:
a)
tujeprašna sorta – sorta, ki je dovolj izenačena in nespremenljiva,
b)
samooplodna linija – linija, ki je dovolj izenačena in nespremenljiva ter je pridobljena z umetno samooplodnjo, združeno z odbiro v več zaporednih množitvah, ali z enakovredno metodo,
c)
dvolinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja dveh samooplodnih linij, kakor ga je določil žlahtnitelj,
č)
štirilinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja dveh dvolinijskih hibridov, kakor ga je določil žlahtnitelj,
d)
trilinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja med somooplodno linijo in dvolinijskim hibridom, kakor ga je določil žlahtnitelj,
e)
top cross hibrid – neposredno potomstvo križanja med samooplodno linijo ali dvolinijskim hibridom in med tujeprašno sorto, kakor ga je določil žlahtnitelj,
f)
znotrajsortni hibrid – neposredno potomstvo križanja med rastlinami, pridelanimi iz osnovnega semena dveh tujeprašnih sort.
II. ZAHTEVE ZA TRŽENJE SEMENA ŽIT
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.