Navigacija
Portal TFL

TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

VSRS Sodba II Ips 113/2019 - povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - poznejša smrt oškodovanca - posredni oškodovanec - odškodninska odgovornost - podlage odškodnin...

SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE
15.5.2020
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sodba II Ips 113/2019
INTERNA OZNAKA
VS00033455
SENAT, SODNIK
mag. Rudi Štravs (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, dr. Mateja Končina Peternel
INSTITUT VSRS
povrnitev nepremoženjske škode - prometna nesreča - poznejša smrt oškodovanca - posredni oškodovanec - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - retrospektivna analiza vzročnosti - prospektivna analiza vzročnosti - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - dopuščena revizija - aktivna legitimacija posrednega oškodovanca - vmesna sodba
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO
IZREK
I. Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje, odločitev o pritožbenih stroških pa se pridrži za končno odločbo. II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Čeprav je za pravilno uporabo teorije o adekvatni vzročnosti pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom in (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode, ni dvoma, da morata biti dokazana oba sklopa vzročne zveze, in sicer vsaj z verjetnostjo, ki ustreza mejnemu pragu (zadostne) verjetnosti. Prospektivna analiza vzročnosti se ukvarja z vprašanjem, ali je dejanje, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo, povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka, vendar pa se pri tem ne upošteva samo dejstva, da je do škodnega dogodka prišlo, ampak tudi verjetnost, da bi se podoben škodni dogodek zgodil tudi v drugačnih okoliščinah - to velja za oba sklopa vzročne zveze. Kadar vzroka ni mogoče ugotoviti z gotovostjo, se v sodni praksi najpogosteje uporablja merilo mejnega praga zadostne verjetnosti. Za obravnavani primer res velja, da bi povzročitelj škode s svojim ravnanjem (izsiljevanjem prednosti) lahko povzročil smrt oškodovanca, a vendarle je oškodovanec v prometni nesreči utrpel le lahke poškodbe, katerih zdravljenje je bilo zaključeno v enem mesecu, umrl pa je 15 mesecev kasneje. Za odločitev je zato bistveno, ali je smrt sploh verjetna posledica škodnega dogodka oziroma drugače, ali je z zadostno verjetnostjo (ki ni gotovost) izkazano, da je smrt tožničinega očeta v vzročni zvezi s škodnim dogodkom (in temu predhodnim ravnanjem odgovorne osebe). Izvedenec je vpliv prometne nesreče na smrt tožničinega očeta označil kot kamenček v mozaiku vzrokov, ki so privedli do nastopa smrti, in tako vpliv opredelil kot minimalni, ni pa ga izključil. Takšen vpliv pa ne presega mejnega praga nadpolovične verjetnosti, da je bila prometna nesreča vzrok smrti tožničinega očeta.

Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window