Zakon o centralnem kreditnem registru (ZCKR)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3227/2016, stran 11014 DATUM OBJAVE: 2.12.2016
VELJAVNOST: od 10.12.2016 / UPORABA: od 10.12.2016
RS 77-3227/2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 10.12.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.6.2023: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 77/16
3227. Zakon o centralnem kreditnem registru (ZCKR)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o centralnem kreditnem registru (ZCKR)
Razglašam Zakon o centralnem kreditnem registru (ZCKR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2016.
Št. 003-02-9/2016-12
Ljubljana, dne 30. novembra 2016
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O CENTRALNEM KREDITNEM REGISTRU (ZCKR)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1)
Ta zakon ureja:
1.
vzpostavitev in upravljanje centralnega kreditnega registra pri Banki Slovenije;
2.
vzpostavitev in upravljanje sistema izmenjave informacij.
(2)
S tem zakonom se omogoča tudi izvajanje:
1.
Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153, v nadaljnjem besedilu: Uredba 575/2013/EU), in
2.
Uredbe (EU) št. 1024/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne 29. 10. 2013, str. 63, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1024/2013/EU).
2. člen
(pojmi)
(1)
Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
»anonimiziranje« je takšna sprememba oblike zaupnih podatkov, da jih ni več mogoče povezati s posameznim kreditojemalcem, ali je to mogoče le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo časa, ter v zvezi z osebnimi podatki pomeni anonimiziranje, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
2.
»banka« je banka ali hranilnica, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo;
3.
»banka države članice« je banka države članice, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo;
4.
»banka tretje države« je banka tretje države, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo;
5.
»blokiranje« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
6.
»druge izpostavljenosti« so:
-
naložbe v delnice in druge deleže v kapitalu ali dolžniške vrednostne papirje in izvedene finančne instrumente, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev, in ki jih izdajo gospodarske družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici ali tretji državi, kadar banka ali njena podrejena družba pridobi takšno naložbo za svoj račun;
-
druga finančna sredstva, ki vključujejo terjatve v zvezi z opravljanjem storitev, ki jih opravlja banka ali njena podružnica za poslovne subjekte;
7.
»donosne in nedonosne izpostavljenosti« so donosne in nedonosne izpostavljenosti, kot so opredeljene v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 191 z dne 28. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeni z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/428 z dne 23. marca 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij glede poročanja o količniku finančnega vzvoda (UL L št. 83 z dne 31. 3. 2016, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 680/2014/EU);
8.
»država članica« je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);
9.
»faktoring« je dajanje kreditov, ki vključuje odkup terjatev z regresom ali brez njega;
10.
»finančni zakup« je dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen;
11.
»fizična oseba« je posameznik ali posameznica, ki nima statusa zasebnika ali podjetnika;
12.
»individualizirani podatki« so podatki, ki jih lahko uporabnik na podlagi istega povezovalnega znaka poveže s posamezno fizično osebo ali poslovnim subjektom, na katerega se podatki nanašajo;
13.
»kreditni posli« so posli, ki jih sklepajo kreditodajalci na podlagi:
-
kreditne pogodbe;
-
pogodbe o finančnem zakupu;
-
pogodbe o faktoringu;
-
pogodbe o zavarovanju;
14.
»kreditodajalec« je oseba, ki v okviru svoje dejavnosti opravlja storitve kreditiranja fizičnih oseb oziroma poslovnih subjektov s sklepanjem kreditnih poslov, vključno z osebo, ki v okviru svoje dejavnosti pridobiva terjatve iz kreditnih poslov;
15.
»kreditojemalec« je fizična oseba ali poslovni subjekt v vlogi dolžnika, s katerim kreditodajalec sklepa kreditni posel, ali oseba v vlogi poroka za obveznosti drugega kreditojemalca;
16.
»opravljanje storitve finančnega zakupa nepremičnin« ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja potrošniško kreditiranje;
17.
»osebni podatki« so osebni podatki, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
18.
»oznaka LEI« je alfanumerična oznaka, ki se poslovnemu subjektu dodeli v skladu s standardom ISO 17442:2012 in ki zagotavlja nedvoumno in enotno identifikacijo tega poslovnega subjekta;
19.
»plačilna institucija« je plačilna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;
20.
»podjetnik« je podjetnik ali podjetnica, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
21.
»poslovni subjekt« je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik;
22.
»prebivališče« je stalno ali začasno prebivališče, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja prijavo prebivališča;
23.
»restrukturirane izpostavljenosti« so restrukturirane izpostavljenosti, kot so opredeljene v Uredbi 680/2014/EU;
24.
»tretja država« je država, ki ni država članica;
25.
»upravljavci drugih zbirk podatkov« so državni organi, nosilci javnih pooblastil ali druge pooblaščene osebe, ki v skladu s predpisi vodijo in upravljajo uradne evidence in uradne zbirke podatkov, ter upravljavci zbirk osebnih podatkov, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
26.
»zavarovanje« je dogovor o poroštvu, zastavi ali hipoteki, bančna garancija, menični akcept ali aval za menične obveznosti, dokumentarni akreditiv, zavarovalna pogodba ali drug podoben dogovor, s katerim se v korist kreditodajalca zavaruje izpolnitev dolžnikove obveznosti iz kreditnega posla;
27.
»zasebnik« je posameznik ali posameznica, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno registrirano ali s predpisom določeno dejavnost, kot je notar, zdravnik, odvetnik, kmet in podobno;
28.
»zaupni podatki« so:
-
zaupni podatki o strankah bank, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja bančništvo, ter
-
drugi podatki o posameznih kreditojemalcih ali dajalcih zavarovanj, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali v skladu z drugimi predpisi varujejo kot poslovna skrivnost.
(2)
Banka Slovenije s podzakonskim aktom predpiše podrobnejša pravila za določanje izpostavljenosti, ki se štejejo za druge izpostavljenosti iz 6. točke prejšnjega odstavka.
3. člen
(centralni kreditni register)
(1)
Centralni kreditni register je centralizirana zbirka podatkov in informacij o:
1.
zadolženosti poslovnih subjektov ter kreditnih tveganjih in drugih izpostavljenostih, ki jih prevzemajo kreditodajalci pri poslovanju s poslovnimi subjekti, in
2.
zadolženosti fizičnih oseb iz naslova kreditnih poslov.
(2)
Banka Slovenije vzpostavi in upravlja centralni kreditni register z namenom izvajanja statističnega raziskovanja, ki ga opravlja Banka Slovenije, na podlagi zakona, ki ureja Banko Slovenije, ter na podlagi 5. člena Protokola (št. 4) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (UL C št. 326 z dne 26. 10 2012, str. 230, v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB), zaradi izvajanja njenih nalog, zlasti na področju:
1.
vodenja denarne politike;
2.
zagotavljanja finančne stabilnosti in
3.
makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj.
(3)
Banka Slovenije podatke, ki se zbirajo v centralnem kreditnem registru, obdeluje tudi za naslednje namene:
1.
izvajanja nadzora Banke Slovenije in Evropske centralne banke nad bankami v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, Uredbo 575/2013/EU in Uredbo 1024/2013/EU, oziroma nadzora nad drugimi subjekti, ki ga izvaja Banka Slovenije v skladu z drugimi zakoni, in
2.
upravljanja sistema izmenjave informacij.
(4)
Banka Slovenije lahko za namene iz drugega in tretjega odstavka tega člena podatkovne zbirke centralnega kreditnega registra v delu, ki se nanaša na poslovne subjekte in ne vključujejo osebnih podatkov, ki niso javno dostopni, povezuje z drugimi podatkovnimi zbirkami, ki jih v skladu z zakonom vodi Banka Slovenije, in s podatkovnimi zbirkami, ki jih vzpostavi in upravlja Evropska centralna banka za namene izvajanja njenih nalog v skladu s Statutom ESCB in ECB ter drugimi predpisi Evropske unije, zlasti z Uredbo Sveta (EU) 2015/373 z dne 5. marca 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 2533/98 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L št. 64 z dne 7. 3. 2015, str. 6).
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.