Navigacija

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 9-243/2013, stran 1052 DATUM OBJAVE: 30.1.2013

VELJAVNOST: od 31.1.2013 / UPORABA: od 31.1.2013

RS 9-243/2013

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 31.1.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.10.2019: ŠE V OBDELAVI.

Uradni list RS, št. 9/13

Časovnica

Na današnji dan, 14.10.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.1.2013
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

243. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del

 
 
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 22. seji dne 14. januarja 2013 sprejel
 

O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del

 

1. člen

 
V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C in 53/12 – obvezna razlaga) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi:
 
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
 
1.
Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu.
 
2.
Atrijska hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti in z ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri atrijske hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
 
3.
Avtocestni obroč je sklenjen obroč avtocest A1 in A2 ter hitre ceste H3, ki oklepajo osrednji del mesta Ljubljane.
 
4.
Bazna postaja je namenjena javnim elektronskim komunikacijskim storitvam; sestavljena je iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in iz elektronske komunikacijske opreme, nameščene v primernem prostoru ali zabojniku.
 
5.
Bruto tlorisna površina (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m).
 
6.
Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste oziroma pri avtocestah od varovalne ograje, ter zračni prostor nad voziščem v višini 7,00 m od najvišje točke vozišča.
 
7.
Dejavnosti osebnih storitev vključujejo dejavnosti pod šifro 95 (Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
 
8.
Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi objekti.
 
9.
Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 %.
 
10.
Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.
 
11.
Drugi posegi v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
 
12.
Druge storitvene dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 96 (Druge storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
 
13.
Dvojček sestavljata dve družinski hiši z enakimi gabariti, ki se gradita sočasno, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
 
14.
Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta ali na zelene površine, ki pripadajo objektu.
 
15.
Družinska hiša je prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba.
 
16.
Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.
 
17.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), izkoriščeno podstrešje (Po), mansarda (M) ali terasna etaža (T). Klet kot etaža ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna pri vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektih.
 
18.
Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom.
 
19.
Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).
 
20.
Faktor odprtih bivalnih površin (FBP) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb s stanovanji.
 
21.
Faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti.
 
22.
Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji nestanovanjskih stavb.
 
23.
Frčada je del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora.
 
24.
Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu.
 
25.
Garaža kot nezahtevni objekt je enoetažna pritlična stavba, namenjena shranjevanju osebnih motornih vozil, z bruto površino največ 30,00 m2 in višino do 3,50 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom.
 
26.
Glavne mestne ceste so Dunajska cesta, Celovška cesta, Tržaška cesta, Dolenjska cesta, Barjanska cesta, Zaloška cesta, Litijska cesta, Šmartinska cesta in Štajerska vpadnica.
 
27.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom MOL, ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
 
28.
Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).
 
29.
Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt ali se objekt dozida oziroma nadzida.
 
30.
Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega obrata.
 
31.
Historično območje mestnega središča obsega: območja baročne Ljubljane z Žabjakom, območje Grajskega griča, secesijske Ljubljane, moderne Ljubljane, Karlovškega in Poljanskega predmestja ter območje Krakova z Eipprovo ulico.
 
32.
Inertni odpadki so odpadki, ki ne vplivajo škodljivo na okolje. Med inertne odpadke se štejejo vsi tisti odpadki, ki jih je mogoče brez posebne obdelave uporabiti za zasipe, pri izdelavi cest ali jih je dopustno odložiti na komunalna odlagališča. Taki so odpadki ob podiranju stavb, odpadni gradbeni material, izkopni material in podobno.
 
33.
Izkoriščeno podstrešje (Po) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho. Kolenčni zid je največ 1,60 m.
 
34.
Javna garaža je garažna stavba, v kateri je več kot 25 % PM namenjenih javni rabi.
 
35.
Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur.
 
36.
Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so državne in občinske ceste.
 
37.
Kanalizirano križišče je križišče, kjer je na podlagi horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa.
 
38.
Klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol.
 
39.
Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
 
40.
Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
 
41.
Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
 
42.
Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe pod poševno streho. Poševna streha se umika neposredno iz ravnine fasade proti stavbi pod kotom najmanj 30°.
 
43.
Medetaža (Me) je vmesna etaža med dvema etažama stavbe, ki ne obsega več kot 70 % BTP spodnje polne etaže in se šteje za samostojno etažo.
 
44.
Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
 
45.
Mejica je pas lesnate vegetacije (grmovja oziroma drevja) v pretežno odprti kulturni krajini, širok do 10 metrov, pestre botanične sestave in pomemben življenjski ter varovalni prostor za živali in rastline. Večinoma poteka na lastniških mejah parcel, ob vodotokih, cestah, kolovozih, melioracijskih kanalih ipd.
 
46.
Mobilnostni načrt območja je načrt, ki določi število uporabnikov posameznih prometnih sredstev in ureditev prometne infrastrukture v določenem območju z namenom izboljšati delež uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet.
 
47.
Nadomestna gradnja sta odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta.
 
48.
Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za usposobitev za kmetijsko rabo.
 
49.
Nadstrešek kot objekt za lastne potrebe je streha, namenjena zaščiti pred vremenskimi vplivi (zaščiti vhoda v objekt, osebnega motornega vozila in koles, zbirnega mesta za komunalne odpadke, gostinskega vrta in podobno), s površino do 30,00 m2.
 
50.
Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta.
 
51.
Nagnjen teren: naklon terena parcele, namenjene gradnji, je na mestu stavbišča novega objekta večji od 20 %.
 
52.
Naselje je območje strnjeno grajenih stavb z različnimi namembnostmi s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in površinami, predvidenimi za širitev.
 
53.
Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.
 
54.
Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.
 
55.
Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih.
 
56.
Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.
 
57.
Nevarna gradnja je nedovoljena gradnja in pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico.
 
58.
Nizke stavbe so stavbe, visoke največ do 14,00 m.
 
59.
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
 
60.
Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
 
61.
Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb, objekte za oglaševanje za lastne potrebe in podobno. Kadar so objekti za oglaševanje nameščeni na fasadah stavb, se obravnavajo kot panoji po predpisih, ki razvrščajo objekte glede na zahtevnost.
 
62.
Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
 
63.
Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967.
 
64.
Odpadna frakcija je vrsta odpadkov, ločeno zbranih in pripravljenih za odvoz na enem mestu.
 
65.
Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene bivanju na prostem, ki ne služijo kot prometne ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, izjemoma kadar to določa odlok, pa tudi kot odprte ozelenjene terase na objektu.
 
66.
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
 
67.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
 
68.
Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.
 
69.
Otok športa za vse so nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji lokalne skupnosti. Obsega igrišča za športe na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, košarka, baseball, ragbi, balinišče, bazenska kopališča na prostem, vodni športi, otroška in druga javna igrišča, igrišča za golf, jahališča in podobno.
 
70.
Otok športa za vse – osnovna šola so pokrite in nepokrite športne površine osnovnih šol, namenjene in urejene za športno vzgojo otrok in mladine ter športno rekreacijo lokalne skupnosti.
 
71.
Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok, opremljena z igrali in parkovno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
 
72.
Ožje mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana in Mestno središče, delno tudi Poljane in Tabor, in to tako, da poteka njegova vzhodna meja po Roški cesti, po zveznici med Roško in Njegoševo cesto ter po Njegoševi cesti do Masarykove ceste.
 
73.
Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
 
74.
Parkirna površina ''parkiraj in se pelji'' (R) je večji parkirni prostor, kjer potniki parkirajo svoje vozilo in nadaljujejo pot z javnim prevoznim sredstvom.
 
75.
Pisarniške in poslovne dejavnosti vključujejo dejavnosti pod šifro 82 (Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
 
76.
Ploščica je večstanovanjska stavba, pri kateri so stanovanja z atriji, terasami ali balkoni zložena skupaj tako, da tvorijo večjo celoto v obliki satovja.
 
77.
Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na njem in v fizične strukture na terenu in pod njim.
 
78.
Poseg na objekt ali območje, varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih delov ter drugo, kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
 
79.
Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.
 
80.
Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
 
81.
Prostori, namenjeni prebivanju, so dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba, spalnica in v stanovanjih za druge posebne družbene skupine tudi stanovanjska soba.
 
82.
Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
 
83.
Ravnanje z odpadki vključuje dejavnosti pod šifro 38.2 (Ravnanje z odpadki) iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
 
84.
Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta, po katerem se morajo ravnati višine novih stavb.
 
85.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.
 
86.
Sistem MOLIS (MOL, informacijski sistem) vključuje obvestilno signalizacijo po enotnem lamelnem sistemu, ki usmerja k objektom in napravam javne infrastrukture, objektom kulturne dediščine, ustanovam s področja kulture, območjem varovanih naravnih okolij, rekreacijskim območjem, hotelom in objektom s prenočišči ter objektom in napravam druge turistične infrastrukture, poslovno-trgovskim območjem ter k posameznim objektom s poslovnimi ali storitvenimi dejavnostmi in podobno.
 
87.
Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je najvišja točka stavbe.
 
88.
Slepa fasada stavbe je stranica stavbe brez okenskih odprtin.
 
89.
Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom.
 
90.
Spominska obeležja so nezahtevni in enostavni objekti, na primer kip ali spomenik, spominska kapelica, spominska plošča.
 
91.
Sprememba namembnosti pomeni, da se objektu ali delu objekta spremeni namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov ali ta odlok.
 
92.
Stanovanjska soseska je stanovanjsko naselje, zgrajeno po enotni zazidalni zasnovi. Prebivalcem zagotavlja poleg bivanja tudi osnovno šolo, vrtec, trgovino, dejavnosti osebnih storitev in druge storitvene dejavnosti.
 
93.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad terenom namenjenih bivanju.
 
94.
Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
 
95.
Stavbišče je zemljišče pod stavbo.
 
96.
Stavbni blok (kare) je skupek po obodu medsebojno povezanih stavb, ki ohranjajo podobnost volumnov ter višinskih in tlorisnih gabaritov tako, da oblikujejo nepozidan notranji prostor.
 
97.
Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni gradnji objektov.
 
98.
Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših ljudi, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti in druge stavbe, namenjene izvajanju socialnih programov, ki vključujejo bivanje (bivalne enote), stanovanjske skupine in bivalne ateljeje.
 
99.
Širše mestno središče je območje, ki vključuje funkcionalne enote Grad, Stara Ljubljana, Mestno središče, Prule, Tabor, Poljane, Klinika, Nove Poljane, Vodmat in Trnovo del (med Zoisovo in Barjansko cesto, Gradaščico in Ljubljanico, vključno z delom območja južno od Eipprove ulice).
 
100.
Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega program otoka športa za vse in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet, squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice, drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za gledalce, ter površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke.
 
101.
Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni center, smučišča in žičniške naprave in podobno).
 
102.
Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri, univerzo in gospodarstvom.
 
103.
Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7o. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe.
 
104.
Trg je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami, primerna za zbiranje ljudi.
 
105.
Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3 (Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi), iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08).
 
106.
Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest.
 
107.
Ulična fasada je sprednja stran objekta, praviloma z glavnim vhodom.
 
108.
Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh obstoječih objektov ob ulici.
 
109.
Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost.
 
110.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture.
 
111.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
 
112.
Venec stavbe je konstrukcijski element na zunanjem obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod podstrešjem, mansardo ali teraso.
 
113.
Verižna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Od vrstne hiše se loči po zamikanju posameznih stavb, kar prispeva k členjenju niza. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri verižne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
 
114.
Visoke stavbe so stavbe, visoke več kot 11,00 m.
 
115.
Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno- ali večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
 
116.
Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
 
117.
Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta. Če se gradi nov niz, mora imeti najmanj tri hiše. Če se gradijo tri ali več kot tri vrstne hiše, morajo imeti skupine najmanj treh hiš enake gabarite.
 
118.
Vrtiček je zemljišče, namenjeno za pridelavo vrtnin in sadja ter gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
 
119.
Vrzel pri tipih stavb NA, ND in NV je nepozidano stavbno zemljišče, ki je s treh strani obdano z zakonito zgrajenimi objekti (ena od treh strani je lahko tudi cesta) in dopušča gradnjo samo ene stavbe. Če gre za parcelo na meji EUP, je lahko obdana z zakonito zgrajenimi objekti samo z dveh strani (ena od teh je lahko tudi cesta, opredeljena na karti 4.7 »Cestno omrežje in območja parkirnih režimov«). Odmik nove stavbe v vrzeli od objektov, ki določajo vrzel, je največ 12,00 m. Vrzel pri tipih stavb VS je nepozidano stavbno zemljišče, ki se vsaj z ene strani dotika stavbe v uličnem nizu.
 
120.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
 
121.
Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.
 
122.
Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo.
 
123.
Zbiralnik za kapnico je montažen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi vkopan) prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe.
 
124.
Zbirni center za odpadke je pokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij odpadkov.
 
125.
Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu.
 
126.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
 
127.
Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
 
128.
Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je potrebna za normalno obratovanje objekta.«
 

2. člen

 
V 4. členu se za sedmo alinejo doda nova osma alineja, ki se glasi:
 
»– OPPNdp: občinski podrobni prostorski načrt za delno prenovo,«.
 
Dosedanje osma do enajsta alineja postanejo deveta do dvanajsta alineja.
 

3. člen

 
V tretjem odstavku 5. člena se v preglednici 1:
 
-
v prvem stolpcu številka »7.1« nadomesti s številko »7«;
 
-
črtajo vrstice s številkami 7.2, 7.3 in 9.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window