Navigacija
Portal TFL

STA novice / Razprave o prihodnosti znanosti v luči podfinanciranja (ozadje)

četrtek, 10.1.2019

Ljubljana, 10. januarja (STA) - Razprave o znanosti znova prihajajo v ospredje, predvsem v luči pričakovanj povečanja sredstev v rebalansu proračuna za 2019. Raziskovalci namreč še vedno opozarjajo, da je denarja premalo. Če bo treba, bodo na to znova opozorili s shodom za znanost, že tretjim, saj od zadnjega, lanskega, po mnenju stroke ni bilo večjih premikov na bolje.

Financiranje znanosti iz državnega proračuna je v letih gospodarske krize močno občutilo posledice varčevanja. Leta 2011 je iz proračuna za raziskave in razvoj šlo okoli 0,76 odstotka BDP. V tem letu so bila poleg najvišjega proračuna Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), ki je znašal 175,8 milijona evrov, aktivirana tudi evropska sredstva s financiranjem centrov odličnosti in kompetenčnih centrov.

Zmanjševanje sredstev se je začelo leta 2012 in najnižjo točko doseglo leta 2015, ko je proračun agencije znašal le še 135,4 milijona evrov, kar je padec za 25 odstotkov glede na leto 2011, za raziskave in razvoj je šlo vsega 0,44 odstotka BDP.

Poleg tega je agencija ostala edini financer raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Z združitvijo Tehnološke agencije Slovenije v agencijo Spirit je razvojno-inovacijski del raziskav ostal brez kontinuiranega, sistemskega vira financiranja, so za STA pojasnili na ARRS.

Po letu 2015 so sredstva prvič začela postopno naraščati. V letu 2018 je bilo povečanje izrazitejše in je naraslo na 166,7 milijona evrov. A v petletnem obdobju, med letoma 2011 in 2015, sta agencija in s tem raziskovalna skupnost skupaj izgubili kar 168 milijonov evrov, kar predstavlja izpad enega letnega proračuna, so opozorili na agenciji.

Za tekoče leto trenutno sprejeti proračun po navedbah agencije predvideva nižji letni proračun kot v letu 2018, a veliko pričakujejo od skorajšnjega rebalansa proračuna za tekoče leto. Če bi agencija prejela dodatnih 10 milijonov evrov, bi po osmih letih dosegli šele raven financiranja iz leta 2011, so poudarili.

Ob tem so dodali, da kljub doslejšnjim povečanjem proračuna ARRS sredstva niso zadostovala denimo za nujno potrebno povečanje vrednosti razpisa za raziskovalne projekte, ki na letni ravni znaša med 12 in 15 milijonov evrov, leta 2010 pa je bila vrednost razpisa 22,3 milijona evrov. Večja vrednost razpisa pa bi po njihovi oceni bistveno zvišala stopnjo uspešnosti na razpisu, ki je bila na zadnjem razpisu 22-odstotna.

Tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se zavedajo, da je stalno in pomembno povečevanje proračunskih sredstev za raziskave in inovacije ključnega pomena za dolgoročno preživetje sistema, so navedli v odgovoru na poslansko vprašanje Žana Mahniča (SDS) o položaju znanosti. Spomnili so, da naj bi leta 2022 sredstva za raziskave in razvoj v skladu s koalicijskim sporazumom dosegla odstotek BDP. V njem pa so predvideli tudi vzpostavitev pogojev za povečana vlaganja gospodarstva do skupnega cilja treh odstotkov BDP.

Glede na dosežen konsenz med političnimi strankami je cilj ministrstva postopno dvigovanje sredstev integralnega proračuna z okvirnim letnim prirastom od 30 do 50 milijonov evrov oz. v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, ob hkratnem optimiziranju izrabe sredstev evropske kohezijske politike in spodbujanju pridobivanja sredstev iz različnih zunanjih virov.

Ob tem so na ministrstvu sicer poudarili, da evropska sredstva zaradi nekaterih sistemskih omejitev ne predstavljajo nadomestka za nacionalna proračunska sredstva. Pričakujejo sicer, da se bodo naslednji dve leti strukturna sredstva še povečevala, po letu 2022 pa vsaj za dobršen del Slovenije (zahodna kohezijska regija) presahnila.

S temi ukrepi se bo Slovenija po mnenju ministrstva močno približala zastavljenemu cilju Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2011-2020 (RISS), "zaradi močnega vmesnega padca sredstev žal z nekajletno zamudo".

To si želijo tudi na agenciji za raziskovalno dejavnost. Pomemben korak bi po mnenju direktorja Jozsefa Györkösa predstavljal tudi rebalans proračuna, ki bi nadaljeval trend dodatnih vlaganj. "Vrzel, ki je nastala v letih od 2012, je nemogoče zapolniti, zato je za zagotavljanje odlične znanosti stabilno in predvidljivo financiranje nuja," je dejal za STA.

Da je bila znanost resnično v zadnjem času finančno nekoliko postavljena na rob, je prepričan tudi premier Marjan Šarec, ki je v sredinem pogovoru na Škrabčevi domačiji v Ribnici dejal, da se pristojno ministrstvo trudi najti dodaten denar za znanost. "Pri denarju, ki bo usmerjen v raziskave in razvoj, je treba vsak evro dvakrat obrniti," je ob tem poudaril premier.

Večino dilem in vprašanj v znanosti naj bi dorekli v že nekaj let nastajajočem novem zakonu o znanstveno raziskovalni dejavnosti. Ta je namreč ob lanski menjavi vlade ostal v medresorskem usklajevanju. Na ministrstvu so navedli, da bodo delo nadaljevali na "točki, kjer je bilo delo prejšnje ekipe zaključeno". Kmalu bodo predstavili tudi evalvacijsko poročilo raziskovalne strategije zadnjega dvoletnega obdobja, ki bo služilo za začetek razprav o novi strategiji.

V pripravo predpisov in dokumentov bodo po trditvah ministrstva vključili tako zainteresirano kot tudi strokovno javnost. Prisluhnili ji bodo tudi v petek, ko bo odbor DZ za izobraževanje pripravil javno predstavitev mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije.

Če ne bodo slišani, pa raziskovalci, združeni v organizacijskem odboru shoda za znanost, že razmišljajo o naslednjem, tretjem shodu za znanost.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window