Navigacija
Portal TFL

STA novice / Minister Česnik: Posodobitev zakonodaje še letos, za prihodnje leto bi potrebovali 1,7 milijona sredstev več (intervju)

sobota, 15.6.2019

Ljubljana, 15. junija (STA) - Posodobitev zakonodaje s področja Slovencev zunaj meja namerava urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu pripraviti do pozne jeseni letos. Za prihodnje leto si urad želi med drugim 1,7 milijona evrov več sredstev, je v pogovoru za STA dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.

Kako bi ocenili položaj zamejske skupnosti, sploh v luči zadnjih dogodkov v Italiji in na Madžarskem, kjer je prišlo do objave zemljevidov z ozemeljskimi težnjami, ter v Italiji tudi do predloga o preštevanju slovenske manjšine?

Predlog spremembe zaščitnega zakona je prišla kot pobuda poslanca Novellija iz Čedada, ki nabira politične točke. Mi dajemo italijanski skupnosti v Sloveniji pravice, ki jih Slovenci na italijanski strani ne uživajo. Je pa to alarm glede posega v dogovorjene pravice, zmanjševanje me moti. Težko je to komentirati. Naši ljudje na oni strani so zaskrbljeni, jaz sem tudi. Imamo zelo močno skupnost, tako gospodarsko kot športno in kulturno. Imamo še odprte stvari, kot je recimo premestitev uredništva za RAI iz Rima nazaj v Trst. V Porabju npr. se srečujemo z drugimi izzivi. Imamo težave s pomanjkanjem otrok. Izziv nam predstavlja zagotavljanje kakovostnega dvojezičnega pouka v šolah. Vlaganje v Porabje mora biti povezano tudi z madžarskim vlaganjem v prometno infrastrukturo, če hoče ta regija zaživeti.

Nekatere manjšinske organizacije v zamejstvu, na Madžarskem, v Italiji, avstrijskem Koroškem, so dobile nova vodstva, odšli so dolgoletni voditelji. Kako menite, da bo ta pomladitev vodstev vplivala na položaj samih manjšin kot na sodelovanje z matično Slovenijo?

Na vsak način. Gledam predvsem zamenjavo Rudija Pavšiča po skoraj treh desetletjih in Marjana Sturma. Ksenija Dobrila na italijanski strani se je izredno dobro znašla v tej situaciji. Na avstrijski strani je Sturm mentor mlademu Jugu, ki sedaj prevzema to delo. Osebno vidim, da če bi Slovenci politično stopili skupaj podobno kot nemško govoreča skupnost na Južnem Tirolskem, bi dobili učinkovitejše zastopstvo tudi v parlamentih obeh sosed.

Torej ste za to, da se manjšinske organizacije poenotijo?

Poslušajte, v slogi je moč. Osnova je dobro sodelovanje, kar je v zadnjih letih zmeraj bolj opazno. Z leti bo morda prišlo do združevanja. Mladina je naša bodočnost, vendar predolgo smo izseljenci in zamejci mladino potiskali na stran.

Kmalu bo v Sloveniji prireditev Dobrodošli doma? Kaj bi izpostavili za letošnjo prireditev? Razmišljate o posodobitvi koncepta?

Letos prireditve ne bo več pripravil urad, pač pa vse štiri ustanove civilne družbe skupaj ob koordinaciji Slovenske izseljenske matice. Desetletja nazaj se je to imenovalo slovenski izseljenski piknik. Zame je to še vedno piknik. Na pikniku se družina zbere, se pogovarja, se druži. Imamo tudi srečanje v državnem zboru. To je forum, kjer bodo uradno predstavniki slovenskih izseljencev in zamejcev dali svoje pripombe in predloge. Letošnja prireditev bo v Radovljici, ki je blizu Bleda, Bohinja in Brezja, je na križišču cest in železnice, letališče je blizu. V tistem času se bo sestal tudi Svet Vlade RS za Slovence po svetu. Načrtovan je tudi izseljenski pohod na Triglav, ki pa je zaradi snežnih razmer na Kredarici pod vprašajem.

Aktualno je tudi vprašanje repatriacije Slovencev iz Venezuele. Na kak način je v to vpet vaš urad in kaj je v vaši moči, da lahko to storite?

Pred dvema mesecema sem dobil prvo sporočilo, v katerem so izrazili željo za humanitarno pomoč in repatriacijo. Urad je doslej prejel 21 prošenj za repatriacijo. Pravno osnovo imamo, sedaj pa je na vrsti tehnična izvedba, kako bomo to storili. Vlada mora tudi sprejeti sklep o začetku repatriacije, kar se še ni zgodilo.

Vedno znova je aktualno tudi vprašanje zastopanosti Slovencev zunaj meja v DZ. Podpirate njihovo zastopanost in kakšen bi bil po vašem mnenju najboljši način, da bi do tega zastopstva prišli?

Rad bi videl, da so ljudje zastopani, a njihovo okno v slovenski parlament je komisija DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zastopanost Slovencev zunaj meja prek parlamentarne komisije in obeh svetov vlade omogoča, da se stališča naših rojakov obravnavajo v formalnih telesih. Načeloma sem sicer za zastopstvo, a naj mi nekdo da formulo, po kateri bomo to uspešno izpeljali. Da ne govorimo o stroških za to in da bi lahko ta denar usmerili v dobrobit skupnosti, kjer koli je že potreba, potreb je pa ogromno.

Obstaja tudi kar nekaj zakonodaje, kot so zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2006, resolucija o odnosih s Slovenci po svetu iz leta 2002, resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah iz leta 1996 in strategija odnosa Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2016. Se vam zdi ta zakonodaja ustrezna, jo nameravate posodobiti?

Zakonodaja se mora prilagajati novim okoliščinam. Starejše generacije izumirajo, mlajše generacije imajo drugačne zahteve, tudi po repatriaciji, vračanju Slovencev v matično domovino. Potrebovali bi poseben zakon za repatriacijo in skupaj z zakonom tudi sistemsko rešitev. Zakon sam ne pomeni nič, če ni praktične, sistemske rešitve, ki podpira zakon. Tega v sedanji zakonodaji ni. Gre za aktualno posodobitev, saj je več kot 25 let po samostojnosti treba preveriti, kje so pomanjkljivosti in kaj lahko izboljšamo. Vedno je prostor za izboljšave.

Kdaj pričakujete posodobitve zakonodaje?

Upam, da bo to novembra. Takrat naj bi spremembe prerešetali v uradu, nato posredovali v pravno službo vlade in DZ, nato naj bi bile te posodobitve pred komisijo DZ.

Urad vlade ima na leto na voljo približno 8,6 milijona sredstev, od tega gre levji delež za zamejce. Podpirate, da ta razrez ostane nespremenjen ali načrtujete tukaj kakšne spremembe?

Bistvena sprememba bo, če bom imel več denarja. Sredstva so ena proti štiri v korist zamejcev, ker če izgubimo jezik na območju, kjer smo že 1500 let, smo izgubili tudi ozemlje. Če vlagamo denar v zamejsko kulturo, izobraževanje, tudi gospodarstvo, posredno ali neposredno, smo zmagali. Denar, ki ga dobimo, uporabljamo čim bolj ekonomično, a ni zadosten. Za prihodnje leto bi potrebovali 1,7 milijona več. Ne morem hoditi naokoli, če ne morem pomagati. Denar ne reši vsega, a pomaga pri rešitvah.

Ministrski položaj ste prevzeli kot prvi avstralski Slovenec. Vaše osebne izkušnje z matično domovino z vidika izseljenca? Je prišlo do razlike v pogledu na Slovenijo, ko ste bili še tam spodaj, in sedaj, ko ste v Sloveniji že 15 let?

Ko se odločiš, da greš po svetu, dejansko ni povratka. Ob vrnitvi si pogosto obravnavan kot "bogat stric iz Amerike", hkrati pa čakaš na dolgotrajne birokratske postopke, imaš težave z nostrifikacijo svojih kvalifikacij, težave pri vlaganjih, tisti, ki so uspeli, so prej izjeme kot pravilo. Število Slovencev, ki se vrnejo, je relativno majhno v primerjavi z izobraženo mladino, ki letno odhaja v tujino.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window