Vlada je potrdila predlog novele kazenskega zakonika. Ta zaostruje kazni na najbolj pomembnih področjih družbenega življenja, zlasti pri kršitvah temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja, zlorabah zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanjih upnikov, zlorabah občutljivih osebnih podatkov ter terorizmu. Spremembe so namenjene tudi pregonu gospodarske kriminalitete. Po zdaj veljavnem zakoniku mora biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti izkazan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Po predlogu pa bi za pregon zadoščal že eventualni naklep storilca.

Za daljši preizkus sodnikov
Trajni sodniški mandat je evropska norma in mu tudi v SDS ne nasprotujejo. Želijo pa si daljše preizkusno obdobje, da bi nekdo, ki bi denimo sodnik postal pri 30 letih, trajni mandat dobil nekje pri 40 ali 45 letih, je na novinarski konferenci o njihovih predlogih za spremembe na področju pravosodja povedal poslanec SDS Vinko Gorenak. V SDS želijo spremeniti tudi sistem odločanja v sodnem senatu. To odločanje bi postalo javno, uvedli pa bi tudi možnost ločenih mnenj, podobno kot na ustavnem sodišču. Obenem bi v celoti odpravili možnost vračanja v ponovno sojenje na prvo stopnjo.

Varuhinja se še odloča
Več kot 1300 podpisnikov peticije poziva varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, naj na ustavno sodišče vloži pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o tujcih. Po njihovem mnenju ima varuhinja na izbiro le dve možnosti: jasno nasprotovanje zakonu ali odstop s položaja. Novelo je državni zbor sprejel januarja, ves čas pa so jo spremljali očitki o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom. Varuhinja človekovih pravic je napovedala, da bo zakon analizirala ter se na osnovi ugotovitev odločila, ali bo uporabila možnost bodisi zahteve bodisi pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, a odločitve še ni sprejela.

Priprava poročil velikih gospodarski družb
Odbor DZ za gospodarstvo je za sejo DZ pripravil predlog novele zakona o gospodarskih družbah, ki v slovenski pravni red prenaša določila evropskih direktiv glede priprave poročil velikih podjetij o nefinančnih informacijah. Predlog, ki ga DZ obravnava po skrajšanem postopku, predvideva prenos določil direktive, po kateri morajo velika podjetja javnega interesa, ki imajo več kot 500 zaposlenih, podati izjavo o nefinančnem poslovanju. Predlagane spremembe se nanašajo tudi na prenos direktive, ki opredeljuje povezovanje registrov podjetij in obveznost poročanja v registre, med drugim v primerih čezmejnih združitev družb.

Referenduma o priseljevanju ne bo
Posvetovalnega referenduma o omejevanju priseljevanja ter zavrnitvi kvotnega sistema za razporejanje migrantov po članicah EU ne bo. Parlamentarni odbor za notranjo politiko namreč ni podprl predloga nepovezanega poslanca Andreja Čuša za razpis takšnega referenduma. Vlada predloga ni podprla, ker iz njega ni jasno razviden predmet odločanja. Da je predlagano vprašanje nejasno, je menila tudi zakonodajno-pravna služba. Poleg tega pa bi referendum povzročil kršitev temeljev slovenske ustavne ureditve ter mednarodnih aktov, so bili prepričani v ZPS.

Slovenija še korak bližje Cernu
Vlada je določila besedilo predloga zakona o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (Cern) o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva, ki ga je ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič podpisala decembra v Ženevi. Predlog bo predložila v ratifikacijo DZ. Sklenitev sporazuma pomeni ključen korak v nadaljnjem razvijanju sodelovanja na področju fizike delcev, ki bo Sloveniji prineslo številne dodatne koristi in ugodnosti v širšem smislu, so poudarili na vladi.(TFL)