Višje plače javnim uslužbencem

S septembrom bo v javnem sektorju začela veljati plačna lestvica, kakršna je veljala do sredine leta 2013. Osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev se s tem vračajo na takratno raven, kar zanje pomeni višje osnovne plače. Najbolj se bo dvig poznal tistim v višjih plačnih razredih. Letos bo to državo stalo dodatnih 13 milijonov evrov. Spremenjena plačna lestvica je bila z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju uveljavljena s 1. junijem 2013. Z njo so se plače vsem javnim uslužbencem znižale, a ne vsem enako. Gre za enega od varčevalnih ukrepov, o katerih so se vlada in sindikati javnega sektorja uspeli dogovoriti v okviru pogajanj. Dogovor, ki je vključeval tudi nižje plače, so podpisali v maju 2013 z veljavnostjo do konca leta 2014, a so kasneje ukrep podaljšali do konca letošnjega avgusta.

Udeleženci dneva delodajalcev, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so včeraj kot eno najbolj potrebnih sprememb delovnopravne zakonodaje izpostavili fleksibilizacijo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta je sicer predmet vladnega dokumenta Za dostojno delo, ki je odprl novo fronto med delodajalci in sindikati. Generalni direktor Samo Hribar Milič je na dogodku izpostavil, da po eni strani delodajalci opozarjajo, da je trg preveč reguliran in nefleksibilen, po drugi strani, to po njegovih navedbah potrjujejo tudi analize, pa je vse več prekarnosti in nelegalnih oblik dela na črno. Še več norm in še večja nefleksibilnost bosta po besedah Hribar Miliča pripeljala k še več prekarnosti.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ministrstvo za delo poziva, naj iz strateškega dokumenta Za dostojno delo nemudoma umakne nov razlog za odpoved, in sicer porušeno zaupanje med delodajalcem in delavcem. V nasprotnem primeru so sindikati po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča pripravljeni na generalno stavko, pa tudi na referendum.

Predlog družinskega zakonika je korak v pravo smer, a je nekatera področja treba nadgraditi, so se strinjali udeleženci okrogle mize Zveze prijateljev mladine Slovenije. Ob tem so se zavzeli, da bi prepoved telesnega kaznovanja otrok ostala v zakoniku, tudi če je takšen ukrep predviden tudi v noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini.

Banke v Sloveniji so v prvem polletju ustvarile 284,5 milijona evrov dobička pred davki, kar je 112 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček po davkih se je povečal za nekaj več kot 120 odstotkov na 252,1 milijona evrov. Ključni prispevek k takšni rasti dobička ima še naprej sproščanje oslabitev in rezervacij.

Komisija za etiko in integriteto pri sodnem svetu je izdala mnenje, da je generalni sekretar vlade Darko Kraševec, ki mu trenutno miruje sodniška funkcija, z zahtevo po izločitvi vseh sodnikov in sodstva v državi jemal ugled in dostojanstvo sodstva. To pa po mnenju komisije ni v skladu z načeli kodeksa sodniške etike, je poročal Radio Slovenija.(TFL)