Po opozorilu Evropske centralne banke (ECB), da se s predlogom dopolnitve zakona o Banki Slovenije, ki uvaja nadzor s strani računskega sodišča, pretirano posega v neodvisnost slovenske centralne banke, so v koaliciji pripravili spremembe spornih določb. Dopolnilo predloga računskemu sodišču nalaga revizijo le tistih odločitev Banke Slovenije, ki so vodile v porabo sredstev iz državnega proračuna, sprejetih do 4. novembra 2014. Takrat je namreč bil vzpostavljen evropski enotni mehanizem nadzora. Banka Slovenije priporočil računskega sodišča ni zavezana upoštevati, mora pa pojasniti vsak odstop od njih. Predlog se zavzema tudi, naj se v zakon zapiše obveza računskemu sodišču, da s svojimi odkritji takoj seznani DZ.

Predizpolnjeni obračuni tudi za kmete
Kmetje bodo za plačilo prispevkov za socialno varnost prejemali položnice po pošti le še do konca leta. Finančna uprava RS (Furs) jim bo namreč 1. januarja 2018 začela pošiljati predizpolnjene obračune prispevkov prek portala eDavki, kot to od začetka tega leta že velja za samozaposlene osebe in družbenike. Na tej podlagi bodo morali kmetje sami izpolniti univerzalni plačilni nalog ter izračunane prispevke vplačati pri ponudnikih plačilnih storitev na ustrezne transakcijske račune. Prispevki bodo morali biti plačani najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec, so sporočili s Fursa.

Železnica do slovenske Magne
Magna Steyr je posredovala pisno zavezo, da bodo še v prvi fazi zgradili tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata v občini Hoče-Slivnica. Na ta način bo možen prevoz tovora po železnici, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa. Umanotera je že sporočila, da se ne bo pritožila na okoljevarstveno soglasje za Magno. Kot pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu, načrt direkcije za infrastrukturo vključuje odcepitev železniškega tira z obstoječe proge Zidani Most-Šentilj na odseku med postajama Rače in Hoče, okoli 30 metrov od viadukta preko štajerske avtoceste.

Negotova usoda dveh zdravstvenih novel
Koalicija je pred petkovo obravnavo na odboru DZ za zdravstvo usklajevala noveli zakona o pacientovih pravicah in zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrica Milojka Kolar Celarc je dejala, da so usklajeni, a je iz DeSUS in SD še slišati pomisleke glede enega ali drugega predloga. Kot so navedli v DeSUS, se z dopolnili rešujejo nekatere pripombe pravne službe, vprašanje pa je, ali rešujejo vse ključne dileme, omenjene v junijskem stališču. Pri tem izpostavljajo vprašanje jasnega koncepta, kaj je predmet varstva na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti, kaj šteje za javno zdravstveno službo in kakšne so obveznosti države na tem področju.

Ukrepi za sanacijo bolnišnic
Bolnišnice naj bi letos potrebovale dodatnih okoli 200 milijonov evrov, a ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc o številkah konkretno ni želela govoriti. V DZ je po usklajevanju koalicije glede zdravstvenih novel povedala, da bo vlada v četrtek odločala o ukrepih in kratkoročnih ter dolgoročnih aktivnostih za sanacijo javnih zdravstvenih zavodov. Za prihodnji teden pa je napovedala obravnavo interventnega zakona, ki je del ukrepov. Pri kratkoročnih ukrepih bo po besedah ministrice treba predvsem preveriti, katere bolnišnice imajo zelo visoke zneske zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev. V teh bolnišnicah bodo uvedli posebne sanacijske ukrepe.

ECB kaznovala irsko banko
Evropska centralna banka (ECB) je oglobila irsko banko Permanent TSB Group Holdings, ki mora plačati 2,5 milijona evrov zaradi kršitve dveh pravil glede likvidnostnih zahtev. Irska banka je pravila kršila v letih 2015 in 2016, globa pa predstavlja prvo takšno izrečeno kazen, odkar je ECB leta 2014 prevzela vlogo nadzornika bank v območju evra. Banka v omenjenih letih ni dosegla zahtevanega količnika kratkoročne likvidnosti, vendar pa to ni vplivalo na njen likvidnostni položaj. Banka je nepravilnosti tudi odpravila, do kršitev pa je po njihovem prišlo zaradi napačnih interpretacij pravil. ECB je sicer irsko banko oglobila že 13. julija, javnost pa o tem obvestila včeraj.(TFL)