V sklopu projekta EcoLex Life v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex te dni v Ljubljani poteka tridnevna specializirana delavnica s tujimi strokovnjaki Obvladovanje okoljske odgovornosti. Prvi dan je bil namenjen splošni predstavitvi Direktive o okoljski odgovornosti (ELD) za predstavnike podjetij in okoljske inženirje, zbrane pa je uvodoma nagovoril minister za okolje in prostor Jure Leben. Na delavnici je ekotoksikolog dr. Joshua Lipton med drugim izpostavil, da je za podjetja pomembno, da vedo, kako lahko izboljšajo svoj odziv na okoljske incidente.

Novela energetskega zakona
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo nov predlog novele energetskega zakona, ki je potrebna zaradi prenosa evropskih direktiv glede energetskih izkaznic in ustavne odločbe o denarnih odškodninah. Med drugim je ministrstvo v predlog dodalo še člen, s katerim se poleg individualne omogoča tudi skupnostna samooskrba z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Do pomoči v obliki zagotovljenega odkupa pa bodo po novem upravičene le tiste elektrarne, ki električno energijo proizvajajo iz obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote, z močjo do 500 kilovatov in ne več enega megavata.

Večja učinkovitost državnih tožilstev
Na vrhovnem državnem tožilstvu ugotavljajo večjo učinkovitost pri njihovem delu. Lani so prejeli 25.838 ovadb, kar je 0,64-odstotna rast v primerjavi z letom 2017. Rešili so jih 26.497 ali 1,13 odstotka več kot v letu 2017, kljub nominalnemu povišanju prejetih ovadb pa se je znižalo tudi število ovadb v delu, so sporočili z državnega tožilstva. Pregled sprejetih odločitev glede ovadb v zadnjih treh letih kaže, da je bilo v letu 2018 zavrženih 16.867 ovadb, kar je 4,22 odstotka več kot v letu 2017 in 0,28 odstotka več kot leta 2016. Vložena je bila 3101 zahteva za preiskavo in 6176 neposrednih obtožb in obtožnih predlogov, kar predstavlja nekoliko nižje število v primerjavi s prejšnjima letoma.

Zavrnitev tožbe notarja Sikoška
Upravno sodišče je zavrnilo tožbo nekdanjega notarja Jožeta Sikoška zoper državo oz. ministrstvo za pravosodje. Po mnenju sodišča je namreč izpodbijana odločba, s katero je ministrstvo Sikošku odvzelo notariat v Ljubljani, pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, ki jih ministrstvo navedlo v odločbi o razrešitvi. Sikošek je ostal brez notariata, ker je ministrstvo za pravosodje ugotovilo, da je bil leta 2017 pravnomočno obsojen na osem mesecev pogojne zaporne kazni zaradi zlorabe položaja ali pravic. Poleg tega se je Sikošek znašel tudi v več disciplinskih postopkih, med drugim zaradi napak pri pripravi notarskega zapisa o posojilu stranke SDS pri Dijani Đuđić.

Sodišče spet pritrdilo novinarki
Okrajno sodišče v Velenju je v ponovljenem postopku znova odločilo, da mora prvak SDS Janez Janša novinarki RTVS Eugeniji Carl plačati 6000 evrov odškodnine zaradi žaljivega tvita. S tem je sodišče potrdilo svojo prvo odločitev iz leta 2016. Janša je marca 2016 namreč objavil tvit, v katerem je Eugenijo Carl ter novinarko in urednico Televizije Slovenija Mojco Šetinc Pašek označil za odsluženi prostitutki. Novinarki sta ga v ločenih postopkih tožili, a Janša na tožbo ni odgovoril. Zato je velenjsko okrajno sodišče še isto leto izdalo t. i. zamudno sodo. Janša je pozneje trdil, da je rok za odgovor zamudil, ker mu tožba ni bila vročena, saj je bil v času vročanja odsoten.

Hitro opozarjanje na dezinformacije
Zunanji ministri EU so včeraj v Bruslju razpravljali o načrtu za boj proti dezinformacijam, ki so v luči majskih evropskih volitev eden ključnih izzivov unije. Eden od načrtovanih ukrepov je vzpostavitev evropskega sistema za hitro opozarjanje. Cilj je, da se ta sistem razvije v prihodnjih mesecih, nekje do meseca marca naj bi začel delovati, je povedal zunanji minister Miro Cerar. Zato so začeli po njegovih besedah tudi v Sloveniji intenzivno pripravljati vse potrebno za aktiviranje nacionalne kontaktne točke, ki bo zelo verjetno osredotočena pri Uradu vlade za komuniciranje. Cerar je ob tem izpostavil tudi pomen krepitve sodelovanja z zasebnim sektorjem in spletnimi ponudniki.

50 milijonov kazni Googlu
Francoski regulator CNIL je včeraj ameriškemu spletnemu velikanu Google naložil kazen v višini 50 milijonov evrov. Kot podlago je prvič uporabil strogo evropsko uredbo o varstvu podatkov (GDPR), poroča francoska tiskovna agencija AFP. Google bo moral kazen plačati, ker ni zagotovil transparentnih in enostavno dostopnih informacij o svojih politikah v zvezi z dovoljenjem za zbiranje podatkov. Po ocenah CNIL uporabniki ne morejo dovolj enostavno razumeti in upravljati s tem, kako so uporabljene njihove osebne informacije, še posebej v zvezi s ciljnim oglaševanjem. V Googlu odločitev še preučujejo in se odločajo o nadaljnjih korakih.(TFL)