Predsednik republike Borut Pahor namerava DZ v imenovanje za ustavne sodnike predlagati Marijana Pavčnika, Klemena Jakliča in Mateja Accetta, je po posvetu o kandidatih pri Pahorju povedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. O četrtem kandidatu pa naj bi se še usklajevali. Pavčnik, profesor na pravni fakulteti, se sicer ni prijavil na predsednikov poziv za ustavne sodnike, tako naj bi ga Pahor predlagal kot t. i. zunanjega kandidata. O ustavnih sodnikih bi lahko po besedah Hana odločali že na marčevski seji DZ. O omenjenih treh kandidatih pa se ni želel izjasnjevati. Dejal je le, da zelo težko nasprotuješ ljudem s takšnimi "predispozicijami, znanji in izkušnjami".

Odbor potrdil predlog družinskega zakonika
Odbor DZ za delo je z 11 glasovi za in dvema proti potrdil dopolnjeni predlog družinskega zakonika. Sprejel je približno tretjino vloženih dopolnil, med njimi večinoma koalicijska. Eden od pomembnih ciljev predloga je po navedbah vlade izboljšanje pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo po predlogu skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.

Pravice, ki (še) niso samoumevne
Slovenija se po vseh kazalnikih enakosti spolov uvršča nad povprečje EU, zaseda pa tudi odlična mesta na svetovnih lestvicah, ki merijo indekse enakosti med spoloma. Na to smo lahko ponosni, ob mednarodnem dnevu žensk izpostavlja ministrica Anja Kopač Mrak. Opozarja pa, da je bila pot dolga in da tudi danes te pravice niso samoumevne. Ženske so v Sloveniji na trgu dela udeležene v skoraj takšni meri kot moški, se pa zaradi starševstva srečujejo z več ovirami. Podatki kažejo, da so velikokrat tudi bolj obremenjene s skrbstvenimi in gospodinjskimi opravili: pogosteje kakor moški delajo s krajšim delovnim časom, težje dobijo zaposlitev in težje karierno napredujejo, zlasti na položaje odločanja.

Hitreje do pravice
Ministrstvo za pravosodje je pripravilo posebno spletno stran Hitreje do pravice. Namenjena je predstavitvi sprememb, ki so jih zastavili na ministrstvu za pravosodje. Na enem mestu so želeli pregledno zbrati in tako v presojo javnosti dati zakonske spremembe, ki so jih že ali jih še bodo pripravili, so sporočili z ministrstva. Spletna stran Hitreje do pravice je objavljena na portalu SPVT - spletna pravosodna vstopna točka, ki ga je ministrstvo vzpostavilo v okviru projektov iz operacije e-pravosodje, vstopna točka pa je na spletnem mestu ministrstva za pravosodje.

Humanitarni vizum ni obvezen
Države članice na podlagi prava EU niso dolžne izdati humanitarnega vizuma prosilcem za azil, lahko pa to storijo na podlagi njihovega nacionalnega prava, je odločilo Sodišče EU v Luxembourgu. Vprašanje za predhodno odločanje je sodišču predložilo belgijsko sodišče. Po mnenju Sodišča EU bi, če bi državljanom tretjih držav dopustili vloge za izdajo vizumov, da bi pridobili pravico do mednarodne zaščite v državi članici po njihovi izbiri, to ogrozilo splošno sistematiko ureditve, ki jo je unija vzpostavila za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.

Nova sodba proti Sloveniji
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je razsodilo, da je Slovenija v primeru Cerovšek in Božičnik proti Sloveniji kršila 6. člen evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja. Ob tem je naložilo plačilo 15.000 evrov odškodnine in stroškov. Tožnika sta bila v Sloveniji v ločenih procesih zaradi sečnje in odtujitve lesa v gozdu, ki ni bil njun, obsojena zaradi kraje. Oba obsojenca sta napovedala, da se bosta pritožila, s čimer je bilo sodniku naloženo, da pisno utemelji svojo razsodbo. A ker se je sodnik, ki ju je obsodil, upokojil, sta pisno utemeljitev spisala druga dva sodnika.

Aktualna vprašanja gospodarskega prava
Dolgo je bila določba 263. člena ZGD-1 (skrbnost in odgovornost) prazna črka na papirju. V sporih, ki smo jim priča danes, pa je ključno vprašanje, kako razmejiti med napačno odločitvijo in kršitvijo dolžne skrbnosti, saj vsaka slaba ali škodljiva podjetniška odločitev še ne pomeni ravnanja poslovodstva v nasprotju z dolžno skrbnostjo (t. i. Business Judgement Rule). Za odgovornost poslovodje v d.o.o. se v skladu s 515. členom ZGD-1 smiselno uporabljajo določbe 263. člena. Kaj to pomeni v praksi? Novost je tudi določba drugega odstavka 263. člena, ki določa obvezno 10-odstotno franšizo za t. i. D&O zavarovanja članov organov vodenja ali nadzora. 22. in 23. marca na Pravni fakulteti v Ljubljani vam bo na vsa ta vprašanja odgovarjal dr. Borut Bratina, ob njem pa bodo še praktično vsi vodilni strokovnjaki za gospodarsko pravo pri nas.(TFL)