Žerjav poziva h konsenzu

Predsednik koalicijske SLS Radovan Žerjav v sporočilu za javnost poudarja, da je za nujne ukrepe, ki bi vplivali na zajezitev padanja bonitetnih ocen Slovenije in bili pokazatelj mednarodni javnosti in finančnim trgom, da zmoremo, potreben konsenz vse slovenske politike. Sicer bi jih vladna koalicija že izpeljala, dodaja. "Upamo, da so ti projekti in ukrepi prva prednostna naloga za vso slovensko politično elito in da je šele druga prioriteta spopad z osebo Janeza Janše," je med drugim izpostavil Žerjav.

Prepričan je, da zadnjega padca bonitetnih ocen za Slovenijo zagotovo ne bi bilo, če bi šest predsednikov in ena predsednica parlamentarnih strank na zadnjem skupnem sestanku našli dogovor o podpori zlatemu fiskalnemu pravilu, o rešitvi vprašanja referendumske ureditve ter vprašanja državnega holdinga oz. reševanja slovenskih bank.

Izhodišča za reformo trga dela ne prinašajo večje fleksibilnosti trga dela in znižanja stroškov dela, temveč delodajalcem nalagajo dodatna bremena, je poudarila izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin.
To ne more biti osnova za resnejšo reformo, je ocenila. V tej luči se je dotaknila več slabosti, ki jih po mnenju GZS vsebujejo izhodišča. V zvezi z enotno pogodbo za nedoločen čas je opozorila, da omejuje zaposlovanje za določen čas, ki je zaradi določene fleksibilnosti za delodajalce ena ključnih oblik zaposlovanja. Na ta način lahko namreč, ko je več naročil, zaposlujejo, ko jih ni, pa delovna razmerja zaključujejo.

V večini slovenskih mestnih občin je zatikanje oglasnih letakov za vetrobranska stekla avtomobilov prepovedano. Takšno oglaševanje na javnih površinah ni dovoljeno niti v Ljubljani, tisti, ki naletijo na tovrstno oglasno gradivo, pa lahko pošljejo prijavo inšpektoratu Mestne občine Ljubljana. Za takšno početje so sicer predpisane denarne kazni. V primeru kršitev je predpisana kazen v višini 100 evrov za tistega, ki bi oglasni letak zataknil na vozilo, od 1200 do 2000 evrov pa je predpisana kazen za samostojne podjetnike in pravne osebe, pri čemer je odgovorna oseba pravne osebe kaznovana z dodatnim tisočakom.

Mineva pet let od prepovedi uporabe tobačnih izdelkov v javnih in delovnih zaprtih prostorih. Z zakonom se je omejila izpostavljenost dimu, medtem ko delež kadilcev v tem obdobju ni bistveno padel. Gostinci in igralničarji ocenjujejo, da so zaradi zakona ob vsaj 20 odstotkov prihodkov. Napovedane so nove spremembe protikadilske zakonodaje. Zdravstveni inšpektorji so opravili preko 41.000 nadzorov glede spoštovanja protitobačnega zakona in izrekli za preko 1,4 milijona evrov glob. Največ kršitev beležijo v gostinskih lokalih, v povezavi s kadilnicami in zaradi kajenja v prostorih, ki ustrezajo definiciji zaprtega javnega prostora - različne terase, atriji in zimski vrtovi.(TFL)