Za pošteno obdavčitev čezmejnih delavcev

V Civilni iniciativi Apače so zbrali več kot 700 kopij davčnih odločb čezmejnih delavcev, ki po besedah predstavnika iniciative Dušana Cvetka kažejo na to, da so "najbolj tepene skupine z nižjimi dohodki". Pričakujejo, da bodo lahko problematiko predstavili predsedniku vlade Miru Cerarju. O položaju delavcev bodo obvestili tudi Evropsko komisijo.

Za delavce, ki bivajo v Sloveniji in se na delo čez mejo vozijo dnevno ali tedensko, je bila z letom 2014 ukinjena posebna davčna olajšava, položaja pa nato kljub prizadevanjem niso uspeli urediti z novelo zakona o dohodnini. Letošnje odločbe o doplačilih dohodnine v Sloveniji tako najbolj bremenijo delavce z nižjimi dohodki, je še dejal predstavnik iniciative Dušan Cvetko.

Premier Miro Cerar bo na današnjem vrhu koalicije koalicijske partnerice seznanil z dogovori, ki so bili sprejeti na nedeljskem mini vrhu EU in Zahodnega Balkana, katerega glavna tema je bila begunska kriza. Sam sicer pričakuje uresničitev zavez, sprejetih na vrhu. Voditelji 11 držav EU in Zahodnega Balkana so se sicer v nedeljo zavezali k izboljšanju medsebojnega obveščanja o toku beguncev in migrantov po balkanski poti od Grčije do Nemčije. Skupna izjava v 17 točkah predvideva tudi krepitev sprejemnih zmogljivosti in zaostritev nadzora na zunanji meji.

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je v DZ pojasnjeval aktivnosti pri projektu drugega tira železnice med Koprom in Divačo. Vlada in ministrstvo si prizadevata vzpostaviti pogoje za čim prejšnjo realizacijo projekta, je zagotovil poslancem, ki pozivajo k začetku gradnje. Priznal je, da vire financiranja še iščejo.

Kmetijski minister Dejan Židan je včeraj v DZ ponovil, da njegovo ministrstvo v prvi polovici leta ni porabilo 57.000 evrov za reprezentanco in že preseglo za letos načrtovanih 36.500. Kot je pojasnil, je prišlo do napake pri knjiženju računov, porabili pa so okoli 19.000 evrov. Opozicija je pozvala k smotrnosti porabe tovrstnih sredstev.

Zaupanje v gradbeništvu, predelovalnih in storitvenih dejavnostih je bilo oktobra v Sloveniji na mesečni ravni višje, medtem ko je upadlo zaupanje v trgovini na drobno, kažejo podatki statističnega urada. Najopazneje se je v primerjavi s septembrom zvišal kazalnik zaupanja v gradbeništvu, in sicer za štiri odstotne točke.

Slovenija je sicer oktobra beležila izboljšanje gospodarske klime. Kazalnik je oktobra na mesečni ravni narasel za 0,2 odstotne točke na 6,1 odstotne točke, medtem ko je na letni ravni narasel za 3,9 odstotne točke. Od dolgoletnega povprečja je bila vrednost kazalnika višja za 10,1 odstotne točke, kažejo podatki statističnega urada.

Delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev v Sloveniji ali bruto stopnja varčevanja pa je lani dosegla 14,1 odstotka. S tem se je Slovenija med evropskimi državami uvrstila na peto mesto. Največjo stopnjo so dosegla gospodinjstva na Švedskem (17,8 odstotka), najnižjo pa v Veliki Britaniji in na Danskem.(TFL)