(Ne)smisli javnega naročanja

Zapletenost in nepreglednost sta le dva od očitkov, ki jih je bilo na včerajšnjem posvetu v Državnem svetu slišati na račun sistema javnih naročil. Po besedah predsednika DS Mitje Bervarja je bil posvet priložnost za iskanje rešitev, ki bi pripeljale k učinkovitejši ureditvi in odpravi obstoječih pomanjkljivosti. Kot je uvodoma ugotavljal Bervar, se včasih zdi, da je sistem javnih naročil sam sebi namen. Temelji na formalnostih in je precej oddaljen od smisla naročanja. Na podlagi evropskih direktiv pa so se izoblikovale rešitve, ki so celo strožje od samih direktiv.

Poslanske skupine so na seji DZ večinsko podprle predlog novele o splošnem upravnem postopku, ki poenostavlja poslovanje z upravnimi organi. Uradniki bodo odslej na željo stranke dolžni sami izpolniti obrazec in ga ponuditi v podpis stranki. Noveli so kljub nekaterim pomislekom naklonjeni v koalicijskih poslanskih skupinah, manj pa v opozicijskih. Na občinah, upravnih enotah in drugih ustanovah z javnimi pooblastili bodo tako občani uradnika samo obvestili, katero pravico uveljavljajo ter jim posredovali osebne podatke. Javni uslužbenec na drugi strani pa bo te podatke vnesel v informacijski sistem in natisnil vlogo, ki jo bo državljan le še podpisal.

Premierka Alenka Bratušek je poslancem koalicije predstavila predlog sprememb proračuna za leto 2014. Po sestanku je izrazila veselje, da poslanci podpirajo napore vlade za pripravo dokumenta in dejstvo, da se ohranja socialna država. V letu 2014 bo proračunski primanjkljaj znašal 2,9 odstotka BDP, javnofinančni bo okoli pol odstotne točke višji.

DZ je končal obravnavo svežnja zakonov, s katerim naj bi zaostril pogoje za funkcionarje. Prvopodpisani predlagatelj, poslanec DL Rihard Braniselj, je izrazil obžalovanje, da poslanci niso imeli poguma za sprejem zakonodaje. Predstavniki ostalih poslanskih skupin pa so opozarjali na ustavnopravne pomanjkljivosti predlogov. Zakonodajni postopek sprejemanja svežnja zakonov, ki ga je predlagala skupina poslancev DL s prvopodpisanim Branisljem, se je sicer zaustavil že v začetku septembra, potem ko mandatno-volilna komisija ni potrdila členov predloga novele zakona o poslancih.

Predlog proračuna vrhovnemu sodišču sicer namenja 1,1 milijona evrov več od sprva predvidenega in bo tako prihodnje leto lahko računalo na 15,1 milijona evrov. Vendar pa višja in okrožna sodišča izgubljajo kar 11,7 milijona.(TFL)