Država v prostem padu

V evro območju je bilo najbolj dramatično lani, zdaj pa stvari že gredo v smer zaključevanja krize, kar pa ne pomeni, da je kriza že zaključena, je na včerajšnjem predavanju z naslovom Kriza evro območja in Slovenija: kje smo in kam gremo? na celjskem sejmišču ocenil ekonomist Mojmir Mrak, ki tudi meni, da so mednarodni finančni trgi Slovenijo pred krizo dojemali kot pragmatično majhno državo, ki je dokaj tesno povezana z Nemčijo in Avstrijo.

Lanski propadli referendumi pa so najbolj neposredno prispevali k spremenjeni percepciji finančnih trgov o Sloveniji v smislu, da gre za neverodostojno državo. "Trenutno nas agencije ocenjujejo kot državo v prostem padu. Dokaz so negativne napovedi," pravi Mrak.

Banke v Sloveniji se soočajo z naraščajočimi stroški oslabitev in rezervacij, kar vpliva na poslovni rezultat. Potem ko so ob polletju še beležile dobiček, je izguba pred davki v prvih sedmih mesecih znašala štiri milijone evrov. Banke so sicer v tem obdobju povečale bruto dohodke, predvsem na račun višjih neobrestnih prihodkov.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je ministru za delo Andreju Vizjaku predstavila stališča do predloga reforme trga dela. Med drugim si v zbornici želijo odpuščanja brez navajanja razloga, poseg v dodatek na delovno dobo in plačan odmor za malico ter bolj enakovreden socialni dialog. Menijo, da so sindikati zaradi referendumov v prednosti.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je zoper tri stečajne sodnike, ki se omenjajo v domnevno spornih stečajnih postopkih, že zahteval izdelavo oceno sodniške službe. Kot je poudaril na včerajšnji novinarski konferenci, sodišče prepletenost med sodniki in stečajnimi upravitelji jemlje kot relevantno težavo, ki jo bodo raziskali. Ocena sodniške službe je bila uvedena nad delom Jelke Rozman, Dide Volk in Gregorja Collautija. Vsem trem sodnikom sicer od leta 2009 niso bili dodeljeni novi primeri stečajnih postopkov, saj so bili razporejeni na delovno mesto z manjšim dejavnikom tveganja.

ZSSS je na novinarski konferenci predstavila svoj pogled na predlagano pokojninsko reformno. Kot je povedala izvršna sekretarka za socialno področje ZSSS Lučka Böhm, so njihove prve reakcije na reformo dokaj pozitivne, saj je vlada pri njeni pripravi upoštevala nekatere zahteve sindikatov iz pogajanj o leta 2011 na referendumu zavrnjeni reformi. Po besedah Böhmove gredo tako v ZSSS na pogajanja z vlado in delodajalci, ki se bodo začela v sredo, "z neko mero optimizma", posebej ker ugotavljajo, "da je ta vlada bistveno bolj pripravljena sklepati kompromise".

Na poslanskih klopeh je tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju. Cilj predlaganega zakona je harmonizacija slovenskega pravnega reda z evropskim, in sicer zaradi nove evropske ureditve javnih naročil na področju obrambe in varnosti ter uveljavitve dodatnega razloga za izključitev gospodarskih subjektov iz postopkov javnih naročil, ki je posledica amandmaja, sprejetega pri obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju.(TFL)