Komisija DZ za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6 je objavila končno poročilo. To ugotavlja, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno Tešu, največja politična odgovornost pa je na vladi 2008-2011, torej vladi Boruta Pahorja. "Res je bilo predhodno sprejetih vrsto sklepov, ki so podpirali investicijo, kar je bil priročni izgovor te vlade, a noben sklep ni bil tak, da ga ni bilo mogoče spremeniti. Do takrat je bilo vplačanih samo 25 milijonov evrov," piše v končnem poročilu. Komisija politično odgovornost v času Pahorjeve vlade pripisuje predvsem takratnima ministroma za finance in za gospodarstvo, Francu Križaniču in Mateju Lahovniku.

Prenos evropskih direktiv v energetski zakon
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič si želi, da bi DZ v tem mandatu še obravnaval in sprejel novelo energetskega zakona. Kot je dejal ob odhodu s srečanja koalicije, so "novelo zakona po dveh poskusih sprejemanja skrčili na najnujnejše, kar je potrebno za prenos evropskih direktiv". Evropska komisija je Sloveniji že poslala uradni opomin, ker med drugim ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 kvadratnih metrov pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in jasno opazne javnosti.

Pocenitev čezmejnih plačil v evrih
Evropska komisija je predlagala pocenitev čezmejnih plačil v evrih v celotni EU. Po sedanjih pravilih lahko prebivalci ali podjetja evrskega območja transakcije v evrih v svoji ali drugi državi članici evrskega območja opravljajo pod enakimi pogoji, komisija pa bi to razširila tudi na preostale članice unije. Vsa čezmejna plačila v evrih znotraj EU, vendar zunaj evrskega območja, bi stala enako kot domača plačila v lokalni uradni valuti. Trenutne zajetne pristojbine so ovira za enotni trg, saj ustvarjajo ovire za čezmejne dejavnosti gospodinjstev in podjetij, zlasti malih in srednjih.

Veliko hrupa zaradi hrupa
Postopek sprejemanja sprememb uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ne dosega zahtevanih standardov transparentnosti in kakovosti ter prinaša tveganje za koruptivno in neintegritetno ravnanje pri implementaciji v praksi, je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Pod lupo so se znašli tudi posamezniki. Na ministrstvu za okolje in prostor so v prvem odzivu na današnje očitke protikorupcijske komisije zagotovili, da je imela javnost možnost podati pripombe na predlog uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

Majcnova je prisluhnila težavam o Triglavskem narodnem parku
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je v Bohinju sestala s predstavniki Triglavskega narodnega parka in parkovnih občin. Medtem ko je Majcnova izpostavila, da so v njenem mandatu izpeljali nekatere zakonske spremembe, sprejeli načrt upravljanja in imenovali direktorja zavoda, pa so župani znova opozorili na številne probleme. Ministrica je prišla v Bohinj, čeprav je bohinjska občina zoper državo vložila tožbo zaradi neizpolnjevanja zakona o TNP, po katerem bi lokalnim skupnosti za infrastrukturna vlaganja na območju parka pripadalo 80-odstotno sofinanciranje projektov.

GZS za reševanje stanovanjske problematike
Vprašanje zagotavljanja primernih stanovanj je treba začeti reševati - med drugim z uvedbo stroškovne najemnine, davčnimi spodbudami in sistemskim virom za gradnjo - sicer bodo težave v prihodnje težje rešljive, so na okrogli mizi na GZS v Ljubljani pred volitvami pozvali politične stranke. Teh, z izjemo SD, na razpravi sicer ni bilo. Vesna Dragan z ministrstva za okolje in prostor je povedala, da veliko omenjenih rešitev - med drugim uvedba stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka - vsebuje predlog spremembe stanovanjskega zakona, ki pa je še v zaključni fazi usklajevanj.(TFL)