Tedenski pregled pravnih, davčnih in finančnih novosti / 14. januar 2020 / številka 2

Dejan Jasnič je direktor podjetja ABC Transparency s sedežem v Švici ter nekdanji direktor službe za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje prevar v Zavarovalnici Triglav. »Slovenija je relativno majhna država, a smo še vedno tako netransparentni. Zdi se, kot da se nekateri podatki namerno skrivajo, čeprav bi morali biti javno razkriti. Poslovanje bi bilo mnogo lažje in uspešnejše, če bi bilo več transparentnosti,« je dejal v intervjuju za TFL Glasnik.

Za tokratno Temo tedna smo izbrali prispevek Doris Rakuše iz revije Denar z naslovom Poslovna uspešnost in davek. Delodajalci se ob koncu uspešnega poslovnega leta vse pogosteje odločajo, da bodo svoje zaposlene nagradili za njihov vloženi trud, s katerim so pripomogli k uspehu celotnega podjetja. Tovrstna zahvala ima nemalokrat tudi motivacijski učinek. V Sloveniji poslovno uspešnost urejata dva zakona, in sicer o delovnih razmerjih in o dohodnini. Pomembno je, da delodajalec pozna možnosti, ki mu jih daje zakonodaja na tem področju.

S pravnega področja predstavljamo drugi članek iz sklopa, ki se navezuje na EKO pravno področje in sanacijo okoljske škode ter pomanjkljivosti njene zakonske ureditve, in sicer prispevek z naslovom Potrebujemo javni register primerov okoljskih škod. S finančnega področja pa izpostavljamo članek Pisanje/poročanje - kratko in jasno.

Vabljeni k branju!

Pogovor
Dejan Jasnič: Računalniško odkrivanje goljufov

Dejan Jasnič

TFL Glasnik:
Bili ste direktor službe za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje prevar v Zavarovalnici Triglav. Pred tem svetovalec v pravni službi, nekaj časa v Siemensu, zdaj ste v Švici direktor v podjetju ABC Transparency. Na kaj ste v vaši dosedanji karieri najbolj ponosni?

Dejan Jasnič:
Na to, da sem se odločili za samostojno pot: ustanoviti družbo in začeti delati to, kar me veseli, ter poskusiti pri tem uspeti. Triglav in Siemens sta super korporaciji, super delovna mesta, a me je vedno zbadalo vprašanje, ali bi lahko sam naredil kaj več. Ne samo več, ampak drugače, na moj način. Bolj je čas mineval, bolj se je mudilo, da naredim ta korak. Bil je skrajnji čas, da kaj naredim, da si pozneje ne bi imel kaj očitati.

 

Dejan Jasnič

 

TFL Glasnik:
Kaj natančno delate v Švici?

Dejan Jasnič:
Največ se ukvarjamo s podporo zavarovalnicam pri odkrivanju prevar. Razvili smo lastno programsko orodje, ki pomaga zavarovalnicam odkriti, ali je neki zahtevek verodostojen ali ne. Še zlasti smo aktivni na področju zdravstvenih zavarovanj ter odškodninskih zahtevkov za poškodbe ali nezgode.

TFL Glasnik:
Ali je orodje, ki ste ga razvili, uporabno za vse zavarovalnice in kjer koli?

Dejan Jasnič:
Začeli smo z največjo švicarsko zavarovalnico Helsana, ki jo je zanimalo predvsem, ali so tisti, ki trdijo, da so na bolniški, zares na bolniški, ali pa ob nedeljah morda igrajo v amaterski nogometni ligi. Drugače kot pred leti je danes to, da so rezultati amaterskih nogometnih lig na internetu javno dostopni. Tovrstni prevaranti so na nek način arogantni; javno se hvalijo z goli, po drugi strani pa zahtevajo bolniška nadomestila. Ta so precej visoka, v povprečju 20.000 frankov.

TFL Glasnik:
ABC Transparency je vaše podjetje. Zakaj ste šli v Švico?

Dejan Jasnič:
Tja nas je odpeljala moja žena. Happy wife, happy life pač (smeh). Z ženo sva oba magistrirala v tujini, tujina naju je vedno zanimala. Ko sem ustanovil podjetje, sva rekla, da bova videla, kam naju bo odneslo. Žena je delala v Novartisu v Ljubljani in se ji je prvi ponudila priložnost za delo v Baslu.

Dejan Jasnič

 

TFL Glasnik:
Kako je vaš projekt uporaben v Sloveniji?

Dejan Jasnič:
Projekt je povsod aktualen – za konkretno rešitev je pomembno vprašanje, kateri javni podatki so na voljo. Ne gre za črpanje podatkov s forumov ali facebooka. Gre za podatke, ki so javno objavljeni in dostopni.

Aplikacijo smo razvijali naprej in sem trenutno zelo ponosen na naše delo, saj v aplikacijo uvajamo strojno učenje.

Vsaka zavarovalnica ima za vsako osebo celo vrsto podatkov, od tega, kje je ta oseba zaposlena, kje živi, koliko je stara, za kakšno diagnozo gre in podobno. Vsi, ki se ukvarjamo z zavarovalniškimi prevarami, vemo, da nam določeni podatki lahko dajo indic, da zahtevek ni verodostojen. Človek je lahko hkrati pozoren na le par takšnih indikatorjev. Če je recimo nekdo dan po sklenitvi pogodbe prišel prijavit škodo, se nam to zdi sumljivo. Današnja tehnologija in digitalizacija omogočata strojno učenje s pomočjo programske opreme. Na ta način ugotavljamo številne nove, natančnejše indikatorje in jih hkrati apliciramo na vsak odškodninski zahtevek. Model se uči na podlagi zgodovinskih podatkov o prevarah. Ugotavlja njihove vzorce, statistično relevantne vrste podatkov, ki nakazujejo na prevare in opredeljuje njihovo jakost.

Pri tem mi je zlasti všeč, da ne odkrivamo tople vode, saj ti modeli obstajajo že desetletja, uporabljajo jih aktuarji v zavarovalnicah. Novost je količina podatkov v digitalni obliki. Novost je tudi procesorska moč računalnikov. To dvoje lahko združimo in pogledamo, česa se je model naučil, in če se je kaj naučil, ali lahko to uporabljamo za odkrivanje prevar. Metodologij je cel kup, nam pa je pomembno, da razumemo vsak korak. Ko nam bo model jutri sporočil, da je neka oseba visoko tvegana, moramo razumeti, zakaj je temu tako. To pač ne more biti črna skrinjica, ki bi ji slepo zaupali.

TFL Glasnik:
Imam celo vrsto vprašanj, a najprej vas moram pohvaliti, kako zelo preprosto in plastično ste to opisali. Ob tem me zanima, kaj dela pravnik v strogo umetni inteligenci? Kako se ta model zdaj obnaša?

Dejan Jasnič:
Vse skupaj se zdi relativno preprosto: zmečeš neke podatke v stroj in stroj ti pove svoje. To je tako daleč od resnice! Zelo pomembno je vsebinsko razumevanje vnosnih podatkov in rezultatov, zaradi česar brez temeljnega znanja o zavarovalniških prevarah pač ne gre.

Eno leto smo ugotavljali, ali ima zavarovalnica dovolj kakovostnih podatkov, da jih sploh lahko vnesemo v model. Po mnogih mesecih dela smo ugotovili, kateri podatki bi lahko bili sploh uporabni. V sedanji fazi tega pilota bomo z ekipo zavarovalnice (švicarske, op. a.) na predstavitvi pogledali, kaj model sporoča in preverili, ali je to smiselno.

Dejan Jasnič

 

TFL Glasnik:
Ali ste prvi, ki ste se lotili česa takega?

Dejan Jasnič:
Obstaja kar nekaj ponudnikov naprednih rešitev za zaznavanje prevar. Vsi se hvalijo, da imajo »machine learning« tehnologijo v ozadju. Kako dobre so te rešitve, ne vem. Pri našem projektu s švicarsko zavarovalnico mi je všeč, da gradimo rešitev postopoma in so tudi sami izrazili željo za takšen razvoj.

TFL Glasnik:
Kaj pa druge zavarovalnice? Ste se jih lotili tudi v Sloveniji?

Dejan Jasnič:
Ne, v Sloveniji s temi rešitvami nismo prisotni. Za zdaj smo osredotočeni na švicarski trg, kjer njihove največje zavarovalnice uporabljajo naše aplikacije.

TFL Glasnik:
Velik dosežek, saj vas ne bi kar tako izbrali v tako veliki švicarski zavarovalnici.

Dejan Jasnič:
Imel sem srečo, da sem ravno na začetku srečal pravega človeka, ki ga je zanimala analitika, ki so ga zanimali podatki. Ne zgodi se namreč pogosto, da bi zavarovalnice zaposlovale podatkovne analitike na delovnih mestih, povezanih s prevarami. To je tradicionalno področje, kjer srečate nekdanje policiste, detektive in podobno.

TFL Glasnik:
Kam se boste še podali, saj je to zelo zanimiv izziv, kajti prevare se ne dogajajo samo v zavarovalnicah.

Dejan Jasnič:
Opažamo, da so največja prepreka vhodni podatki. Podatkov v digitalni obliki je ogromno, vendar je podatkov, ki so sistemizirani, ki so prečiščeni, skladni, preverjeni, neverjetno malo. Ob tem moram poudariti, da je pri tem Zavarovalnica Triglav v primerjavi s tujimi zavarovalnicami precej napredna. Iz tega razloga je zelo težko priti do strank, ki bi bile zrele za takšne analize. Na našem trenutnem projektu se 'igramo' s skupino skoraj dva tisoč preiskanih primerov v zadnjih petih letih, kar je s statističnega vidika zelo malo. Še manj je zavarovalnic, ki imajo vsaj toliko podatkov. Največji izziv je najti tiste organizacije, ki imajo uporabljive zgodovinske podatke.

Dejan Jasnič

 

TFL Glasnik:
Kakšni so vaši prihodnji načrti?

Dejan Jasnič:
Glede naše programske rešitve je vse videti super. Ključno pa je, ali bo kolegom iz zavarovalnice s pomočjo te rešitve uspelo najti prevarante. Šele takrat bomo lahko rekli, da rešitev deluje. Sem optimističen. Model bi se lahko potem uporabljal tudi v drugih zavarovalnicah in tudi v drugih državah.

TFL Glasnik:
Še enkrat se bom vrnila k vprašanju, kako se je pravnik znašel v IT-svetu.

Dejan Jasnič:
Čisto naključje. Če bi me pred desetimi leti vprašali, česa si želim, bi imel čisto drugo predstavo. S prevarami v zavarovalništvu sem se srečal v Zavarovalnici Triglav, kjer sem začel kot pravnik v pravni službi za odvisne družbe. Takrat sem se začel ukvarjati s preiskovanjem primerov nekaterih spornih ravnanj v skupini. Zavarovalnica je že takrat načrtovala ustanovitev posebne službe za preprečevanje prevar in so mi ponudili vodenje te službe. Pred tem zagotovo nisem imel nikakršnih načrtov, da bi se ukvarjal s prevarami. Postaviti novo službo pa mi je pomenilo izziv.

TFL Glasnik:
Ali vas bomo čez tri leta videli v Sloveniji?

Dejan Jasnič:
Po mojem ne, saj sta otroka stara 11 in 14 let. Selili smo se že dvakrat in v tretje verjetno ne bi šlo več tako zlahka. Moram pa reči, da nam ni hudega.

Dejan Jasnič

 

TFL Glasnik:
Radi pa hodite v Slovenijo. Kaj vas še veže nanjo?

Dejan Jasnič:
To je jasno: prijatelji in družina. Pa tudi poslovne vezi. V Sloveniji imamo uporabnike naše aplikacije Žvižgavka. To je bil naš čisto prvi samostojni projekt. Želeli smo postaviti aplikacijo, ki bi predstavljala varen kanal za prijave nepravilnosti ali prevar, goljufij ali zlorab v športu. Prvi naročnik je bil Olimpijski komite Slovenije, ki so mu nato sledili še drugi, med drugim tudi KZS in NZS. Moram povedati, da aplikacija dobro deluje in da je tudi prijav po njej precej. Šport pri tem izstopa po številu prijav. Tisti, ki so aktivni v športu, v to vlagajo svojo energijo. Če se zgodi neka zloraba, jo težko prespijo in nanjo pozabijo, ker jim pač ni vseeno. Takšni ljudje zlorabe prijavijo, pri tem pa s prijavo ne tvegajo, da bi izgubili službo. To je velika razlika med prijavami v športu in v korporativnem svetu.

V Ameriki je žvižgaštvo mnogo bolj razvito, a statistika kaže, da je v korporacijah v povprečju letno le devet prijav na tisoč zaposlenih. Od tega jih je 70 odstotkov kadrovske narave. Vzrok je v tveganju izgube službe. Zato je odlično, da je bila oktobra lani sprejeta evropska direktiva o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi.

TFL Glasnik:
In na koncu, kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Dejan Jasnič:
Slovenija je relativno majhna država, a smo še vedno tako netransparentni. Zdi se, kot da se nekateri podatki namerno skrivajo, čeprav bi morali biti javno razkriti. Poslovanje bi bilo mnogo lažje in uspešnejše, če bi bilo več transparentnosti.

Ni vprašanje, zakaj Slovenci odhajamo v tujino. Edino prav je tako. Pravo vprašanje je, ali v Slovenijo prihajajo visoko izobraženi tuji strokovnjaki.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: KoKa Press, Katja Kodba, s.p.

Dejan Jasnič

Tema tedna
Poslovna uspešnost in davek

Doris Rakuša

piše: Doris Rakuša, revija Denar št. 503/2019

Delodajalci se ob koncu uspešnega poslovnega leta vse pogosteje odločajo, da bodo svoje zaposlene nagradili za njihov vloženi trud, s katerim so pripomogli k uspehu celotnega podjetja. Tovrstna zahvala ima nemalokrat tudi motivacijski učinek. V Sloveniji poslovno uspešnost urejata dva zakona, in sicer Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o dohodnini. Pomembno je, da delodajalec pozna možnosti, ki mu jih daje zakonodaja na tem področju.

Pri izplačilu poslovne uspešnosti v več delih v enem letu samo prvo izplačilo ne bo obdavčeno z dohodnino

Poslovna uspešnost

Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje, da je plača zaposlenega sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu. Prav tako imajo zaposleni pravico do dodatka na delovno dobo.

Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti določa, da mora delodajalec s kolektivno pogodbo na ravni delodajalca, v splošnem aktu ali v pogodbi o zaposlitvi določiti oziroma dogovoriti pogoje, način in višino plačila na podlagi poslovne uspešnosti. Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti nalagajo delodajalcu in sindikatu, da se dogovorita o kriterijih za določitev tega plačila.

Zakon o delovnih razmerjih v nobenem delu ne določa, kdaj se šteje, da je delodajalec uspešno posloval. V zasebnem sektorju se poslovna uspešnost meri praviloma z dobičkonosnostjo, ki je med drugim tudi cilj delodajalca. Pomembno je, da delodajalec določi, v katerih primerih se bo štelo, da je v posameznem poslovnem letu, kvartalu ali mesecu posloval uspešno.

Neobdavčena uspešnost

Zakon o delovnih razmerjih omogoča delodajalcu, da lahko plačilo za poslovno uspešnost izplača zaposlenim ob vsakokratnem izplačilu plače. Na drugi strani pa Zakon o dohodnini določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, in višino, do katere se plačilo za poslovno uspešnost ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Samo dohodek, ki je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim zaposlenim hkrati, se lahko v skladu z Zakonom o dohodnini šteje kot plačilo za poslovno uspešnost. Izpolnjen pa mora biti dodatni pogoj, in sicer da:

  • imajo vsi zaposleni pri delodajalcu pravico do izplačila plačila za poslovno uspešnost in so pravica do izplačila plačila za poslovno uspešnost ter merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so zaposleni vnaprej seznanjeni, ali
  • je s kolektivno pogodbo (tako na ravni delodajalca kot na ravni dejavnosti) dogovorjena možnost izplačila plačila za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi kolektivne pogodbe.

Zakon o dohodnini posebej določa, da se šteje, da imajo pravico do izplačila poslovne uspešnosti vsi zaposleni, če so pogoji za pridobitev pravice do izplačila poslovne uspešnosti določeni za vse zaposlene enotno. Na tem mestu želimo poudariti, da zapisano ne pomeni, da mora biti znesek plačila za poslovno uspešnost za vse zaposlene enak. Samo kadar so izpolnjeni ti pogoji, se plačilo za poslovno uspešnost ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Le izplačila v denarju

Pomembno je poudariti, da se v davčno osnovo za obračun dohodnine všteva znesek, izplačan kot plačilo za poslovno uspešnost, ki preseže višino zadnje objavljene povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Od tega zneska je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine. Od celotnega plačila za poslovno uspešnost je treba obračunati in plačati prispevke za socialno varnost zaposlenega in delodajalca. Ugodnejša davčna obravnava velja le za izplačila v denarni obliki.

Iz navedenega sledi, da kadar bo delodajalec želel izplačati plačilo za poslovno uspešnost v enem koledarskem letu v več delih (mesečno, kvartalno ipd.), se samo prvo izplačilo ne bo vštevalo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Od vseh nadaljnjih izplačil je treba obračunati in plačati akontacijo dohodnine.


ZAKLJUČEK

Delodajalcem, ki ob koncu poslovnega leta želijo nagraditi svoje zaposlene, svetujemo, da čimprej sprejmejo splošni akt, s katerim natančno določijo, v katerih primerih bodo izplačevali plačilo za poslovno uspešnost, in pogoje, pod katerimi so zaposleni upravičeni do plačila za poslovno uspešnost. Le na ta način bodo zagotovili, da se plačilo za poslovno uspešnost ne bo vštevalo v davčno osnovo za obračun dohodnine. Posledično bodo zadovoljni tako delodajalci kot zaposleni.

Strokovni članki
Sanacija okoljske škode: Pomanjkljivosti zakonske ureditve (2. del) - Potrebujemo javni register primerov okoljskih škod

Lea Tomažič

piše: Lea Tomažič, vsebinska vodja EcoLex Life

Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki TFL Glasnika, v okviru projekta EcoLex Life med drugim opozarjamo tudi na pomanjkljivosti zakonske ureditve sistema okoljske odgovornosti.

Ministrstvo za okolje in prostor je v juniju 2019 pripravilo nov osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, ki pa ne posega v ureditev odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode (t. i. okoljska odgovornost). Ker menimo, da sistem okoljske odgovornosti še ni dosegel svojega namena, smo ministrstvo opozorili na nujnost dodatnih sprememb tudi v okviru poglavja V.a Zakona o varstvu okolja (Odgovornost za preprečevanje oziroma sanacijo okoljske škode).

Med 22 predlogi ste tri lahko spoznali že v prejšnji številki TFL Glasnika, tokrat pa vam predstavljamo potrebne spremembe, ki se nanašajo predvsem na učinkovito pravno varstvo in obveznosti ter pristojnosti Agencije RS za okolje kot pristojnega organa za obravnavanje primerov okoljskih škod.

1. Pristojni organ in njegove obveznosti – 3. odstavek 110.d člena ZVO-1 in 7. odstavek 110.e člena ZVO-1

Določba tretjega odstavka 110.d člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) pravi: »Če je ministrstvo obveščeno ali samo izve za neposredno nevarnost za nastanek okoljske škode, lahko od njenega povzročitelja zahteva določene informacije o tej nevarnosti ali z odločbo odredi izvedbo preprečevalnih ukrepov, vključno s podrobnejšimi navodili za njihovo izvedbo.«

Ker je bila pristojnost za obravnavo primerov okoljskih škod z Ministrstva za okolje in prostor prenesena na Agencijo RS za okolje kot organ v sestavi ministrstva, zgornja določba dejansko nagovarja agencijo in ne ministrstvo.

Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj Agencija RS za okolje ni dolžna začeti postopka in v primeru obstoja neposredne nevarnosti za okoljsko škodo izdati odločbe o naložitvi preprečevalnih ukrepov. Kadar ni oseb, ki bi zahtevale uvedbo postopka, ima torej Agencija RS za okolje diskrecijsko pravico in se lahko o začetku postopka in naložitvi preprečevalnih ukrepov odloča po prostem preudarku.

Enako velja tudi za primere že nastale okoljske škode in potrebe po naložitvi sanacijskih ukrepov (sedmi odstavek 110.e člena ZVO-1). Verjetno je slednje tudi razlog za izredno majhno število obravnavanih primerov okoljske škode oziroma neposredne nevarnosti take škode.

Ministrstvu smo predlagali, da sporne določbe spremeni tako, da izbriše besedo »lahko« in s tem zagotovi obveznost zbiranja dodatnih informacij in presojo vseh prijavljenih oziroma zaznanih domnevnih oziroma potencialnih primerov neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode ali že nastale okoljske škode.

2. Javni register primerov okoljskih škod

Agencija RS za okolje ni zavezana javno objavljati podatkov o prijavah in odprtih oziroma zaključenih postopkih primerov okoljskih škod in neposrednih nevarnosti takih škod. Menimo, da bi morali biti ti podatki javno objavljeni in redno ažurirani. Da bi lahko tudi drugi potencialni onesnaževalci spoznali sistem okoljske odgovornosti in prepoznali potencialne rizike (tudi finančne), bi morali javno objavljeni podatki vključevati tudi višino stroškov sanacijskih ukrepov, ki so bili potrebni za povrnitev okolja v prvotno stanje v posameznih primerih.

Z javno objavljenimi podatki in registrom primerov okoljskih škod bi se poglobilo zaupanje v delovanje pristojnih organov, prav tako pa bi to spodbudilo izvajalce poklicnih dejavnosti k bolj previdnemu in preventivnemu ravnanju. Državljani bi spoznali, kakšno vlogo lahko sami igrajo pri obvladovanju okoljskih rizikov, z vsem naštetim pa bi se posledično izboljšala tudi sama implementacija Direktive o okoljski odgovornosti v Sloveniji in stanje v našem okolju.

3. Možnost izdaje dodatne (sukcesivne) odločbe

Slovenski pravni red, zlasti Zakon o splošnem upravnem postopku, je za Agencijo RS za okolje pri izvajanju pristojnosti iz V.a poglavja Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) razmeroma omejujoč in ji ne daje možnosti za izdajo dodatne odločbe v primeru ugotovljene potrebe po dopolnitvi in/ali spremembi že naloženih sanacijskih ukrepov v okviru instituta okoljske odgovornosti.

Pravila upravnega postopka v primerih, ko se naknadno ugotovi, da so bili že določeni ukrepi sanacije nepopolni za vzpostavitev prvotnega stanja v okolju, ne puščajo skoraj nobenih možnosti, da bi se že izdana odločba dopolnila ali ustrezno spremenila. Če se namreč naknadno ugotovi, da so naloženi ukrepi nezadostni ali neprimerni, Agencija RS za okolje svoje odločbe ne more več spremeniti, prav tako pa ob istem, a nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ne more izdati dodatne (sukcesivne) odločbe. Takšna ureditev se zdi preveč toga, še posebej ob upoštevanju namena Direktive o okoljski odgovornosti, ki poudarja preprečevanje in sanacijo okoljske škode, pri čemer mora obnovitev okolja potekati učinkovito, in sicer tako da se čim prej vzpostavi prvotno (referenčno) stanje.

V zvezi s to pomanjkljivostjo upravnega postopka smo ministrstvu predlagali umestitev specialnih procesnih določb v Zakon o varstvu okolja, ki bi ustrezno razširile pristojnosti agencije.

4. Pravno varstvo – 4. odstavek 110.d člena ZVO-1 in 7. odstavek 110.e člena ZVO-1

V okviru instituta okoljske odgovornosti ni zagotovljeno ustrezno pravno varstvo, saj pritožba proti odločbi Agencije RS za okolje, s katero ta odredi izvedbo preprečevalnih oziroma sanacijskih ukrepov odgovornemu onesnaževalcu, ni dovoljena. Mogoče je začeti le upravni spor.

Agencija RS za okolje ima na več mestih možnost diskrecijskega odločanja, možnost upravnega spora pa ne predstavlja ustreznega varstva. Sodni nadzor se omejuje le na presojo, ali je odločitev v mejah pooblastila za odločanje po prostem preudarku in skladna z namenom, za katerega je bilo to pooblastilo dano (tretji odstavek 40. člena Zakona o upravnem sporu), ne preizkuša pa, ali je Agencija RS za okolje kot upravni organ prve stopnje izmed več možnih alternativ izbrala najprimernejšo, najbolj smotrno. To je sicer osnovna naloga instančnih upravnih organov (v tem primeru Ministrstva za okolje in prostor), ki stranki nudijo ustrezno nadomestno pravno varstvo njenih pravic in obveznosti, kar pa v okviru sistema okoljske odgovornosti trenutno ni zagotovljeno.

Zavzemamo se za možnost pritožbe zoper odločbo agencije, ki pa ne bi zadržala njene izvršitve.

Če vas zanima, katere so še ostale vidne težave zakonske ureditve okoljske odgovornosti, ne spreglejte naslednje številke TFL Glasnika.

Pisanje/poročanje – kratko in jasno

revija Sirius

piše: Joža Repar Lakovič, vir: revija SIR*IUS, št. 6/2019

Notranjerevizijska letna poročila vključujejo obvezne sestavine s podlago v zakonih, predpisih in standardih. Kljub temu pa puščajo notranjemu revizorju dovolj svobode, da je poročilo pregledno in razumljivo. V zgledih iz naključno izbranih poročil je predstavljena boljša možnost zapisa, vključno s pravopisnimi popravki. Prispevek se nadaljuje in zaključi z izborom najpogostejših pravopisnih napak, oblikoslovnih in glasoslovnih posebnosti ter primernejšo izbiro besed in besednih zvez.

1. UVOD

V prvem delu prispevka sem na podlagi nekaterih pregledanih notranjerevizijskih poročil in prispevkov za SIR*IUS pripravila kratek pregled najpogostejših slogovnih pomanjkljivosti in pravopisnih napak s popravki. V drugem delu pa sem s kratko strokovno razlago utemeljila svoje popravke s pravopisnimi pravili ter opozorila na nekaj novosti novih pravopisnih pravil, ki jih pripravlja pravopisna komisija. Zaradi vse večje negotovosti pri pisanju e-dopisov je ob pravopisnem delu še kratek napotek o pravilih njihovega pisanja. Tretji del je razdeljen v dva dela: enega sem poimenovala kar z izrazom razne drobnarije, ki mučijo pisce z negotovostjo. V drugem delu pa so pogoste stilistično neprimerne besede in besedne zveze zamenjane z ustreznejšimi. S sintezo prispevka sem v zaključku poudarila, kako pomembno je sodelovanje z jezikovnim redaktorjem, ki svetuje, pomaga in ne posega v vsebino avtorskega dela.

2. ZGLEDI POROČIL TER PRAVOPISNA UTEMELJITEV POPRAVKOV

Poročila vsebinsko sledijo zakonom in predpisom ter priporočilom za pisanje poročil. Nekatera so bila tudi lektorirana, vendar pa so lektorji popravili le pravopisne napake, niso pa opozorili na slogovne pomanjkljivosti. Zgledi so bili izbrani tako, da se v vsakem pojavljajo različne slogovne in pravopisne napake. Najpogosteje so bile zaključne ugotovitve (zaključki) copy/paste celotnega poročila. Pogrešala sem sintezo ter kratek in jasen povzetek službe notranjega revidiranja. Večina bralcev pri obsežnih poročilih najprej (ali pa samo) prebere uvod in zaključek poročila, ostale sestavine pa le, kadar jih nekaj posebej zanima. Danes se pri pisanju zelo poudarja "opremljenost" pisnega dela besedila s preglednicami, slikami in grafikoni, kar pripomore k večji preglednosti in hitremu branju. Samo dve poročili od pregledanih sta vključevali preglednice in slike, vendar niso bile naslovljene in oštevilčene.

2.1. Zgledi poročil s popravki

Zgledi poročil so iztrgani iz konteksta določenega poročila oz. prispevka, zaradi varovanja osebnih podatkov so zakrita imena avtorjev in organizacij. Vsakemu izvirnemu delu besedila je dodan popravek. Utemeljitev popravkov s kratko in preprosto teoretično razlago pa je zaradi preglednosti v naslednji točki.

1. zgled

CILJ notranje revizije je bil preveriti uspešnost vzpostavljenih poslovodnih in kontrolnih sistemov na področju zaključnega računa proračuna za leto 2017, ki preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti ter podati priporočila za izboljšanje finančnega poslovanja.

Popravek: Cilj notranje revizije je bil preveriti uspešnost vzpostavljenih poslovodnih in kontrolnih sistemov na področju zaključnega računa proračuna za leto 2017, ki preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti, ter podati priporočila za izboljšanje finančnega poslovanja. (Ker se da iz sobesedila razbrati, na kaj se nanaša cilj revizije, je ta del nepotreben.)

2. zgled

Na podlagi vseh opravljenih preizkusov in uporabljenih metod po posameznih področjih revidiranja, je SNR mnenja, da so v xxx notranje kontrole ustrezne in da je stopnja zanesljivosti njihovega delovanja primerna. SNR je tudi mnenja, da je bilo upravljanje xxx ustrezno in se nenehno izboljšuje z namenom doseganja pomembnih ciljev poslovanja ter da družba uspešno upravlja tveganja, pri čemer je njen namen dosegati uspešno in gospodarno poslovanje.

Popravek: Na podlagi uporabljenih metod po posameznih področjih revidiranja vseh in opravljenih preizkusov uporabljenih metod poje SNR mnenja meni, da so v xxx notranje kontrole v xxx ustrezne in da je stopnja zanesljivosti njihovega delovanja primerna. SNR je tudi mnenja Prav tako meni, da je bilo upravljanje xxx ustrezno in se nenehno izboljšuje z namenom za doseganjae pomembnih ciljev uspešnega in gospodarnega poslovanja, pri čemer uspešno upravlja tveganjapri čemer je njen namen dosegati uspešno in gospodarno poslovanje.

3. zgled

Direktorica SNR sem redno sodelovala na sejah uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije, spremljala poslovanje xxx in skupine ter vodila poslovanje službe ... Skladno z zahtevami Standardov je SNR opravila presojo kakovosti delovanja SNR.

Popravek: Direktorica SNR-ja sem je redno sodelovala na sejah uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije, spremljala poslovanje xxx in skupine ter vodila poslovanje službe ... Skladno z zahtevami Sstandardov je SNR opravil presojo kakovosti svojega delovanja SNR. (Neenotna raba 1. osebe ednine, 3. osebe ednine ali 1. osebe množine. SNR je kratica za izraz služba za notranjo revizijo. Podrobnejša razlaga kratičnih poimenovanj je v pravopisnem delu.)

4. zgled

Notranja revizija poslovanja občine xxx za leto 2017 je bila izvedena na osnovi Naročilnice št. 89/2018 z dne 6.3.2018. Izvajala se je od 28.3.2018 do 16.4.2018 delno na sedežu revidiranca ter v prostorih izvajalca notranje revizije. Revizijo sta opravili preizkušena državna notranja revizorka ... in državna notranja revizorka, univ.dip

Popravek: Notranja revizija poslovanja občine xxx za leto 2017 je bila izvedena na osnovi potekala od 28. 3. 2018 do 16. 4. 2018 delno na sedežu revidiranca ter v prostorih izvajalca notranje revizije. Revizijo sta opravili preizkušena državna notranja revizorka ... in državna notranja revizorka, univ. dip. (Nenujni, nepotrebni podatki: št. naročilnice ter nazivov revizork se v besedilu po navadi ne navaja. Na začetku poročila je predstavitev revizijske organizacije in revidiranca. Ti podatki so navedeni drugje v poročilu.)

5. zgled

Podjetje xxx je opravilo revizijo ... Ugotovilo je ... Ugotovili smo ... Na koncu je podpisana ena oseba. Pri notranji reviziji je bilo ugotovljeno ... Revizor v zvezi z izvedbo naročila in plačila nabave ni odkril nepravilnosti. Ali v spodnjem stavku: Ne glede na dejstvo, da se za nabavo blaga in storitev do skupne vrednosti 20.000 EUR ne uporablja določb ZJN-2, priporočamo zbiranje ponudb ...

Popravek: Revizor v zvezi z izvedbo naročila in plačila nabave ni odkril nepravilnosti ... Ne glede na dejstvo, da se za nabavo blaga in storitev do skupne vrednosti 20.000 EUR ne uporabljajo določbe ZJN-2, priporočamo revizor priporoča zbiranje ponudb ...; ali druga možnost: Revizor v V zvezi z izvedbo naročila in plačila nabave nismo odkrili nepravilnosti ... Ne glede na dejstvo, da se za nabavo blaga in storitev do skupne vrednosti 20.000 EUR ne uporabljajo določbe ZJN-2, priporočamo zbiranje ponudb ...

Pri povzetkih se mešajo prva oseba množine, tretja oseba ednine ali pasiv. Treba je poenotiti. Na voljo so trije različni načini zapisa, ki jih je treba uporabljati skozi celotno poročilo. Npr.: Podjetje xxx je opravilo revizijo ... Ugotovilo je ...; ali: Opravili smo revizijo in ugotovili ...; ali: Ob opravljeni notranji reviziji je bilo ugotovljeno ...

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Novi predpisi
Spremenjeni predpisi
Novi predlogi zakonov
Opomnik, Lex-Koledar, Seminarnik

Ne pozabite spremljati Opomnika davčno-finančnih obveznosti ter Koledar veljavnosti pravnih aktov za dnevno obveščenost o pravnih aktih, ki so začeli ali prenehali veljati oz. se uporabljati. Aktualni seminarji s pravnega, davčnega in računovodsko-finančnega področja pa so zbrani v Seminarniku.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk.