Navigacija
Portal TFL

Poslovodno računovodstvo - številka 4, letnik 2015

Poslovodno računovodstvo

Poslovodno računovodstvo je revija s strokovno poglobljenimi prispevki z računovodenja, financ in revizije ter preprečevanja prevar. Zbirka obsega arhiv od leta 2011 dalje. Izhaja 4 x letno.

Strokovna revija
Visoka šola za računovodstvo

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Uvodnik

Pred vami je redna številka revije poslovodno računovodstvo, ki je posvečena referatom pete, že tradicionalne letne Konference o notranjem poročanju. Vse konference so namenjene izkušenj dobrih praks na področju notranjega poročanja v združbah, ki ni urejeno s predpisi ali standardi. To praznino zapolnjuje Kodeks načel notranjega poročanja, ki je bil oblikovan na osnovi prvih dveh konferenc. Izdala sta ga Inštitut za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo (IPR) in Zveza ekonomistov Slovenije.

Dr. Stanko Koželj, doktor in magister poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni računovodja

Dr. Stanko Koželj, doktor in magister poslovno organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni računovodja

Posebnosti notranjega poročanja v kmetijskih organizacijah

Kmetijska panoga oziroma kratko, kmetijske dejavnosti so povsod po svetu in seveda še posebej v Sloveniji izredno specifični gospodarski deli. To izrecno velja še za slovenske razmere, saj smo v tej panogi do nedavnega poznali le nekaj večjih kmetijskih gospodarstev (tako v zasebni kot družbeni lastnini). Zakon o dohodnini (ZDoh 1) pa je pred nekaj leti vpeljal tudi možnost, da smejo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opravljati fizične osebe (običajno seveda kmetje oziroma skupek kmetov, imenovanih kmečka gospodinjstva), lahko pa seveda tudi po zakonu o gospodarskih družbah tudi gospodarske kmetijske in gozdarske organizacije (podjetja). Do nedavnega smo torej v Sloveniji poznali le kmetijska podjetja (tudi kmetijske zadruge) in pa lastnike zemlje in gozdov kot fizične osebe, ki so opravljali osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, nekateri pa poleg njiju še tudi značilne dopolnilne dejavnosti. Večina fizičnih oseb, lastnikov zemljišč in gozdov je po zadnjih spremembah ZDoh 1 prešla iz obdavčevanja dohodkov na osnovi pavšala, izračunanega na podlagi katastrskega dohodka (upoštevaje povprečne meje 7.500 evrov zadnjih dveh let) na obdavčevanje davčne osnove (ki jo tvorijo doseženi davčno priznani prihodki minus davčno priznani odhodki oziroma normirani odhodki, če ima zavezanec pogoje zanj). V tem sestavku želimo prikazati predvsem problematiko sestavljanja začetne bilance stanja, delovanje in vodenje poslovnih knjig in oblikovanje potrebnih računovodskih informacij za primerno in zadostno notranje poročanje.

dr. Mirko Jenko, dipl. ing. agronomije, certificirani poslovodni računovodja, direktor Kmetijske zadruge Cerklje

dr. Mirko Jenko, dipl. ing. agronomije, certificirani poslovodni računovodja, direktor Kmetijske zadruge Cerklje

Posebnosti notranjega poročanja v zadrugi

Prispevek prikazuje notranje poročanje v zadrugi. Organiziranost zadrug zahteva nekaj posebnosti pri notranjem poročanju. Posebnost je zlasti velika pravica članov po obveščenosti. Predstavili smo sistem notranjega poročanja v KZ Cerklje. Poročanje temelji na procesih in poslovnih funkcijah. Poročila vsebujejo informacije o finančnem poslovanju in tudi nefinančne informacije.

mag. Blanka Vezjak , mag. poslovne politike in organiziranja, spec. za revizijo poslovanja in svetovanje pri poslovanju

mag. Blanka Vezjak , mag. poslovne politike in organiziranja, spec. za revizijo poslovanja in svetovanje pri poslovanju

Notranje poročanje o družbeni odgovornosti organizacije

Družbeno odgovorna organizacija je dolgoročno ekonomsko uspešna, a ne na škodo drugih, zaposlenih, partnerjev, širšega družbenega in naravnega okolja. Za odločanje na poti trajnostnega razvoja potrebuje kakovostne informacije za odločanje, ki vključujejo vse tri razsežnosti njenega poslovanja, ob ekonomski tudi okolijsko in socialno. Nabor potrebnih podatkov in informacij je tako bistveno širši od standardnega, ki so ga doslej obvladovali računovodski strokovnjaki. Povezovati se morajo s strokovnjaki iz drugih strok pri prepoznavanju vplivov organizacije ter razpoložljivih in potrebnih podatkov. Prispevajo lahko s svojim poznavanjem informacijskih tokov in informacijske podpore v organizaciji ter še posebej metod obračunavanja stroškov. Pri tem se soočajo z izzivi internalizacije zunanjih stroškov in priprave informacij z upoštevanjem stroškov in drugih gospodarskih kategorij, ki jih predpisano knjigovodstvo ne izkazuje.

mag. Marko Kiauta

mag. Marko Kiauta

Načrt informacij za vodenje organizacije

Prispevek obravnava stanje in perspektive dejavnosti računovodstva in vodenja kakovosti v luči ideje Kodeksa o notranjem poročanju. Obravnava trende razvoja obeh strok glede na vodstvo organizacije, ki je njun skupni odjemalec. Zato je upoštevan tudi vidik razvoja vloge in nalog vodstev organizacij. Zahtevnost delovanja organizacij je povečana zaradi vse večje kompleksnosti in povečevanja obsega sprememb. To nalaga tako računovodstvu kot vodenju kakovosti, da svoje poslanstvo izvajata v vedno večjem približevanju vodstvu in s tem tudi eden drugemu. Kot najpomembnejši vidik je prepoznana potreba po razvoju vodenja v smeri družbeno odgovornega vodenja. To narekuje konkretne nove vsebine informacij, ki naj bi jih informacijski sistemi nudili in razširitev virov ter prejemnikov informacij.

Branka Babič, univ. dipl. ekon., krizna menedžerka in vodja projektov v podjetju Celeritas d.o.o. Ljubljana.

Branka Babič, univ. dipl. ekon., krizna menedžerka in vodja projektov v podjetju Celeritas d.o.o. Ljubljana.

Posebnosti notranjega poročanja pri poslovanju v razmerah prisilne poravnave

Kodeks načel notranjega poročanja v poglavjih 1 do 22 opredeljuje procese notranjega poročanja za potrebe poslovnih funkcij, vodenja in nadziranja v združbah, ki poslujejo v običajnih razmerah nekega poslovnega okolja. Poslovanje v razmerah prisilne poravnave je specifično, zaradi mnogih notranjih in zunanjih razlogov. V poslovanju je treba poleg druge zakonodaje in predpisov upoštevati še specifične določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-UPB 8 in naslednji, v nadaljevanju: ZFPPIPP). Kljub temu, da veljajo in se smiselno uporabljajo že obravnavana načela notranjega poročanja, se pri prisilni poravnavi pojavljajo določene posebnosti. Zadovoljiti je potrebno informacijske potrebe več različnih uporabnikov informacij z upoštevanjem normativne ureditve poročanja in trajanja poslovanja v razmerah prisilne poravnave. Namen tega prispevka je poudariti nekatere posebnosti pri poslovanju v razmerah prisilne poravnave, kot osnovo za oblikovanje enega od poglavij Kodeksa načel notranjega poročanja.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window