| Urednika: |
dr. Erik Kerševan, prof. dr. Polonca Kovač |
| Strokovni koordinator: | Boštjan Koritnik |
| Avtorji: |
dr. Erik Kerševan (ur.), prof. dr. Polonca Kovač (ur.), izr. prof. dr. Janez Čebulj, Nika Hudej, Andrej Kmecl, prof. dr. Rajko Knez, prof. dr. Rajko Pirnat, doc. dr. Jernej Podlipnik, mag. Matjaž Remic, doc. dr. Tina Sever, doc. dr. Katja Štemberger Brizani, izr. prof. dr. Bruna Žuber |
Erik Kerševan je doktor pravnih znanosti. Od leta 1999 je bil zaposlen na Katedri za upravnopravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in je do leta 2018 kot izredni profesor opravljal pedagoško delo kot nosilec predmeta Upravno procesno pravo. Sodeloval je tudi pri številnih znanstvenoraziskovalnih projektih in pri pripravi nove sistemske zakonodaje s področja upravnega prava tako pri nas kot tudi v tujini (v okviru projektov Evropske unije, Programa Združenih narodov za razvoj in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj). V okviru svojega znanstvenoraziskovalnega dela je samostojno in v soavtorstvu objavil več del (Upravno procesno pravo, Sodni nadzor nad upravo, The Principle of Effective Legal Protection in Administrative Law itd.) ter kot sourednik in soavtor oblikoval nove znanstvene monografije (Splošno davčno pravo, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku itd.) Z referati je sodeloval na vrsti konferenc v Sloveniji, poleg tega pa kot vabljeni predavatelj tudi na številnih konferencah v tujini v organizaciji evropskih in mednarodnih organizacij. Poleg svojega pedagoškega in znanstvenega dela je opravljal funkcijo svetovalca Predsednika republike za pravna vprašanja (2008–2010) in na podlagi imenovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije na funkcijo generalnega sekretarja (2010–2012). V letu 2015 je bil imenovan za vrhovnega sodnika na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, od 2018 do 2024 pa izvoljen tudi za člana Sodnega sveta, kjer je do leta 2021 opravljal funkcijo predsednika. Na vrhovnem sodišču predseduje senatom, ki odločajo v davčnih zadevah. Na mednarodni ravni je bil imenovan za člana upravnega odbora Združenja vrhovnih upravnih sodišč Evropske unije (ACA Europe) ter Evropske zveze sodnih svetov (ENCJ).
Je urednik in avtor komentarja k členom: 3, 4, 8, 10, 11, 23 - 25, 33 - 34.a, 125 - 129, 181 - 203, 229 - 237, 246 - 254 in soavtor komentarja k členom: 83, 84, 86 - 87, 91, 97, 210, 306.a; 6 - 9 (ZZUSUDJZ).
Polonca Kovač je doktorica pravnih znanosti in od leta 2018 redna profesorica za področje upravnega prava in javne uprave. Od leta 2003 je zaposlena na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, pred tem pa je delovala na Ministrstvu za notranje zadeve in na Upravni enoti Kranj. V disertaciji, ki jo je obranila leta 2005 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je obravnavala razvoj javnih pooblastil. Je (so)avtorica in urednica več monografij (Inšpekcijski nadzor 2024, Upravni postopki med teorijo in prakso 2023, Komentar GZ-1 2023, Davčno pravo 2021,The Sound of Silence in European Administrative Law 2020, Transparency Laws in Action 2019, Komentar Ustave RS 2011 in 2019, PAR in the New EU MS 2017, Upravno-procesne dileme o ZUP 2010, 2012 in 2015 in druge) ter učbenikov. V letih 2017 do 2020 je bila glavna urednica znanstvene revije Central European Public Administration Review. Med letoma 2008 in 2023 je prejela več priznanj za pedagoško in raziskovalno odličnost, med drugim leta 2019 zlato plaketo Univerze v Ljubljani za posebne dosežke v pedagogiki in raziskavah, leta 2020 za pravnika leta po izboru Zveze društev pravnikov Slovenije, leta 2023 pa nagrado Alene Brunovske za odličnost v poučevanju javne uprave, ki jo podeljuje regijska zveza NISPAcee. Stalno sodeluje na znanstvenih in strokovnih konferencah ter seminarjih doma in v tujini ter pri pripravi predpisov (na primer ZUP, ZDavP-2 in ZIN). Je članica programske skupine o razvoju upravnega sistema RS v EU 2004–2024 in več temeljnih in ciljnih projektov, na evropski in nacionalni ravni. Opravljala je oziroma še opravlja več vodstvenih in upravljavskih funkcij. Je sodirektorica skupine o pravu in javni upravi pri European Group of Public Administration, članica Research Network of European Administrative Law, European Tax Law Professors in European Law Institute ter deluje kot ekspertinja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)/SIGMA.
Je urednica in avtorica komentarja k členom: 9, 82, 85, 88 - 90, 92 - 96.a, 98, 138 - 141, 144 - 153, 207, 211 - 216 in soavtorica komentarja k členom: 83, 84, 86 - 87, 91, 97, 210, 306.a; 6 - 9 (ZZUSUDJZ).
Janez Čebulj je doktor pravnih znanosti in izredni profesor upravnega prava. Do leta 1992 je bil zaposlen na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Je nekdanji ustavni sodnik in med letoma 2004 in 2007 tudi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Pred tem je bil tudi svetovalec Vlade Republike Slovenije za področje varstva okolja in javnih služb. Med letoma 2007 in 2010 je bil dekan Fakultete za državne in evropske študije. Decembra leta 2022 mu je Senat Nove univerze podelil naziv zaslužnega profesorja. Njegovo raziskovalno, strokovno pa tudi pedagoško delo se nanaša zlasti na področje splošnega dela upravnega prava, ustavnega upravnega prava, upravnega procesnega prava, varstva informacijske zasebnosti in upravnopravnih vidikov varstva okolja. Je avtor 52 znanstvenih prispevkov ter soavtor šestih znanstvenih monografij, med njimi tudi soavtor Komentarja Ustave Republike Slovenije.
Je avtor komentarja k členom: 1, 2, 6, 7, 13, 223 - 225, 273 - 281.
Nika Hudej je višja sodnica na Upravnem sodišču Republike Slovenije, kjer sodi na oddelku za javne finance. Pred tem je bila najprej šest let višja pravosodna svetovalka na upravnem in civilnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, nato pa šest let svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kjer je sodelovala pri reševanju zadev z upravnega področja. Svoje pravno znanje in izkušnje je nadgrajevala tudi z večmesečno prakso v kabinetu sodnika dr. Marka Ilešiča na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Ob delu je kot asistentka na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze pet let poučevala pri predmetih davčno pravo, davčno procesno pravo in upravno procesno pravo ter začela z doktorskim študijem evropskega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Je (so)avtorica več znanstvenih monografij in strokovnih člankov ter večkratna predavateljica na strokovnih seminarjih in konferencah.
Je avtorica komentarja k členom: 18 - 21, 103 - 105, 109 - 112, 130 - 137, 154 - 159.
Andrej Kmecl je vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Sodnik je od leta 1991, najprej na kazenskem področju, leta 1995 pa je bil izvoljen v naziv okrožnega sodnika in dodeljen na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Poleg dela na kazenskem oddelku tega sodišča je bil aktiven na področju informacijske podpore sodnim postopkom in še posebej sodniškega izobraževanja. Pred pristopom Slovenije k Evropski uniji je bil zadolžen za pripravo in izvedbo programa izobraževanja sodnikov iz evropskega prava. Od leta 2006 je bil sodnik na Upravnem sodišču Republike Slovenije, od leta 2010 do ukinitve oddelka v letu 2016 pa je bil vodja oddelka tega sodišča za okolje, prostor in gradnje. Od leta 2021 je sodnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Kot predavatelj redno sodeluje na strokovnih konferencah in izobraževanjih, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Je avtor oziroma soavtor več člankov in knjig s področja evropskega, gradbenega in upravnega prava (nazadnje soavtor komentarja Zakona o upravnem sporu) in izvedenec Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med pomembnejše pretekle funkcije spadajo članstvo v svetu Europäische Rechtsakademie – ERA in podpredsedništvo Evropskega združenja upravnih sodnikov (AEAJ).
Je avtor komentarja k členom: 42 - 50, 142, 143, 204 - 206.
Rajko Knez je doktor pravnih znanosti, od leta 1993 zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. V naziv rednega profesorja za področje prava EU je bil izvoljen leta 2011. Izvedel je številne projekte Jean Monnet s področja prava EU in bil tudi vodja centra odličnosti Jean Monnet. Objavil je številne znanstvene in strokovne članke s širšega področja prava EU, tudi varstva okolja in narave. Med letoma 2007 in 2011 je bil dekan Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Med letoma 2015 in 2017 je opravljal delo višjega strokovnega sodelavca na upravnem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Leta 2017 je prenehal mandat člana Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu in bil istega leta izvoljen v funkcijo sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V obdobju 2018–2021 je bil njegov predsednik. Funkcija sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije pa se mu izteče leta 2026.
Je avtor komentarja k členom: 22, 26, 27, 238 - 245, 255 - 259.
Boštjan Koritnik je vodja pravnih vsebin v družbi Tax-Fin-Lex, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2022 pa tudi nepoklicni podžupan Mestne občine Ljubljana. Od leta 2008 je strokovni urednik najstarejše slovenske pravne revije Pravnik, zadnja leta pa tudi urednik revije Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Javna uprava ter e-časopisa družbe Tax-Fin-Lex TFL Glasnik. Je avtor več kot 200 katalogiziranih prispevkov, tudi v znanstvenih monografijah in revijah. Kot raziskovalec je sodeloval pri več raziskovalnih projektih, tudi mednarodnih, na primer o izvajanju urbanih projektov z uporabo javno-zasebnega partnerstva, o financiranju programov kulture v izbranih državah Evrope in o vzpostavljanju evropske mreže znanja (KLABS). Bil je ali še je član delovnih skupin za pripravo različnih zakonskih aktov, denimo zakona o množičnem financiranju in pokrajinske zakonodaje, med letoma 2020 in 2022 pa je bil tudi minister za javno upravo, med drugim zadolžen za področje upravnega prava in postopka. Že več kot desetletje je generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije, ob več drugih funkcijah v pravniških društvih pa je zadnjih nekaj let tudi predsednik Društva za športno pravo. Za svoje rezultate na področju založništva je leta 2019 prejel nagrado rektorja Univerze v Ljubljani, za projekt znanstvenega komentarja Kazenskega zakonika (KZ-1) pa je prejel kot strokovni urednik in soavtor v letu 2019 skupaj z glavnima urednikoma priznanje pravnik leta.
Pri komentarju Upravno pravo sodeluje kot strokovni koordinator.
Rajko Pirnat je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1974, pravosodni izpit je opravil leta 1976, magister prava je postal leta 1985 in doktor pravnih znanosti leta 1989 (oboje na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani). Asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je postal leta 1975, docent leta 1989, izredni profesor leta 1995 in redni profesor leta 2002. Predava predmete s področja upravnopravnih znanosti. V letu 1994 je bil gostujoči predavatelj (angl. visiting scholar) na pravni fakulteti Univerze George Mason v ZDA, v zimskem semestru akademskega leta 1999/2000 pa je bil gostujoči profesor na Univerzi v Dundeeju. V okviru svojega strokovnega dela se ukvarja zlasti z javnimi pooblastili, pravnimi osebami javnega prava, upravnimi in javnimi pogodbami, gospodarskimi javnimi službami in energetskim pravom. Med letoma 1990 in 1992 je bil član slovenske vlade in minister, pristojen za pravosodje in upravo, med letoma 2006 in 2010 pa dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Tri zaporedne mandate, od leta 2009 do leta 2021, je bil član Upravnega odbora Univerze v Ljubljani, še vedno pa je direktor Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in odgovorni urednik revije Javna uprava.
Je avtor komentarjev k členom: 5, 15 - 17, 164 - 168.
Jernej Podlipnik se poklicno ukvarja predvsem z davčnim pravom, poleg tega pa je tudi docent na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze, kjer je na podiplomskem študiju nosilec predmeta Upravno procesno pravo, in na Pravni fakultet Univerze v Ljubljani, kjer je na dodiplomskem študiju sonosilec predmeta Davčno pravo. Je avtor več strokovnih in znanstvenih del, sodeloval je na primer tudi pri Pravnem terminološkem slovarju (2018), Komentarju Ustave Republike Slovenije (2019), Davčnem pravu med teorijo in prakso s komentarjem 70. – 90. člena ZDavP-2 in Splošnem davčnem pravu, ki ga je tudi sourednikoval.
Je avtor komentarja k členom: 28 - 32, 35 - 41, 99 - 102, 106 - 108, 160 - 163, 282 - 306.
Matjaž Remic je zaposlen na Ministrstvu za javno upravo, kjer se ukvarja z upravno procesnimi vprašanji rabe splošnega in posebnih upravnih postopkov. Magistriral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je obravnaval procesne dileme glede strank v upravnem postopku. S Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani, Upravno akademijo in drugimi institucijami sodeluje pri usposabljanju javnih uslužbencev na področju upravnega procesnega prava. Kot avtor ali soavtor je sodeloval pri pripravi več znanstvenih in strokovnih monografij.
Je avtor komentarja k členom: 14, 62, 113 - 124, 169 - 180.a, 318 - 322 in soavtor komentarja k členom: 83, 84, 86 - 87, 91, 97, 210, 306.a; 6 - 9 (ZZUSUDJZ).
Tina Sever je docentka za področje javne uprave na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Doktorirala je leta 2014 na temo odločanja v razumnih rokih v upravnih zadevah glede na teoretične smernice, predpise in prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Področji njenega raziskovanja sta javna uprava in upravno pravo, s poudarkom na upravnem procesnem pravu. V luči tega je (so)avtorica različnih znanstvenih in strokovnih del, tudi knjige Upravno-procesne dileme o rabi ZUP (2010 in 2015) ter drugih prispevkov, predstavljenih na domačih in tujih konferencah oziroma objavljenih v znanstveni in strokovni literaturi. Na fakulteti je zaposlena od leta 2008 (do decembra 2016 kot asistentka), pred tem pa je pridobila delovne izkušnje na Upravni enoti Ljubljana, pri Evropski komisiji in Evropskem varuhu človekovih pravic. Z Ministrstvom za javno upravo Republike Slovenije sodeluje v okviru Upravne akademije kot izpraševalka na strokovnih izpitih in predavateljica na seminarjih, z Uradniškim svetom Republike Slovenije pa v okviru postopkov zaposlovanja uradnikov na najvišjih položajih. Je članica evropske mreže ReNEUAL (Research Network on EU Administrative Law) in predstojnica Centra za razvoj pedagoške odličnosti na Fakulteti za upravo.
Je avtorica komentarjev k členom: 63 - 81, 307 - 307.g, 323 - 325, 2 (ZUP-A), 4 - 6 (ZUP-B), 138 - 142 (ZUP-C), 3 (ZUP-D), 42 - 44 (ZUP-E), 2 (ZUP-F), 7 - 8 (ZUP-G), 4 (ZUP-H), 110 (ZUS-1).
Katja Štemberger Brizani se je kot asistentka za področje upravnega prava in prava javne uprave na Pravni fakulteti v Ljubljani zaposlila takoj po zaključenem študiju, leta 2018. Med novembrom 2019 in septembrom 2020 je opravljala volontersko sodniško pripravništvo pri Višjem sodišču v Ljubljani in februarja 2021 uspešno opravila pravniški državni izpit. Leta 2023 je z delom Upravne pogodbe v slovenskem pravu pridobila še naziv doktorice pravnih znanosti, marca 2024 pa je bila habilitirana v naziv docentke. Od maja 2023 kot raziskovalka sodeluje tudi na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot zunanja izvajalka se redoma vključuje v pedagoški proces na drugih članicah Univerze v Ljubljani (Fakulteta za upravo, Fakulteta za matematiko in fiziko), pedagoško pa je (bila) dejavna tudi na tujih fakultetah (Masarykova pravna fakulteta v Brnu, Univerza Pompeu Fabra v Barceloni in Pravna fakulteta Univerze na Reki). Pri svojem delu se ukvarja predvsem z upravnim pravom, s poudarkom na institutih, kjer prihaja do prepleta med javnim in zasebnim pravom (npr. upravne pogodbe, koncesije, javna naročila, javne službe, omejitve lastninske pravice v javno korist, javni uslužbenci). Je avtorica oz. soavtorica več znanstvenih člankov ter znanstvenih monografij. Kot predavateljica se aktivno udeležuje znanstvenih in strokovnih posvetov iz področja njenega delovanja, tako doma (npr. Veliki kongres javnega naročanja, Kongres javnega naročanja, Dnevi gradbenega prava, Dnevi slovenskih pravnikov, Pravo v informacijski družbi, Položaj javnih uslužbencev in funkcionarjev) kot tudi v tujini (npr. v Srbiji, na Madžarskem, v Južni Afriki). Je ustanoviteljica in koordinatorka Pravne klinike o javnih naročilih, koncesijah in javno-zasebnih partnerstvih.
Je soavtorica komentarja k členom: 1, 2, 6, 7, 13, 223 - 225, 273 - 281.
Bruna Žuber je doktorica pravnih znanosti in izredna profesorica za področje upravnega prava in prava javne uprave na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2023 je predstojnica Katedre za upravno pravo, s študijskim letom 2024/25 prodekanja za študijske zadeve na fakulteti. Je prejemnica priznanja mlada pravnica leta 2019, ki ga podeljuje Zveza društev pravnikov Slovenije, prejemnica svečane listine Univerze v Ljubljani za mlade visokošolske učitelje in sodelavce za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke, prejemnica nagrade Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za izjemne znanstvene dosežke in prejemnica nagrade Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za izjemno pedagoško delo. Je avtorica znanstvene monografije Ustavnosodni nadzor zakonodajnega referenduma in soavtorica več drugih znanstvenih monografij, med katerimi so tudi Komentar Ustave RS, Komentar ZUS-1, Komentar ZUP, Komentar GZ-1, Splošno davčno pravo, Glavna obravnava pred upravnim sodnikom. Je tudi avtorica številnih znanstvenih člankov, objavljenih v uglednih pravnih revijah doma in v tujini. Objavila je tudi veliko drugih odmevnih strokovnih del. Kot vodja ali kot strokovna sodelavka je zelo uspešna pri nacionalnih in mednarodnih znanstveno-raziskovalnih projektih. Kot vabljena predavateljica se udeležuje številnih znanstvenih konferenc doma in v tujini. V tujini deluje tudi pedagoško, in sicer z gostovanji, predavanji in drugimi oblikami sodelovanja s tujimi pravnimi fakultetami ter drugimi znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami. Sodeluje pri pripravi nacionalne zakonodaje, je tudi članica različnih komisij in odborov. S strokovnimi pojasnili v javnih občilih se odziva na aktualno problematiko.
Je avtorica komentarja k členom: 12, 51 - 61, 208, 209, 217 - 222, 226 - 228, 260 - 272.