Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v prvem kvartalu 2026

Urejena sodna praksa je del e-paketa Izvršba – elektronski komentar ZIZ z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu založnika Tax-Fin-Lex:
https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-ZIZ

© Ta dokument je namenjen samo uporabi naročnikov e-paketa Izvršba. Vsaka drugačna uporaba ali nadaljnja distribucija je prepovedana.

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (Vsebina zakona)

1.a člen (Izvajanje uredb Evropske unije)

2. člen (Začetek postopka)

¨      Prvi odstavek 2. člena ZIZ izrecno odgovora na to vprašanje, kdaj se šteje, da se je izvršba začela, ne daje, zato je ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ, odgovor poiskati v določbah ZPP, zlasti tistih, ki urejajo roke in pravočasnost vlog (npr. 112. člen ZPP). Če še nadalje primerjamo določbe pravdnega postopka: npr. ZPP v 179. členu določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, medtem ko prvi odstavek 189. člena ZPP določa, da se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki. Na podlagi primerjave navedenih navedenih zakonskih določb je mogoče zaključiti, da je bil postopek izvršbe v obravnavanem primeru uveden z vložitvijo izvršilnega predloga, začel pa se je, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo, medtem ko sama oprava izvršbe predstavlja vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi.

¨      V konkretnem primeru (ko je bil tudi predlog že vročen upniku in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je že postal pravnomočen) je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je izvršba že začela, saj že vročitev sklepa o izvršbi predstavlja dejanje oprave izvršbe, kar pomeni, da upnik, skladno z drugim odstavkom 72. člena ZIZ, za odlog izvršbe potrebuje pisno soglasje dolžnika, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

VSL Sklep I Ip 849/2025, 15. 10. 2025

3. člen (Obseg izvršbe in zavarovanja)

¨      ZIZ ne določa vrstnega reda izbire sredstev izvršbe, prav tako upnika ne omejuje pri številu izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe.

VSC Sklep I Ip 94/2025, 26. 6. 2025

4. člen (Dolžnost posredovanja podatkov)

¨      ZIZ predvideva več možnosti izvršilnih sredstev (30. člen ZIZ), le-te pa lahko upnik predlaga vse dokler terjatev ni v celoti poplačana (34. člen ZIZ), ureditev v 4. členu ZIZ pa odvetniku ne preprečuje opravljanja procesnih dejanj v interesu stranke (upnika), saj bo te podatke odvetnik lahko pridobil, ko bo sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen, posledično pa bo lahko torej dodatno predlagal izvršilno sredstvo (izvršbo na nepremičnine dolžnika). Po naravi stvari bo torej šlo bolj za časovni zamik pridobitve podatkov o nepremičninah (na trenutek, ko bo upnik oziroma zanj odvetnik razpolagal z izvršilnim naslovom), kot za odvzem dostopa do osebnih podatkov iz uradnih evidenc. Ko bo razpolagal z izvršilnim naslovom pa bo lahko odvetniku v pomoč pri pridobivanju podatkov o premoženju dolžnika tudi določba 31. člena ZIZ (informativni seznam dolžnikovega premoženja, 12. odstavek 31. člena ZIZ).

UPRS Sodba II U 297/2024-28, 4. 6. 2025

5. člen (Stvarna pristojnost sodišča)

6. člen (Sestava sodišča)

7. člen (Izvršitelji)

8. člen (Odločbe)

9. člen (Pravna sredstva in krajevna pristojnost višjega sodišča pri izvršbi na podlagi verodostojne listine)

¨      Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.

VSL Sklep I Ip 1285/2025, 21. 1. 2026

¨      Dokaz o vročitvi sodne pošiljke je vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Gre za javno listino, zato velja domneva resničnosti njene vsebine. Dovoljeno pa je dokazovati nasprotno (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne sme biti dvoma, da je bila vročitev sodne pošiljke po fikciji (pravilno) opravljena. Vročanje je namreč ena od bistvenih sestavin ustavne pravice do izjave v postopku), saj se lahko le stranka, ki sodno pisanje dejansko prejme, o njem pred sodiščem tudi izjavi in s tem vpliva na odločitev sodišča. V izvršilnem postopku je temeljni institut, s katerim dolžnik uresničuje svojo pravico do izjave, ugovor zoper sklep o izvršbi. Gre namreč za sploh prvo dolžnikovo možnost, da se brani pred zoper njega izdanim sklepom o izvršbi. To pravico pa lahko dolžnik učinkovito udejani le, če mu je bil sklep o izvršbi najprej sploh (pravilno) vročen.

¨      Vročitve po fikciji ni pravilno šteti kot pravno veljavne, če stranka sodišču vzbudi tehten dvom, da je bila vročitev opravljena po pravilih ZPP.

VSL Sklep I Ip 708/2025, 5. 11. 2025

¨      Napačno je pritožnikovo tolmačenje, da nesuspenzivnost učinkovanja pravnega sredstva (ugovora zoper začasno odredbo), ker je bila izdana začasna odredba na njegov ugovor kasneje razveljavljena, pomeni, da začasna odredba ni veljala oz. da je ni bilo, kot zatrjuje pritožnik. Kadar pravno sredstvo ne zadrži izvršitve, kot to načeloma za vloženi ugovor predvideva šesti odstavek devetega člena ZIZ, to pomeni, da je začasna odredba, konkretno izdana dne 4. 4. 2023 v postopku II Z 7/2023, stopila v veljavo takoj, ker je ugovor zoper njo odložil nastop njene pravnomočnosti, ne pa tudi izvršljivosti, kar pomeni, da se začne izvrševati takoj in ne šele s pravnomočnostjo.

VSC Sklep Cp 122/2025, 3. 4. 2025

10. člen (Revizija in obnova postopka)

11. člen (Hitrost in vrstni red postopanja)

12. člen (Vrstni red poplačila več upnikov)

13. člen (Izvršitev tujih odločb, tujih poravnav in tujih javnih listin)

14. člen (Izvršba na premoženje tuje države)

15. člen (Uporaba določb zakona o pravdnem postopku)

¨      Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

¨      Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

VSL Sklep I Ip 1241/2025, 7. 1. 2026

¨      V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.

¨      Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.

VSL Sklep I Ip 1252/2025, 18. 12. 2025

¨      Šesti odstavek 3. člena ZGD-1 določa, da je podjetnik po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Nadalje prvi odstavek 7. člena ZGD-1 določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Samostojni podjetnik je torej fizična oseba in ne pravna oseba (kot napačno tolmači sodišče prve stopnje), zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Navedeno pomeni, da dolžnik - samostojni podjetnik (celo) po izbrisu iz Registra (75. člen ZGD-1) preneha obstajati le kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa še naprej kot fizična oseba. Kot fizična oseba še naprej (osebno) odgovarja z vsem svojim (osebnim) premoženjem za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika tako ne pomeni tudi prenehanja stranke, saj je ta že od vsega začetka le fizična oseba.

VSM Sklep I Ip 849/2025, 10. 12. 2025

¨      Dokaz o vročitvi sodne pošiljke je vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Gre za javno listino, zato velja domneva resničnosti njene vsebine. Dovoljeno pa je dokazovati nasprotno (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne sme biti dvoma, da je bila vročitev sodne pošiljke po fikciji (pravilno) opravljena. Vročanje je namreč ena od bistvenih sestavin ustavne pravice do izjave v postopku), saj se lahko le stranka, ki sodno pisanje dejansko prejme, o njem pred sodiščem tudi izjavi in s tem vpliva na odločitev sodišča. V izvršilnem postopku je temeljni institut, s katerim dolžnik uresničuje svojo pravico do izjave, ugovor zoper sklep o izvršbi. Gre namreč za sploh prvo dolžnikovo možnost, da se brani pred zoper njega izdanim sklepom o izvršbi. To pravico pa lahko dolžnik učinkovito udejani le, če mu je bil sklep o izvršbi najprej sploh (pravilno) vročen.

¨      Vročitve po fikciji ni pravilno šteti kot pravno veljavne, če stranka sodišču vzbudi tehten dvom, da je bila vročitev opravljena po pravilih ZPP.

VSL Sklep I Ip 708/2025, 5. 11. 2025

¨      Prvi odstavek 2. člena ZIZ izrecno odgovora na to vprašanje, kdaj se šteje, da se je izvršba začela, ne daje, zato je ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ, odgovor poiskati v določbah ZPP, zlasti tistih, ki urejajo roke in pravočasnost vlog (npr. 112. člen ZPP). Če še nadalje primerjamo določbe pravdnega postopka: npr. ZPP v 179. členu določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, medtem ko prvi odstavek 189. člena ZPP določa, da se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki. Na podlagi primerjave navedenih navedenih zakonskih določb je mogoče zaključiti, da je bil postopek izvršbe v obravnavanem primeru uveden z vložitvijo izvršilnega predloga, začel pa se je, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo, medtem ko sama oprava izvršbe predstavlja vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi.

¨      V konkretnem primeru (ko je bil tudi predlog že vročen upniku in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je že postal pravnomočen) je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je izvršba že začela, saj že vročitev sklepa o izvršbi predstavlja dejanje oprave izvršbe, kar pomeni, da upnik, skladno z drugim odstavkom 72. člena ZIZ, za odlog izvršbe potrebuje pisno soglasje dolžnika, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

VSL Sklep I Ip 849/2025, 15. 10. 2025

¨      Četudi prvi odstavek 41. člena Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2) dopušča, da se poštne pošiljke dostavljajo tako, kot se dogovorita uporabnik in izvajalec poštnih storitev, v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZPSto-2 takšen dogovor nima učinka v primerih, ko poseben zakon vročanje določenih poštnih pošiljk ureja drugače. Tako pošiljko mora namreč izvajalec poštnih storitev ne glede na drugačen dogovor o vročanju vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon.

¨      Za vročanje sklepa o izvršbi se na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo določbe ZPP. Ta pa v zvezi z vročanjem osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, v tretjem odstavku 139. člena izrecno predpisuje vročanje na naslovu, ki je vpisan v register, pri čemer kakršen koli dogovor o vročanju na drug naslov v določbah ZPP ni predviden. Četudi bi držalo, da se je tudi dolžnik s pošto oziroma s poštarjem dogovoril, da se mu tudi pošiljke, ki so naslovljene nanj in poslane na naslov X, vročajo na naslovu Y, takšen dogovor v zvezi z vročanjem pošiljk, ki se vročajo v skladu z določbami ZPP, nima učinka, poštar pa je ne glede na dogovor dolžan pošiljke, ki se vročajo po določbah ZPP in ki so dolžniku kot nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji poslane na naslov X, vročiti na naslovu X. Ker v obravnavanem primeru poštar pošiljke s sklepom o izvršbi nedvomno ni poskušal vročiti na naslovu X (kot sicer izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi in iz pojasnila Pošte Slovenije d.o.o. v dopisu z dne 9. 11. 2023) in na tem naslovu tudi nedvomno ni pustil obvestila o prispelem pisanju, kot to določa tretji odstavek 142. člena ZPP, vročitev sklepa o izvršbi ni bila pravilno opravljena.

VSM Sklep II Ip 423/2025, 22. 9. 2025

¨      Verjetnost je mogoče pojmovati tudi kot ohlapnejšo vezanost na pravila o ugotavljanju dejstev iz (18. poglavja) ZPP. ZPP se v postopku zavarovanja uporablja smiselno, opisano pojmovanje verjetnosti pa je smiselno, saj se dobro prilega potrebi po fleksibilnosti in zapovedi hitrosti odločanja, ki zaznamujeta področje začasnih odredb, ki pa morata biti primerni glede na vse okoliščine zadeve.

¨      Ena od pomembnih posledic je, da sodišče ni zavezano izčrpati celotne strankine dokazne ponudbe. Nadalje v postopku zavarovanja ni vedno smiselno vztrajati pri vseh pravilih pravdnega postopka o sodnem izvedenca. "Izvedenska mnenja" v netehničnem smislu, tj. strokovne analize, ki jih po naročilu strank pred sprožitvijo postopka zavarovanja z začasno odredbo pripravijo strokovnjaki, so v tem postopku dopustna in lahko tudi dobrodošla dokazila. Tudi pravila o jeziku je dopustno okoliščinam zadeve primerno prilagoditi in zmehčati. Čeprav drugi odstavek 226. člena ZPP zapoveduje, da se listini, sestavljeni v tujem jeziku, priloži overjen prevod, bo včasih zato, ker se mudi, lahko sprejemljiv tudi strojni.

¨      Aktualno v tipičnem primeru, kot je zadevni, v katerem se transnacionalna farmacevtska družba originator, "izumiteljica" zdravila in imetnica patenta zanj, in transnacionalna farmacevtska družba generik, ki želi takoj ob poteku patentne zaščite na trgu nastopiti z ekvivalentnim generičnim zdravilom, sočasno pravdata v več državah glede istega izuma, je nadaljnje procesno izhodišče pritožbenega sodišča, da v vsem tem vzporednem pravdanju ugotovitve o dejstvih iz ene sodne odločbe niso brez pomena za zaključek o obstoju istih dejstev v drugih sodnih postopkih. Kar je v sodni odločbi jasno in nedvoumno ugotovljeno, je v drugem postopku večinoma mogoče privzeti za resnično (kot dejansko domnevo), stranki pa dopustiti, da zatrjuje in dokazuje nasprotno.

¨      Sodna praksa pritožbenih senatov EPU ima za uporabo in razlago ZIL-1 velik pomen. Kriterij za očitnost in posledično neinventivnost dozirnega režima je razumno pričakovanje uspeha. Alternativno je kriterij ta, ali bi strokovnjak glede na splošno skupno znanje in poznavanje stanja tehnike očitno poskusil narediti določen raziskovalni korak - v zadevnem primeru torej, ali bi v fazi II kliničnega testiranja očitno poskusil tudi z odmerkom enkrat dnevno.

VSL Sklep V Cpg 306/2025, 11. 9. 2025

16. člen (Pomen posameznih izrazov)

16.a člen (Identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

17. člen (Izvršilni naslov)

1.Splošno in načelo formalne legalitete

¨      Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice.

VSL Sklep I Ip 1216/2025, 9. 1. 2026

¨      Okoliščine, ki preoblikujejo otrokovo korist, lahko pripeljejo do tega, da utegne biti v izjemnih okoliščinah posameznega primera v postopkih izvršbe s področja, ki se tičejo otrok, priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. Toda dopusten odstop od načela stroge formalne legalitete se ne more izražati v vsebinskem posegu v pravnomočno odločbo. Izvršilno sodišče zato izvršilnega nasloven ne more izvršiti tako da zapove "uvajalne stike", ki jih izvršilni naslov ne ureja. Prav tako se odstop od načela stroge formalne legalitete v postopku posredne izvršbe, ko se z izrekanjem denarnih kazni dolžnika (pri)sili k izpolnjevanju njegove obligacije (prizadevanja), ne more izraziti tako, da izvršilno sodišče zaradi upoštevanja otrokove koristi zavrne predlog za izvršbo. Element spreminjajoče se otrokove koristi namreč v zadostni meri varuje institut odloga izvršbe.

VSRS Sklep II Ips 55/2025, 7. 1. 2026

2.Sodna odločba in sodna poravnava
3.Izvršljiv notarski zapis

¨      Izvršba za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, kot tudi izvršba za izterjavo procesnih obresti (prim. 381. člen OZ) bi bila dopustna le, če bi navedeno izrecno izhajalo iz izvršilnega naslova, to je same posojilne pogodbe notarskega zapisa SV 000/2021. Ker pa ta pogoj ni izpolnjen, je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo v obrestnem delu pravilno zavrnilo. Navedeno velja tudi za procesne obresti, ne glede na siceršnjo dopustnost dogovora o procesnih obrestih.

VSL Sklep I Ip 938/2025, 14. 11. 2025

4.Druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov

¨      Nepremičninsko izvršbo namreč opravlja sodišče, medtem ko izvršbo na ostale predmete opravlja davčni organ po določbah ZDavP-2, postopka pa lahko tečeta vzporedno. Ker za davčne obveznosti, ki se izterjujejo z davčno izvršbo, ni predpisana izjema od prenehanja pravice do izterjave, mora davčni organ ob vsakokratni uvedbi davčne izvršbe upoštevati zastaranje in v seznam izvršilnih naslovov, ki je podlaga davčne izvršbe, zastaranih terjatev ne sme vključiti. Posledica tega so "ažurirane" terjatve v sklepih, na katere je dolžnik opozoril tudi v ugovoru po izteku roka. Vendar si dolžnik napačno tolmači, da se je iz tega razloga davčna obveznost zmanjšala zgolj na 1.092,74 EUR. Kot že pojasnjeno, podlago predmetni izvršbi predstavlja seznam izvršilnih naslovov z dne 4. 9. 2017, v njem navedene terjatve pa so zavarovane s hipoteko, kar pomeni izjemo od prenehanja pravovarstvenega zahtevka za njihovo izterjavo iz dolžnikove nepremičnine.

VSM Sklep I Ip 762/2025, 10. 12. 2025

18. člen (Odločba in poravnava)

19. člen (Izvršljivost odločbe)

20. člen (Izvršljivost poravnave)

¨      Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot primarno dokazovati dolžnik. Če je čas prenehanja nastajanja obveznosti namesto dolžnika zatrjeval in dokazoval upnik, pa mu to ne more iti v škodo. Teoretično bi upnik lahko zahteval najemnino vse do vložitve predloga za izvršbo (vendar pa je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo v tem delu ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja) ter bi dolžnik moral dokazovati, da je obveznost plačevanja najemnine prenehala že prej, posledica za upnika bi lahko bila le zavrnitvena glede dela predloga za izvršbo, ne bi pa prišlo do zavrnitve predloga za izvršbo glede najemnine v celoti.

VSL Sklep I Ip 1396/2025, 4. 3. 2026

20.a člen (Izvršljivost notarskega zapisa)

¨      Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.

VSL Sklep I Ip 1402/2025, 4. 3. 2026

¨      Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno.

¨      V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem členu Sporazuma o zavarovanju uporabljen izraz odpoklic (z "možnostjo odpoklica") in takšna oblikovalna pravica upnika je bila v posojilni pogodbi tudi dogovorjena. To izhaja iz dogovorjene posledice, in sicer (takojšnje) zapadlosti v plačilo celotne še neplačane obveznosti.

VSL Sklep I Ip 1403/2025, 4. 3. 2026

21. člen (Primernost izvršilnega naslova za izvršbo)

1.Splošno

¨      Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek denarni obveznosti iz naslova posojila. Sodišče prve stopnje je soglasje z neposredno izvršljivostjo v danem primeru zato neupravičeno razširilo na izterjevano pogodbeno kazen.

VSL Sklep I Ip 1402/2025, 4. 3. 2026

¨      Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno.

¨      V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem členu Sporazuma o zavarovanju uporabljen izraz odpoklic (z "možnostjo odpoklica") in takšna oblikovalna pravica upnika je bila v posojilni pogodbi tudi dogovorjena. To izhaja iz dogovorjene posledice, in sicer (takojšnje) zapadlosti v plačilo celotne še neplačane obveznosti.

VSL Sklep I Ip 1403/2025, 4. 3. 2026

2.Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti

22. člen (Plačilo zamudnih obresti)

23. člen (Verodostojna listina)

¨      Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.

¨      V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

¨      Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.

VSL Sklep I Ip 1220/2025, 7. 1. 2026

¨      V pritožbi upnik zatrjuje in dokazuje, da je nosilec osnovne kmetijske dejavnosti, in da mora kot davčni zavezanec za vsako opravljeno dobavo blaga oziroma storitev izstaviti račun. Na tej podlagi je upnik po njegovih trditvah izstavil tudi zadevno verodostojno listino - račun, na kateri je temeljil predlog za izvršbo. Takšne pritožbene navedbe so pravno pomembne za odločitev o predlogu za izvršbo, saj je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo prav iz razloga, ker upnik zgolj zato, ker je fizična oseba in ni vpisan kot samostojni podjetnik, naj ne bi mogel izdati verodostojne listine. Če bi se izkazalo, da je upnik zadevni račun izdal v okviru opravljanja svoje kmetijske dejavnosti, pa navedeno stališče v izpodbijanem sklepu ne bi bilo pravilno.

VSL Sklep I Ip 1041/2025, 18. 11. 2025

24. člen (Prehod terjatve ali obveznosti)

¨      Neutemeljeno dolžnica uveljavlja, da ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema dolga. Zakon namreč izrecno govori o neplačanem delu upnikove terjatve, kar vključuje tudi neizterjane obresti, zapadle do prevzema. Za le-te imajo upniki izvršilne naslove. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v pravnomočne odločitve glede višine terjatev upnikov. Zato ne drži, da naj bi besedni zvezi "pod enakimi pogoji" in "uveljavljanje plačila" pomenili le možnost, da svoje terjatve lahko upniki zahtevajo neposredno v izvršilnem postopku oziroma, da naj bi šlo le za procesnopravno določbo.

VSL Sklep I Ip 1308/2025, 13. 1. 2026

¨      Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

¨      Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

VSL Sklep I Ip 1241/2025, 7. 1. 2026

¨      Ureditev po ZFPPod je po stališču predlagatelja novega zakona pomenila poseg v ustavne pravice družbenikov in vzpostavila njihovo neomejeno odgovornost za obveznosti drugega pravnega subjekta. S tem je posegla v pravni položaj družbenikov kapitalskih družb, kakršnega so pridobili ob ustanovitvi. Predlog novega zakona je bil po stališču predlagatelja pripravljen ob upoštevanju načela prepovedi poseganja v pridobljene pravice, načela zaupanja v pravo in reparacije za škodo, nastalo zaradi kršitev temeljnega načela korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenikov, tako da določa povračilo škode v primerih, ko to načelo zaradi sporne ureditve po ZFPPod ni bilo spoštovano. Namen zakona je bil torej v spoštovanju korporacijskega prava, tudi v razmerju do aktivnih družbenikov.

VSL Sklep I Ip 1183/2025, 18. 12. 2025

¨      Res je sicer, da 419. člen OZ določa, da je o prenosu terjatve potrebno obvestiti dolžnika. Vendar je namen te določbe le, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnica ni bila obveščena o odstopu terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljaven. Posledica izostanka obvestila dolžnici je zgolj ta, da zanjo velja do obvestila prejšnje razmerje in bi lahko svoj dolg pravilno izpolnila prvotnemu upniku oziroma odstopniku, s čimer bi prenehala tudi njena obveznost do izpolnitve novemu upniku oziroma prevzemniku obveznosti.

VSM Sklep I Ip 791/2025, 16. 12. 2025

¨      Zakon prejšnjim udeležencem tovrstnih pravnih razmerij daje nove pravice in vanje ne posega. Na novo je določena le obveznost nove dolžnice, vendar pa ta predhodno v tovrstnih pravnih razmerjih ni sodelovala in že pojmovno ne more biti poseženo v njen pravni položaj.

VSL Sklep I Ip 1044/2025, 6. 11. 2025

¨      Drži, da je sodišče prve stopnje na sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico vezano, vendar je ravno ta sklep bil izdan na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje, v katerem je ta odgovornost nove dolžnice omejil. Skupaj s sklepom o nadaljevanju izvršbe je dolžnica prejela tudi predlog za nadaljevanje izvršbe ter se je po presoji pritožbenega sodišča lahko zanesla, da odgovarja do višine glede na upnikov zahtevek.

VSL Sklep I Ip 996/2025, 3. 11. 2025

¨      Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.

¨      Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.

VSL Sodba I Cpg 368/2024, 24. 9. 2025

25. člen (Izvršba proti družbeniku)

26. člen (Pogojna in vzajemna obveznost)

¨      Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot primarno dokazovati dolžnik. Če je čas prenehanja nastajanja obveznosti namesto dolžnika zatrjeval in dokazoval upnik, pa mu to ne more iti v škodo. Teoretično bi upnik lahko zahteval najemnino vse do vložitve predloga za izvršbo (vendar pa je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo v tem delu ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja) ter bi dolžnik moral dokazovati, da je obveznost plačevanja najemnine prenehala že prej, posledica za upnika bi lahko bila le zavrnitvena glede dela predloga za izvršbo, ne bi pa prišlo do zavrnitve predloga za izvršbo glede najemnine v celoti.

VSL Sklep I Ip 1396/2025, 4. 3. 2026

27. člen (Alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri)

28. člen (Fakultativna pravica dolžnika)

29. člen (Vloge)

29.a člen (Narok)

29.b člen (Plačilo sodne takse)

¨      Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču.

U-I-16/24, Up-124/24, 22. 1. 2026

30. člen (Sredstva izvršbe)

¨      ZIZ ne določa vrstnega reda izbire sredstev izvršbe, prav tako upnika ne omejuje pri številu izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe.

VSC Sklep I Ip 94/2025, 26. 6. 2025

¨      ZIZ predvideva več možnosti izvršilnih sredstev (30. člen ZIZ), le-te pa lahko upnik predlaga vse dokler terjatev ni v celoti poplačana (34. člen ZIZ), ureditev v 4. členu ZIZ pa odvetniku ne preprečuje opravljanja procesnih dejanj v interesu stranke (upnika), saj bo te podatke odvetnik lahko pridobil, ko bo sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen, posledično pa bo lahko torej dodatno predlagal izvršilno sredstvo (izvršbo na nepremičnine dolžnika). Po naravi stvari bo torej šlo bolj za časovni zamik pridobitve podatkov o nepremičninah (na trenutek, ko bo upnik oziroma zanj odvetnik razpolagal z izvršilnim naslovom), kot za odvzem dostopa do osebnih podatkov iz uradnih evidenc. Ko bo razpolagal z izvršilnim naslovom pa bo lahko odvetniku v pomoč pri pridobivanju podatkov o premoženju dolžnika tudi določba 31. člena ZIZ (informativni seznam dolžnikovega premoženja, 12. odstavek 31. člena ZIZ).

UPRS Sodba II U 297/2024-28, 4. 6. 2025

31. člen (Seznam dolžnikovega premoženja)

¨      Stroški, ki so upniku nastali v zvezi s sestavo predloga za pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja so potrebni za izvršbo. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko namreč predlaga morebitno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom izvršbe.

VSC Sklep I Ip 111/2025, 26. 6. 2025

¨      ZIZ predvideva več možnosti izvršilnih sredstev (30. člen ZIZ), le-te pa lahko upnik predlaga vse dokler terjatev ni v celoti poplačana (34. člen ZIZ), ureditev v 4. členu ZIZ pa odvetniku ne preprečuje opravljanja procesnih dejanj v interesu stranke (upnika), saj bo te podatke odvetnik lahko pridobil, ko bo sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen, posledično pa bo lahko torej dodatno predlagal izvršilno sredstvo (izvršbo na nepremičnine dolžnika). Po naravi stvari bo torej šlo bolj za časovni zamik pridobitve podatkov o nepremičninah (na trenutek, ko bo upnik oziroma zanj odvetnik razpolagal z izvršilnim naslovom), kot za odvzem dostopa do osebnih podatkov iz uradnih evidenc. Ko bo razpolagal z izvršilnim naslovom pa bo lahko odvetniku v pomoč pri pridobivanju podatkov o premoženju dolžnika tudi določba 31. člena ZIZ (informativni seznam dolžnikovega premoženja, 12. odstavek 31. člena ZIZ).

UPRS Sodba II U 297/2024-28, 4. 6. 2025

32. člen (Predmet izvršbe)

¨      ZIZ ne določa vrstnega reda izbire sredstev izvršbe, prav tako upnika ne omejuje pri številu izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe.

VSC Sklep I Ip 94/2025, 26. 6. 2025

33. člen (Denarna kazen)

34. člen (Več sredstev in predmetov izvršbe)

¨      ZIZ predvideva več možnosti izvršilnih sredstev (30. člen ZIZ), le-te pa lahko upnik predlaga vse dokler terjatev ni v celoti poplačana (34. člen ZIZ), ureditev v 4. členu ZIZ pa odvetniku ne preprečuje opravljanja procesnih dejanj v interesu stranke (upnika), saj bo te podatke odvetnik lahko pridobil, ko bo sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen, posledično pa bo lahko torej dodatno predlagal izvršilno sredstvo (izvršbo na nepremičnine dolžnika). Po naravi stvari bo torej šlo bolj za časovni zamik pridobitve podatkov o nepremičninah (na trenutek, ko bo upnik oziroma zanj odvetnik razpolagal z izvršilnim naslovom), kot za odvzem dostopa do osebnih podatkov iz uradnih evidenc. Ko bo razpolagal z izvršilnim naslovom pa bo lahko odvetniku v pomoč pri pridobivanju podatkov o premoženju dolžnika tudi določba 31. člena ZIZ (informativni seznam dolžnikovega premoženja, 12. odstavek 31. člena ZIZ).

UPRS Sodba II U 297/2024-28, 4. 6. 2025

35. člen (Pristojnost)

1.Splošno

¨      Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

VSRS Sklep I R 200/2025, 10. 12. 2025

2.Več dolžnikov
3.Več predmetov in sredstev izvršbe
4.Med sredstvi tudi nepremičnine
5.Novo sredstvo ali predmet izvršbe
6.Novo sredstvo ali predmet izvršbe na nepremičnino
7.Izvršba na poslovni delež
8.Izvršba na ladjo ali letalo

36. člen (Vrnitev v prejšnje stanje)

1.Splošno

¨      Dolžnik za svoje trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da je sodno takso plačal ni predložil niti dokazila niti ni predlagal nobenega dokaza, zato ni uspel dokazati, da bi zamudo povzročil nepričakovan dogodek, ki ga kljub izkazani skrbnosti ni mogel predvideti niti preprečiti, saj svojemu trditvenem in dokaznemu bremenu ni zadostil

VSC Sklep I Ip 349/2024, 28. 11. 2024

2.Stranka postopka je pravna oseba

37. člen (Smrt stranke)

38. člen (Izvršilni stroški)

1.Upnik najprej plača stroške (prvi odstavek)
2.Predujem (drugi odstavek)
3.Varščina (tretji odstavek)
4.Upnik je dolžan povrniti stroške (šesti odstavek)
5.Dolžnik je dolžan povrniti stroške (peti odstavek)

¨      V konkretnem primeru je bil dne 18. 2. 2025 (na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga) res izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Prav tako drži, da je glede na dohodni zaznamek v spisu dolžnik istega dne, to je 18. 2. 2025, opravil procesno dejanje v predmetnem postopku, in sicer je v elektronskem izvršilnem vpisniku res zavedeno, da je dolžnik tedaj vložil vlogo. V samem elektronskem spisu sicer med pisanji kakršnekoli vloge dolžnika, vložene dne 18. 2. 2025, ni, so le s strani dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) vložena tri bančna potrdila o izvršenih plačilih. Ker pa je dolžnik obravnavani pritožbi priložil vlogo, naslovljeno "Pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025", datirano z dnem 18. 2. 2025, je s tem vendarle uspel vzbuditi dvom v dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pritožbe zoper sklep z dne 18. 2. 2025 ni vložil.

¨      Ne glede na zgoraj navedeno pa dolžnik izpodbijane odločitve ne more ovreči. Tudi če bi se zanesljivo izkazalo, da je dolžnik dne 18. 2. 2025 v spis pritožbo zoper sklep z dne 18. 2. 2025 (in ne le njenih prilog - bančnih potrdil) dejansko vložil, namreč do stroškov takšne pritožbe v nobenem primeru ne bi mogel biti upravičen. Ne bi šlo namreč za stroške, ki bi bili potrebni za postopek nasprotne izvršbe, saj za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka dolžnik nima pravnega interesa, takšna pritožba se zavrže kot nedovoljena. K uspehu dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) s predlogom za nasprotno izvršbo tako njegova pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025, tudi če je dejansko bila vložena, ne bi mogla prispevati.

VSL Sklep I Ip 1202/2025, 10. 2. 2026

¨      Zadostuje, da je dolžnik z nastankom stroškov prevzema gotovine seznanjen, čeprav ga o tem ni obvestil sam izvršitelj, saj zadostuje, da dolžnika s tem seznani upnik. Za seznanitev velja prejemna teorija.

VSL Sklep I Ip 1047/2025, 25. 11. 2025

¨      Stroški, ki so upniku nastali v zvezi s sestavo predloga za pridobitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja so potrebni za izvršbo. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko namreč predlaga morebitno nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ali predmetom izvršbe.

VSC Sklep I Ip 111/2025, 26. 6. 2025

6.Tretji je dolžan povrniti stroške (sedmi odstavek)
7.Priglasitev stroškov
8.Vpliv stečaja na izvršilne stroške
9.Stroški začasnega zastopnika
10.Stroški postopka zavarovanja
11.Izvršilni stroški v izvršbi po uradni dolžnosti
12.Stroški pooblaščenca po uradni dolžnosti, brezplačne pravne pomoči in oprostitev stroškov postopka
13.Postopek s taksami
14.Izvršitelj je dolžan povrniti stroške strankam

38.a člen (Varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja)

38.b člen (Hramba in izplačilo varščine)

38.c člen (Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja)

39. člen (Varščina)

40. člen (Vsebina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova)

1.Splošno

¨      Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi navedb/dokazov upnice v predlogu za izvršbo (in ne na podlagi navedb/dokazov v odgovoru na ugovor), saj je izrecno ugotovilo, da je upnica že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedla, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja, priložila je tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine in rubežni zapisnik. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi kljub prejetim listinam iz predloga za izvršbo, s katerimi je upnica trdila in izkazovala, da je bila predhodna davčna izvršba neuspešna, ni uveljavljal, da bi bila v tej smeri podana procesna ovira za dovolitev izvršbe.

VSL Sklep I Ip 1203/2025, 14. 1. 2026

¨      Bistvena sestavina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sta med drugim izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, ki ju mora upnik k predlogu tudi priložiti (peti odstavek 40. člena ZIZ). Slednjega je torej pred vložitvijo predloga za izvršbo res potrebno pridobiti, vendar navedeno še ne pomeni, da je upnik za to storitev upravičen v vsakem primeru oziroma avtomatsko. Opravo te storitve mora izkazati.

VSM Sklep I Ip 443/2025, 10. 7. 2025

¨      Upnik pritožbeno ne izpodbija povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil s sklepom pozvan na dopolnitev predloga za izvršbo in da v določenem roku predloga za izvršbo ni dopolnil.

VSC Sklep I Ip 368/2024, 4. 12. 2024

2.Predlog zoper dolžnikovega delodajalca
3.Predlog z novim sredstvom, predmetom ali stranko
4.Predlog za zavarovanje

40.c člen (Pristojnost za izvršbo na podlagi verodostojne listine)

41. člen (Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine)

¨      Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.

¨      V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

¨      Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.

VSL Sklep I Ip 1220/2025, 7. 1. 2026

¨      Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP.

¨      V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine.

¨      Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le za terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tako to še ne pomeni, da je za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, kljub prej začetemu stečajnemu postopku, dopustno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju mimo določbe 131. člena ZFPPIPP, oziroma, ko gre za osebni stečaj, tudi mimo določbe 390. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep I Ip 1081/2025, 24. 11. 2025

¨      V pritožbi upnik zatrjuje in dokazuje, da je nosilec osnovne kmetijske dejavnosti, in da mora kot davčni zavezanec za vsako opravljeno dobavo blaga oziroma storitev izstaviti račun. Na tej podlagi je upnik po njegovih trditvah izstavil tudi zadevno verodostojno listino - račun, na kateri je temeljil predlog za izvršbo. Takšne pritožbene navedbe so pravno pomembne za odločitev o predlogu za izvršbo, saj je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo prav iz razloga, ker upnik zgolj zato, ker je fizična oseba in ni vpisan kot samostojni podjetnik, naj ne bi mogel izdati verodostojne listine. Če bi se izkazalo, da je upnik zadevni račun izdal v okviru opravljanja svoje kmetijske dejavnosti, pa navedeno stališče v izpodbijanem sklepu ne bi bilo pravilno.

VSL Sklep I Ip 1041/2025, 18. 11. 2025

41.a člen (Predlog za izvršbo na podlagi priložene menice)

¨      Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina, in se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, je dolžniku breme uveljavljana ugovorov po meničnem pravu mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.

VSL Sklep I Ip 918/2025, 5. 11. 2025

42. člen (Potrdilo o izvršljivosti)

42.a člen (Potrdilo o izvršljivosti na podlagi Uredbe 2201/2003/ES, Uredbe 805/2004/ES, Uredbe 1896/2006/ES, Uredbe 861/2007/ES, Uredbe 4/2009/ES, Uredbe 1215/2012/EU, Uredbe 606/2013/EU, Uredbe 2016/1103/EU in Uredbe 2016/1104/EU ter na podlagi Uredbe 207/2009/ES, Uredbe 6/2002/ES, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o delovanju Evropske unije)

42.b člen (Priznanje in izvršitev tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine)

a42.b člen (Priznanje in izvršitev po Uredbi 1215/2012/EU in Uredbi 606/2013/EU)

¨      Odločanje v postopku zavrnitve priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe je zamejeno z razlogi iz 45. člena Uredbe Bruselj I bis. Neodločilne so zato vse pritožbene navedbe, ki merijo na vsebinsko nepravilnost tuje sodne odločbe, kot tudi vse trditve, ki se nanašajo na druge postopke. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na dodatne, razširjene razloge za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe, ki jih predvideva ZMZPP.

¨      Zavrnitveni razlog po točki b prvega odstavka 45. člena Uredbe Bruselj I bis pride v poštev takrat, ko tožena stranka zaradi napak pri vročitvi začetnega pisanja resnično ni imela možnosti seznanitve s postopkom, čeprav je ravnala v dobri veri in storila vse, kar je njeni moči, da bi v postopku sodelovala.

¨      Nasprotovanje javnemu redu zaprošene države mora biti tako očitno - razvidno na prvi pogled - da poglobljena vsebinska presoja zadeve sploh ni potrebna.

VSRS Sklep Cp 23/2025, 4. 2. 2026

¨      Zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je na podlagi sedmega odstavka a42.b člena ZIZ odločilo o pritožbi predlagatelja zoper odločitev o zavrnitvi priznanja oziroma izvršitve tuje odločbe, revizija ni dovoljena. Zato je predlog za dopustitev revizije nedovoljen.

VSRS Sklep III DoR 102/2025, 9. 12. 2025

42.c člen (Popravek in razveljavitev potrdila o izvršljivosti)

43. člen (Umik in omejitev predloga)

1.Splošno

¨      Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.

¨      Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.

VSL Sklep I Ip 1162/2025, 17. 12. 2025

¨      Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja. Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.

¨      Za presojo, ali je treba v posameznem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 366. člena OZ, je bistven razlog, zaradi katerega je bil upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, v katerem je pridobil izvršilni naslov, pasiven oziroma je podal umik predloga za izvršbo. Ključno je namreč, ali se je upnik želel odreči učinkom sodnega varstva, ali pa je bila njegova pasivnost oziroma umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe. Če je bil razlog za navedeno v dotedanji neuspešni prisilni izterjavi iz dolžnikovega premoženja in izogibanje nastajanju le dodatnih stroškov s tem v zvezi, ni mogoče šteti, da je upnikova pasivnost posledica njegovega namena, da se odpove sodnemu varstvu svoje terjatve. Le če se je upnik imel namen odpovedati sodnemu varstvu, ki ga je predhodno zahteval, ne pride do učinka pretrganja zastaranja.

VSL Sklep I Ip 1119/2025, 3. 12. 2025

¨      Ker lahko glede na prvi odstavek 43. člena ZIZ upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve delno umakne predlog za izvršbo, sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno dolžnici vročiti delnega umika v izjavo. Zato sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo pritožbeno (smiselno) očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

VSC Sklep I Ip 330/2024, 16. 10. 2024

2.Umik s privolitvijo dolžnika

44. člen (Sklep o izvršbi)

¨      Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Po poteku tega roka je pisanje le puščeno v hišnem predalčniku, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub opisanemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem.

VSL Sklep II Ip 166/2026, 17. 2. 2026

¨      V sodni praksi oziroma teoriji res ni enotnega stališča o tem, kakšno odločitev mora sprejeti sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, če sklep o izvršbi ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pravnomočen. Nekateri menijo, da je v takem primeru treba uporabiti pravno podlago 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, drugi pa, da je pravilneje postopek ustaviti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, saj se izvršba na podlagi verodostojne listine v dovolilnem delu zaradi začetka stečajnega postopka nikoli ne bo nadaljevala, prav tako pa se (zaradi nepravnomočnosti sklepa o izvršbi) še ni začela.

¨      Za odločitev v obravnavani zadevi sedaj ni več bistveno, katero od obeh predstavljenih stališč je bolj pravno pravilno, saj je treba upoštevati, da v času izdaje izpodbijanega sklepa razloga niti za prekinitev niti za ustavitev postopka ni bilo več. V vmesnem času je dejstvo stečajnega postopka nad dolžnikom prenehalo, saj je bil sklep o začetku stečajnega postopka s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 128/2025 z dne z dne 28. 5. 2025 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V nobenem primeru tako v tem trenutku ni več podlage ne za nadaljnjo prekinitev ne za ustavitev postopka, saj je ovira za tek le-tega odpadla.

VSL Sklep I Ip 1252/2025, 18. 12. 2025

44.a člen (Določitev izvršitelja)

¨      V primeru razrešitve izvršitelja je treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik Zbornice, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Uporaba navedene določbe ZIZ je utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja. Ker je v skladu z tretjim odstavkom 44.a člena ZIZ (od uveljavitve novele ZIZ-E) izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.

¨      Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je v konkretnem primeru ravnal skrbno in svojo voljo o tem, kdo naj bo novi izvršitelj, izjavil takoj, ko je izvedel, da bo v sklepu o izvršbi določeni izvršitelj razrešen, in to še preden je Zbornica določila novega izvršitelja prevzemnika ter še preden je po Zbornici določeni prevzemnik prevzel spise. S tem je bilo zagotovljeno, da se volja upnika glede izbire izvršitelja lahko pravočasno upošteva in hkrati zagotovi kontinuiteta vodenja izvršilnega postopka. Glede na navedeno po Zbornici določeni prevzemnik spisa ne bi smel prevzeti ter zato ni upravičen do povrnitve stroškov.

VSM Sklep I Ip 345/2025, 3. 6. 2025

44.b člen (Določitev pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev)

Ni relevantne sodne prakse.

45. člen (Vročitev sklepa o izvršbi)

¨      Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Po poteku tega roka je pisanje le puščeno v hišnem predalčniku, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub opisanemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem.

VSL Sklep II Ip 166/2026, 17. 2. 2026

¨      Sodišče mora že samo v sodnem registru preveriti, ali udeleženka postopka, ki je gospodarska družba, obstaja, in če je v stečaju tudi, kdo je njen stečajni upravitelj in kje ima ta naslov. Kadar pa iz strankine vloge že izhaja firma gospodarske družbe, ki ji je treba vročiti kakšno pisanje, pri tej firmi pa je naveden še dodatek "v stečaju", je to za sodišče povsem zadosten signal, da mora uporabiti navedeno posebno pravilo in vročitev odrediti na naslovu stečajnega upravitelja. Da v primeru pod presojo vročitve ni odredilo na naslovu stečajne upraviteljice dolžnikove dolžnice kljub temu, da je odvetniška družba v predlogu za izvršbo firmo te dolžnice izrecno navedla skupaj z dodatkom "v stečaju", je bila izključna napaka izvršilnega sodišča.

VSL Sodba I Cpg 503/2024, 28. 8. 2025

46. člen (Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa)

47. člen (Meje izvršbe)

48. člen (Čas izvršbe)

Ni relevantne sodne prakse.

49. člen (Ravnanje izvršitelja)

50. člen (Izvršba v prostoru pravne osebe)

51. člen (Pomoč policije)

52. člen (Nepravilnosti pri opravljanju izvršbe)

53. člen (Ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo)

1.Splošno

¨      Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.

¨      V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

¨      Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.

VSL Sklep I Ip 1220/2025, 7. 1. 2026

¨      Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.

¨      Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.

VSL Sklep I Ip 1162/2025, 17. 12. 2025

¨      Naslov 53. člena ZIZ, ugovor opredeljuje kot dolžnikovo edino pravno sredstvo, drugi odstavek pa tudi določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. To pomeni, da nosi toženka breme substanciranja vseh ugovornih razlogov (in predloženih dokazov) v samem ugovoru. Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep začasni odredbi imata tudi sicer drugačni procesni naravi in cilja, saj je prvi namenjen nasprotovanju tožbi in tožbenemu zahtevku - torej vlogi stranke, medtem ko se z drugim izpodbija odločitev sodišča.

¨      Nacionalna sodišča moraj ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse potrebno v njihovi pristojnosti, da se zagotovijo polni učinki Direktive 93/13 in doseže rešitev v skladu z njenim ciljem, kar vključuje tudi obveznost, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.

¨      Direktive nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih. A sodišče prve stopnje Direktiva 93/13 ni uporabilo neposredno namesto ZIZ, temveč je ZIZ razlagalo na način, ki zagotavlja polni učinek varstva potrošnikov, kot to zahteva pravo EU oziroma Direktiva 93/13. Skladno s sodbo C-287/22 nacionalna sodna praksa namreč ne sme onemogočati začasnih odredb, če je to potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti končne sodbe.

¨      Formalna opozorila o možnosti spremembe tečaja ali splošne klavzule o prevzemu tveganja (možnosti spremembe tečaja in višine anuitete, vključena v pogodbo ali notarski zapis), ne zadoščajo za izpolnitev pojasnilne dolžnosti, saj mora potrošnik prejeti informacije takšne kakovosti, da lahko oceni ekonomske posledice za svoje premoženje, zlasti v primeru znatne depreciacije domače valute.

¨      V fazi zavarovanja ni mogoče slediti ugovoru banke, da ji pripada nadomestilo za uporabo kapitala v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, saj bi bil odvračilni učinek Direktive 93/13 izničen. Če vsota vseh plačil, ki jih je izvedel kreditojemalec, presega znesek prejetega kredita v EUR, to s stališča varstva potrošnika in verjetnosti terjatve zadošča za zaključek, da verjetno ne dolguje ničesar več.

¨      Če denarni zahtevek ni predmet postopka zavarovanja z začasno odredbo, vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, za postopek zavarovanja ne more biti relevantno.

¨      Poslabšanje položaja kreditojemalca v potrošniškem sporu zaradi (verjetno nične kreditne pogodbe) izhaja že iz tega, da bi moral zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji obravnavi. Zato je varstvo potrebno zagotoviti tako, da se z začasnim ukrepom zadrži izvajanje verjetno nične pogodbe tako, da do potrebe po spremembi tožbe ali vložitvi nove tožbe sploh ne pride. To še toliko bolj velja za primer, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska.

VSC Sklep I Cp 328/2025, 27. 11. 2025

¨      Prvi odstavek 53. člena ZIZ določa, da lahko sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če ZIZ ne določa drugače (54. člen ZIZ). To pomeni, da je za odločanje o pravnem sredstvu toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa, s katerim je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, pristojno odločati sodišče prve stopnje. Odločitev o pritožbi tožnice se pridrži do odločitve o ugovoru toženca.

VDSS Sklep Psp 201/2025, 17. 11. 2025

¨      Glede na samo vsebino pravice (dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) in možnost njenega prenosa ter ob upoštevanju njene unovčljivosti gre za materialno pravico iz 162. člena ZIZ, na katero je možna izvršba na način, določen v 163. členu ZIZ.

¨      Pritožba se zmotno sklicuje na subsidiarno uporabo 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke navedejo dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da 80. člen ZIZ ne vsebuje nobene določbe o prekluziji, vendar pa ta določba predstavlja le eno izmed materialno pravnih določb, ki določajo okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. To z drugimi besedami pomeni, da okoliščino iz 80. člena ZIZ dolžnik lahko uveljavlja v ugovoru, saj navedeni člen ne pomeni posebnega samostojnega pravnega sredstva.

VSL Sklep I Ip 1233/2025, 17. 11. 2025

¨      Dokaz o vročitvi sodne pošiljke je vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Gre za javno listino, zato velja domneva resničnosti njene vsebine. Dovoljeno pa je dokazovati nasprotno (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne sme biti dvoma, da je bila vročitev sodne pošiljke po fikciji (pravilno) opravljena. Vročanje je namreč ena od bistvenih sestavin ustavne pravice do izjave v postopku), saj se lahko le stranka, ki sodno pisanje dejansko prejme, o njem pred sodiščem tudi izjavi in s tem vpliva na odločitev sodišča. V izvršilnem postopku je temeljni institut, s katerim dolžnik uresničuje svojo pravico do izjave, ugovor zoper sklep o izvršbi. Gre namreč za sploh prvo dolžnikovo možnost, da se brani pred zoper njega izdanim sklepom o izvršbi. To pravico pa lahko dolžnik učinkovito udejani le, če mu je bil sklep o izvršbi najprej sploh (pravilno) vročen.

¨      Vročitve po fikciji ni pravilno šteti kot pravno veljavne, če stranka sodišču vzbudi tehten dvom, da je bila vročitev opravljena po pravilih ZPP.

VSL Sklep I Ip 708/2025, 5. 11. 2025

¨      Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina, in se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, je dolžniku breme uveljavljana ugovorov po meničnem pravu mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.

VSL Sklep I Ip 918/2025, 5. 11. 2025

¨      Bistvo obrazloženosti ugovora je v zahtevi po vložitvi sklepčnega ugovora, ki za zatrjevana pravno pomembna dejstva vsebuje tudi dokazne predloge. Dolžnik mora trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Daljšanje ugovornega roka ni dopustno.

VSC Sklep I Ip 255/2024, 11. 9. 2024

2.Vročanje ugovora v odgovor

54. člen (Pristojnost)

¨      Prvi odstavek 53. člena ZIZ določa, da lahko sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če ZIZ ne določa drugače (54. člen ZIZ). To pomeni, da je za odločanje o pravnem sredstvu toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa, s katerim je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, pristojno odločati sodišče prve stopnje. Odločitev o pritožbi tožnice se pridrži do odločitve o ugovoru toženca.

VDSS Sklep Psp 201/2025, 17. 11. 2025

55. člen (Razlogi za ugovor)

1.Splošno

¨      Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo v okviru odločanja o ugovoru presojati navedbe dolžnika, da je hipoteka v materialnopravnem smislu ugasnila zaradi poteka prekluzivnega roka. Hipoteka s potekom desetih let od dospelosti zavarovane terjatve namreč ne preneha že sama zase oziroma po samem zakonu, temveč je potreben še njen izbris iz zemljiške knjige.

¨      Dolžnik sicer pravilno poudarja, da je sam v razmerju do upnika le realni in ne tudi osebni dolžnik. Upniku torej dolžnik ni dolžan plačati uveljavljane terjatve, temveč le jamči zanjo z zastavljeno nepremičnino. Vendar pa je zmotno nadaljnje pritožbeno stališče, ki ga iz navedenega dejstva izpelje dolžnik, da zato določbe 1034. člena OZ o pretrganju zastaranja terjatve, ki velja za poroka, ni mogoče uporabiti tudi za realnega dolžnika. Položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) sta si namreč v bistvenem podobna. Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino. S pretrganjem zastaranja terjatve zoper glavnega dolžnika zato pride tudi do pretrganja zastaranja terjatve zoper realnega dolžnika.

VSL Sklep I Ip 1060/2025, 12. 11. 2025

¨      Zakon prejšnjim udeležencem tovrstnih pravnih razmerij daje nove pravice in vanje ne posega. Na novo je določena le obveznost nove dolžnice, vendar pa ta predhodno v tovrstnih pravnih razmerjih ni sodelovala in že pojmovno ne more biti poseženo v njen pravni položaj.

VSL Sklep I Ip 1044/2025, 6. 11. 2025

¨      Okoliščine, ki preoblikujejo otrokovo korist, lahko pripeljejo do tega, da utegne biti v izjemnih okoliščinah posameznega primera v postopkih izvršbe s področja, ki se tičejo otrok, priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. Toda dopusten odstop od načela stroge formalne legalitete se ne more izražati v vsebinskem posegu v pravnomočno odločbo. Izvršilno sodišče zato izvršilnega nasloven ne more izvršiti tako da zapove "uvajalne stike", ki jih izvršilni naslov ne ureja. Prav tako se odstop od načela stroge formalne legalitete v postopku posredne izvršbe, ko se z izrekanjem denarnih kazni dolžnika (pri)sili k izpolnjevanju njegove obligacije (prizadevanja), ne more izraziti tako, da izvršilno sodišče zaradi upoštevanja otrokove koristi zavrne predlog za izvršbo. Element spreminjajoče se otrokove koristi namreč v zadostni meri varuje institut odloga izvršbe.

VSRS Sklep II Ips 55/2025, 7. 1. 2026

2.Ugovor glede izvršilnega naslova - listina ni izvršilni naslov, odločba je razveljavljena, odpravljena ali spremenjena - in obsega terjatve
3.Ugovor pobota
4.Ugovorni razlog stečaja oziroma prisilne poravnave
5.Ugovor zastaranja

¨      Uveljavljanje terjatve pred sodiščem ali drugim pristojnim organom pa ne pretrga teka zastaranja, če upnik kasneje odstopi od takega dejanja. Vendar to velja le, če se je upnik želel odreči pravnemu varstvu in ne tudi, če je upnikova pasivnost posledica nezmožnosti oprave izvršbe.

¨      Za presojo, ali je treba v posameznem primeru uporabiti določbo prvega odstavka 366. člena OZ, je bistven razlog, zaradi katerega je bil upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, v katerem je pridobil izvršilni naslov, pasiven oziroma je podal umik predloga za izvršbo. Ključno je namreč, ali se je upnik želel odreči učinkom sodnega varstva, ali pa je bila njegova pasivnost oziroma umik posledica nezmožnosti oprave izvršbe. Če je bil razlog za navedeno v dotedanji neuspešni prisilni izterjavi iz dolžnikovega premoženja in izogibanje nastajanju le dodatnih stroškov s tem v zvezi, ni mogoče šteti, da je upnikova pasivnost posledica njegovega namena, da se odpove sodnemu varstvu svoje terjatve. Le če se je upnik imel namen odpovedati sodnemu varstvu, ki ga je predhodno zahteval, ne pride do učinka pretrganja zastaranja.

VSL Sklep I Ip 1119/2025, 3. 12. 2025

6.Ugovor pri izvršbi na podedovano premoženje
7.Ugovor pri izvršbi terjatve v tuji valuti
8.Ugovor, da terjatev še ni zapadla - predčasna zapadlost, upnik je izpolnitev odložil za čas, ki še ni potekel

¨      Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot primarno dokazovati dolžnik. Če je čas prenehanja nastajanja obveznosti namesto dolžnika zatrjeval in dokazoval upnik, pa mu to ne more iti v škodo. Teoretično bi upnik lahko zahteval najemnino vse do vložitve predloga za izvršbo (vendar pa je upnik pri vložitvi predloga za izvršbo v tem delu ravnal skladno z načelom vestnosti in poštenja) ter bi dolžnik moral dokazovati, da je obveznost plačevanja najemnine prenehala že prej, posledica za upnika bi lahko bila le zavrnitvena glede dela predloga za izvršbo, ne bi pa prišlo do zavrnitve predloga za izvršbo glede najemnine v celoti.

VSL Sklep I Ip 1396/2025, 4. 3. 2026

9.Ugovor pri izvršitvi delovne odločbe
10.Ugovor izpolnitve obveznosti oziroma prenehanja obveznosti

¨      V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

¨      Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.

VSL Sodba II Cpg 18/2026, 17. 2. 2026

¨      S splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil (za vse dolgove po izvršilnem naslovu je upnik vsekakor vedel). Upnik navadno dolžniku odpusti natančno določen dolg, s katerim ugasnejo tudi stranske pravice. Veljaven pa je veljaven tudi splošni odpust dolga, s katerim upnik dolžniku odpušča vse obveznosti iz medsebojnih razmerij. Splošni odpust dolgov ima enake pravne posledice kot odpust natančno določenega dolga. Odpuščeni dolgovi prenehajo, ko dolžnik soglaša z odpustom.

VSL Sklep I Ip 1224/2025, 2. 2. 2026

¨      Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

¨      Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

VSL Sklep I Ip 1241/2025, 7. 1. 2026

¨      Bistvo obrazloženosti ugovora je v zahtevi po vložitvi sklepčnega ugovora, ki za zatrjevana pravno pomembna dejstva vsebuje tudi dokazne predloge. Dolžnik mora trditveno in dokazno breme v celoti izpolniti v pravočasnem ugovoru, ki ga mora vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Daljšanje ugovornega roka ni dopustno.

VSC Sklep I Ip 255/2024, 11. 9. 2024

11.Ugovor v postopku zavarovanja

¨      Naslov 53. člena ZIZ, ugovor opredeljuje kot dolžnikovo edino pravno sredstvo, drugi odstavek pa tudi določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. To pomeni, da nosi toženka breme substanciranja vseh ugovornih razlogov (in predloženih dokazov) v samem ugovoru. Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep začasni odredbi imata tudi sicer drugačni procesni naravi in cilja, saj je prvi namenjen nasprotovanju tožbi in tožbenemu zahtevku - torej vlogi stranke, medtem ko se z drugim izpodbija odločitev sodišča.

¨      Nacionalna sodišča moraj ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse potrebno v njihovi pristojnosti, da se zagotovijo polni učinki Direktive 93/13 in doseže rešitev v skladu z njenim ciljem, kar vključuje tudi obveznost, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.

¨      Direktive nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih. A sodišče prve stopnje Direktiva 93/13 ni uporabilo neposredno namesto ZIZ, temveč je ZIZ razlagalo na način, ki zagotavlja polni učinek varstva potrošnikov, kot to zahteva pravo EU oziroma Direktiva 93/13. Skladno s sodbo C-287/22 nacionalna sodna praksa namreč ne sme onemogočati začasnih odredb, če je to potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti končne sodbe.

¨      Formalna opozorila o možnosti spremembe tečaja ali splošne klavzule o prevzemu tveganja (možnosti spremembe tečaja in višine anuitete, vključena v pogodbo ali notarski zapis), ne zadoščajo za izpolnitev pojasnilne dolžnosti, saj mora potrošnik prejeti informacije takšne kakovosti, da lahko oceni ekonomske posledice za svoje premoženje, zlasti v primeru znatne depreciacije domače valute.

¨      V fazi zavarovanja ni mogoče slediti ugovoru banke, da ji pripada nadomestilo za uporabo kapitala v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, saj bi bil odvračilni učinek Direktive 93/13 izničen. Če vsota vseh plačil, ki jih je izvedel kreditojemalec, presega znesek prejetega kredita v EUR, to s stališča varstva potrošnika in verjetnosti terjatve zadošča za zaključek, da verjetno ne dolguje ničesar več.

¨      Če denarni zahtevek ni predmet postopka zavarovanja z začasno odredbo, vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, za postopek zavarovanja ne more biti relevantno.

¨      Poslabšanje položaja kreditojemalca v potrošniškem sporu zaradi (verjetno nične kreditne pogodbe) izhaja že iz tega, da bi moral zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji obravnavi. Zato je varstvo potrebno zagotoviti tako, da se z začasnim ukrepom zadrži izvajanje verjetno nične pogodbe tako, da do potrebe po spremembi tožbe ali vložitvi nove tožbe sploh ne pride. To še toliko bolj velja za primer, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska.

VSC Sklep I Cp 328/2025, 27. 11. 2025

12.Ugovor glede predmeta izvršbe (7. točka)
13.Ugovorni razlog pri izterjavi preživninske terjatve
14.Ugovor družbenika, delničarja
15.Ugovor, da terjatev ni prešla na upnika oziroma obveznost ni prešla na dolžnika (12. točka)

¨      Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

¨      Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

VSL Sklep I Ip 1241/2025, 7. 1. 2026

56. člen (Ugovor po izteku roka)

¨      Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

¨      Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

VSL Sklep I Ip 1241/2025, 7. 1. 2026

¨      Nepremičninsko izvršbo namreč opravlja sodišče, medtem ko izvršbo na ostale predmete opravlja davčni organ po določbah ZDavP-2, postopka pa lahko tečeta vzporedno. Ker za davčne obveznosti, ki se izterjujejo z davčno izvršbo, ni predpisana izjema od prenehanja pravice do izterjave, mora davčni organ ob vsakokratni uvedbi davčne izvršbe upoštevati zastaranje in v seznam izvršilnih naslovov, ki je podlaga davčne izvršbe, zastaranih terjatev ne sme vključiti. Posledica tega so "ažurirane" terjatve v sklepih, na katere je dolžnik opozoril tudi v ugovoru po izteku roka. Vendar si dolžnik napačno tolmači, da se je iz tega razloga davčna obveznost zmanjšala zgolj na 1.092,74 EUR. Kot že pojasnjeno, podlago predmetni izvršbi predstavlja seznam izvršilnih naslovov z dne 4. 9. 2017, v njem navedene terjatve pa so zavarovane s hipoteko, kar pomeni izjemo od prenehanja pravovarstvenega zahtevka za njihovo izterjavo iz dolžnikove nepremičnine.

VSM Sklep I Ip 762/2025, 10. 12. 2025

56.a člen (Ugovor zoper pravno nasledstvo)

¨      Neutemeljeno dolžnica uveljavlja, da ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema dolga. Zakon namreč izrecno govori o neplačanem delu upnikove terjatve, kar vključuje tudi neizterjane obresti, zapadle do prevzema. Za le-te imajo upniki izvršilne naslove. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v pravnomočne odločitve glede višine terjatev upnikov. Zato ne drži, da naj bi besedni zvezi "pod enakimi pogoji" in "uveljavljanje plačila" pomenili le možnost, da svoje terjatve lahko upniki zahtevajo neposredno v izvršilnem postopku oziroma, da naj bi šlo le za procesnopravno določbo.

VSL Sklep I Ip 1308/2025, 13. 1. 2026

¨      Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.

¨      Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.

VSL Sklep I Ip 1241/2025, 7. 1. 2026

¨      Zakon prejšnjim udeležencem tovrstnih pravnih razmerij daje nove pravice in vanje ne posega. Na novo je določena le obveznost nove dolžnice, vendar pa ta predhodno v tovrstnih pravnih razmerjih ni sodelovala in že pojmovno ne more biti poseženo v njen pravni položaj.

VSL Sklep I Ip 1044/2025, 6. 11. 2025

¨      Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.

¨      Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.

VSL Sodba I Cpg 368/2024, 24. 9. 2025

57. člen (Odgovor na ugovor)

58. člen (Sklep o ugovoru)

¨      Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.

VSL Sklep I Ip 1285/2025, 21. 1. 2026

¨      Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi navedb/dokazov upnice v predlogu za izvršbo (in ne na podlagi navedb/dokazov v odgovoru na ugovor), saj je izrecno ugotovilo, da je upnica že v predlogu za izvršbo jasno in določno navedla, da zapadlih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali premičnega premoženja, priložila je tudi sklep o davčni izvršbi na dolžnikove premičnine in rubežni zapisnik. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi kljub prejetim listinam iz predloga za izvršbo, s katerimi je upnica trdila in izkazovala, da je bila predhodna davčna izvršba neuspešna, ni uveljavljal, da bi bila v tej smeri podana procesna ovira za dovolitev izvršbe.

VSL Sklep I Ip 1203/2025, 14. 1. 2026

59. člen (Pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe)

¨      Pravnomočnega izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti se s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati, izpodbija se lahko le dovoljenost izvršbe. Tožnik ne more more biti uspešen z navedbami, ki jih podaja šele v pravdnem postopku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zoper katerega pravočasnega ugovora ni vložil

VSL Sklep I Cp 2212/2024, 30. 1. 2026

¨      Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.

¨      S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.

¨      Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.

VSL Sklep I Ip 1227/2025, 14. 1. 2026

60. člen (Obravnavanje nedopustnosti)

61. člen (Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine)

1.Splošno

¨      V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

¨      Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.

VSL Sodba II Cpg 18/2026, 17. 2. 2026

¨      Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.

¨      Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.

VSL Sklep I Ip 1162/2025, 17. 12. 2025

¨      Dokaz o vročitvi sodne pošiljke je vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Gre za javno listino, zato velja domneva resničnosti njene vsebine. Dovoljeno pa je dokazovati nasprotno (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne sme biti dvoma, da je bila vročitev sodne pošiljke po fikciji (pravilno) opravljena. Vročanje je namreč ena od bistvenih sestavin ustavne pravice do izjave v postopku), saj se lahko le stranka, ki sodno pisanje dejansko prejme, o njem pred sodiščem tudi izjavi in s tem vpliva na odločitev sodišča. V izvršilnem postopku je temeljni institut, s katerim dolžnik uresničuje svojo pravico do izjave, ugovor zoper sklep o izvršbi. Gre namreč za sploh prvo dolžnikovo možnost, da se brani pred zoper njega izdanim sklepom o izvršbi. To pravico pa lahko dolžnik učinkovito udejani le, če mu je bil sklep o izvršbi najprej sploh (pravilno) vročen.

¨      Vročitve po fikciji ni pravilno šteti kot pravno veljavne, če stranka sodišču vzbudi tehten dvom, da je bila vročitev opravljena po pravilih ZPP.

VSL Sklep I Ip 708/2025, 5. 11. 2025

2.Obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine

¨      Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.

¨      V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

¨      Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.

VSL Sklep I Ip 1220/2025, 7. 1. 2026

3.Ugovor po roku
4.Ugovori meničnih zavezancev – menica

¨      Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina, in se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, je dolžniku breme uveljavljana ugovorov po meničnem pravu mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.

VSL Sklep I Ip 918/2025, 5. 11. 2025

62. člen (Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine)
1.Postopek z ugovorom

¨      V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

¨      Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.

VSL Sodba II Cpg 18/2026, 17. 2. 2026

¨      Ustavno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da iz pravice do sodnega varstva ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno sodno varstvo, iz pravice do pravnega sredstva pa ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pravnih sredstev. Ustrezno ustavnopravno presojo je v tem primeru opravil že zakonodajalec, ki je naložil obveznost plačila sodne takse ob vložitvi tožbe, obenem pa predvidel institut oprostitve plačila sodnih taks oziroma drugih ustreznih taksnih olajšav za tiste, ki plačila ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev.

VSL Sklep I Cpg 405/2025, 7. 1. 2026

¨      Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.

¨      V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.

¨      Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.

VSL Sklep I Ip 1220/2025, 7. 1. 2026

¨      Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa glede ostale terjatve že dosegel. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.

¨      Upnik je v odgovoru na ugovor res umaknil predlog za izvršbo še za dne 29. 8. 2025 dodatno plačanih 1.000,00 EUR, vendar se na to plačilo ugovor ni nanašal, saj je bil vložen že prej. Posledično sodišče prve stopnje navedenega plačila v okviru odločitve o ugovoru ni moglo upoštevati. Ker pa je dolžnik terjatvi ugovarjal tudi po temelju, je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa v preostalem delu sklep o izvršbi pravilno razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.

VSL Sklep I Ip 1162/2025, 17. 12. 2025

¨      Dokaz o vročitvi sodne pošiljke je vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi. Gre za javno listino, zato velja domneva resničnosti njene vsebine. Dovoljeno pa je dokazovati nasprotno (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ne sme biti dvoma, da je bila vročitev sodne pošiljke po fikciji (pravilno) opravljena. Vročanje je namreč ena od bistvenih sestavin ustavne pravice do izjave v postopku), saj se lahko le stranka, ki sodno pisanje dejansko prejme, o njem pred sodiščem tudi izjavi in s tem vpliva na odločitev sodišča. V izvršilnem postopku je temeljni institut, s katerim dolžnik uresničuje svojo pravico do izjave, ugovor zoper sklep o izvršbi. Gre namreč za sploh prvo dolžnikovo možnost, da se brani pred zoper njega izdanim sklepom o izvršbi. To pravico pa lahko dolžnik učinkovito udejani le, če mu je bil sklep o izvršbi najprej sploh (pravilno) vročen.

¨      Vročitve po fikciji ni pravilno šteti kot pravno veljavne, če stranka sodišču vzbudi tehten dvom, da je bila vročitev opravljena po pravilih ZPP.

VSL Sklep I Ip 708/2025, 5. 11. 2025

2.Postopek z ugovorom – menica

¨      Upnik je v tem primeru uporabil postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, Centralnim oddelkom za verodostojno listino, v katerem k predlogu za izvršbo ni priložena verodostojna listina, in se ni odločil za postopek na podlagi priložene menice. Ker listine v tem postopku niso bile priložene in posledično vročene dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi, je dolžniku breme uveljavljana ugovorov po meničnem pravu mogoče naložiti šele v nadaljnjem, kontradiktornem postopku, v katerem se bo presojalo, kateri so tisti ugovori po meničnem pravu, ki jih dolžnik, glede na njegovo mesto na menici in glede na položaj upnika iz menice, sploh lahko učinkovito uveljavlja.

VSL Sklep I Ip 918/2025, 5. 11. 2025

3.Sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov

63. člen (Obnova postopka)

64. člen (Pogoji in rok za ugovor)

¨      Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.

¨      S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.

¨      Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.

VSL Sklep I Ip 1227/2025, 14. 1. 2026

¨      Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.

¨      Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.

VSL Sodba I Cpg 368/2024, 24. 9. 2025

¨      Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.

¨      Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.

¨      Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.

¨      Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.

¨      Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.

VSL Sklep I Ip 577/2025, 2. 7. 2025

65. člen (Sklep o ugovoru)

1.Splošno

¨      Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.

¨      S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.

¨      Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.

VSL Sklep I Ip 1227/2025, 14. 1. 2026

¨      V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih.

¨      Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna.

¨      Pravdni postopek zaradi izpodbijanja ločitvenih pravic v stečaju je namenjen vsebinski presoji pravice upnikov do poplačila,pridobljene v tem izvršilnem postopku. Upnika bi jo v izvršilnem postopku izgubila na podlagi podane voljne izjave, ki pa je nista podala.

¨      Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku, je udeženec. Ker ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo smiselno uporabiti določila ZPP in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha.

VSL Sklep I Ip 1072/2025, 14. 11. 2025

¨      Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.

¨      Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.

VSL Sodba I Cpg 368/2024, 24. 9. 2025

¨      Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.

¨      Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.

¨      Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.

¨      Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.

¨      Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.

VSL Sklep I Ip 577/2025, 2. 7. 2025

2.Rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe
3.Predlog tretjega za odlog izvršbe zaradi vložitve tožbe na nedopustnost

¨      Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.

¨      Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.

¨      Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.

¨      Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.

¨      Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.

VSL Sklep I Ip 577/2025, 2. 7. 2025

4.Odločitve v pravdnem postopku - nedopustnost izvršbe

66. člen (Kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno)

¨      Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.

¨      Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.

VSL Sodba I Cpg 368/2024, 24. 9. 2025

67. člen (Razlogi za nasprotno izvršbo)

¨      V konkretnem primeru je bil dne 18. 2. 2025 (na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga) res izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Prav tako drži, da je glede na dohodni zaznamek v spisu dolžnik istega dne, to je 18. 2. 2025, opravil procesno dejanje v predmetnem postopku, in sicer je v elektronskem izvršilnem vpisniku res zavedeno, da je dolžnik tedaj vložil vlogo. V samem elektronskem spisu sicer med pisanji kakršnekoli vloge dolžnika, vložene dne 18. 2. 2025, ni, so le s strani dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) vložena tri bančna potrdila o izvršenih plačilih. Ker pa je dolžnik obravnavani pritožbi priložil vlogo, naslovljeno "Pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025", datirano z dnem 18. 2. 2025, je s tem vendarle uspel vzbuditi dvom v dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pritožbe zoper sklep z dne 18. 2. 2025 ni vložil.

¨      Ne glede na zgoraj navedeno pa dolžnik izpodbijane odločitve ne more ovreči. Tudi če bi se zanesljivo izkazalo, da je dolžnik dne 18. 2. 2025 v spis pritožbo zoper sklep z dne 18. 2. 2025 (in ne le njenih prilog - bančnih potrdil) dejansko vložil, namreč do stroškov takšne pritožbe v nobenem primeru ne bi mogel biti upravičen. Ne bi šlo namreč za stroške, ki bi bili potrebni za postopek nasprotne izvršbe, saj za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka dolžnik nima pravnega interesa, takšna pritožba se zavrže kot nedovoljena. K uspehu dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) s predlogom za nasprotno izvršbo tako njegova pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025, tudi če je dejansko bila vložena, ne bi mogla prispevati.

VSL Sklep I Ip 1202/2025, 10. 2. 2026

68. člen (Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo)

69. člen (Sklep o nasprotni izvršbi)

70. člen (Če nasprotna izvršba ni mogoča)

71. člen (Na predlog dolžnika in po uradni dolžnosti)

1.Splošno

¨      71. člen ZIZ omogoča sodišču, da (tudi) po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da gre za zakonsko pooblastilo sodišču, da ukrepa samo, da se preprečijo očitno nehumane in nesorazmerne posledice izvršbe v primerih, ko so te razvidne že iz samega spisa oziroma ko sodišče samo zazna okoliščine, ki bi lahko utemeljevale odlog. Gre za pozitivno diskrecijo sodišča in ne negativno obveznost, kot ta izhaja iz izreka izpodbijane odločitve, saj je ZIZ ne pozna.

¨      CSD ne more vložiti predloga za odlog izvršbe, saj ni stranka izvršilnega postopka, temveč le-ta zgolj poda mnenje, ki lahko sodišču služi kot strokovna podlaga, na osnovi katere nato presoja obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe. Aktivne legitimacije mu ne podeljuje niti šesti odstavek 169. člena ZIZ,1 niti tretji odstavek 221. člena ZIZ, kakor tudi ne katera druga določba ZIZ.

VSC Sklep I Ip 153/2025, 31. 7. 2025

¨      Novela ZIZ-L, ki je začela veljati 25. 3. 2018, je v prehodnih in končnih določbah določila, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, če pa je v izvršbi na nepremično do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji, se postopek dokonča po določbah do sedaj veljavnega zakona.

VSC Sklep I Ip 388/2018, 3. 4. 2019

2.Pogoji za odlog izvršbe

¨      Obrazložitev sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru že objektivno zelo skopa, še toliko bolj pa je to razvidno glede na zelo visoko višino izterjevane terjatve, škodo, ki grozi dolžnikoma in njunemu mladoletnemu otroku (izguba doma) in obsežno procesno gradivo, ki sta ga dolžnika podala v svojem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni niti opredelilo do položaja mladoletnega, šoloobveznega otroka dolžnikov, čeprav pravna ureditev varuje njegove koristi. Opredelilo se tudi ni do verjetnosti uspeha dolžnikov v pravdnem postopku oziroma ni pojasnilo, zakaj meni, da se mu o tem ni potrebno opredeliti. Prav tako sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo resnega tehtanja položajev in interesov obeh strank postopka ali pojasnilo, zakaj bi takšno tehtanje glede na navedbe dolžnikov v predlogu za odlog izvršbe odpadlo.

VSL Sklep I Ip 30/2026, 2. 2. 2026

3.Odlog iz posebno upravičenih razlogov

¨      Obrazložitev sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru že objektivno zelo skopa, še toliko bolj pa je to razvidno glede na zelo visoko višino izterjevane terjatve, škodo, ki grozi dolžnikoma in njunemu mladoletnemu otroku (izguba doma) in obsežno procesno gradivo, ki sta ga dolžnika podala v svojem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni niti opredelilo do položaja mladoletnega, šoloobveznega otroka dolžnikov, čeprav pravna ureditev varuje njegove koristi. Opredelilo se tudi ni do verjetnosti uspeha dolžnikov v pravdnem postopku oziroma ni pojasnilo, zakaj meni, da se mu o tem ni potrebno opredeliti. Prav tako sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo resnega tehtanja položajev in interesov obeh strank postopka ali pojasnilo, zakaj bi takšno tehtanje glede na navedbe dolžnikov v predlogu za odlog izvršbe odpadlo.

VSL Sklep I Ip 30/2026, 2. 2. 2026

¨      Sodna praksa se je že izrekla, da določilo drugega odstavka 73. člena ZIZ ne ureja celovito vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru prodaje stanovanja, ki predstavlja dom tretjega, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote.

VSL Sklep I Ip 741/2025, 20. 11. 2025

¨      71. člen ZIZ omogoča sodišču, da (tudi) po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da gre za zakonsko pooblastilo sodišču, da ukrepa samo, da se preprečijo očitno nehumane in nesorazmerne posledice izvršbe v primerih, ko so te razvidne že iz samega spisa oziroma ko sodišče samo zazna okoliščine, ki bi lahko utemeljevale odlog. Gre za pozitivno diskrecijo sodišča in ne negativno obveznost, kot ta izhaja iz izreka izpodbijane odločitve, saj je ZIZ ne pozna.

¨      CSD ne more vložiti predloga za odlog izvršbe, saj ni stranka izvršilnega postopka, temveč le-ta zgolj poda mnenje, ki lahko sodišču služi kot strokovna podlaga, na osnovi katere nato presoja obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe. Aktivne legitimacije mu ne podeljuje niti šesti odstavek 169. člena ZIZ,1 niti tretji odstavek 221. člena ZIZ, kakor tudi ne katera druga določba ZIZ.

VSC Sklep I Ip 153/2025, 31. 7. 2025

4.Varščina kot pogoj za odlog
5.Izvršba zaradi varstva in vzgoje otrok
6.Nedopustnost pogodbenih pogojev
7.Izvršba na dolžnikov dom

¨      Obrazložitev sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru že objektivno zelo skopa, še toliko bolj pa je to razvidno glede na zelo visoko višino izterjevane terjatve, škodo, ki grozi dolžnikoma in njunemu mladoletnemu otroku (izguba doma) in obsežno procesno gradivo, ki sta ga dolžnika podala v svojem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni niti opredelilo do položaja mladoletnega, šoloobveznega otroka dolžnikov, čeprav pravna ureditev varuje njegove koristi. Opredelilo se tudi ni do verjetnosti uspeha dolžnikov v pravdnem postopku oziroma ni pojasnilo, zakaj meni, da se mu o tem ni potrebno opredeliti. Prav tako sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo resnega tehtanja položajev in interesov obeh strank postopka ali pojasnilo, zakaj bi takšno tehtanje glede na navedbe dolžnikov v predlogu za odlog izvršbe odpadlo.

VSL Sklep I Ip 30/2026, 2. 2. 2026

¨      71. člen ZIZ omogoča sodišču, da (tudi) po uradni dolžnosti odloži izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi. Iz jezikovne razlage citirane določbe izhaja, da gre za zakonsko pooblastilo sodišču, da ukrepa samo, da se preprečijo očitno nehumane in nesorazmerne posledice izvršbe v primerih, ko so te razvidne že iz samega spisa oziroma ko sodišče samo zazna okoliščine, ki bi lahko utemeljevale odlog. Gre za pozitivno diskrecijo sodišča in ne negativno obveznost, kot ta izhaja iz izreka izpodbijane odločitve, saj je ZIZ ne pozna.

¨      CSD ne more vložiti predloga za odlog izvršbe, saj ni stranka izvršilnega postopka, temveč le-ta zgolj poda mnenje, ki lahko sodišču služi kot strokovna podlaga, na osnovi katere nato presoja obstoj posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe. Aktivne legitimacije mu ne podeljuje niti šesti odstavek 169. člena ZIZ,1 niti tretji odstavek 221. člena ZIZ, kakor tudi ne katera druga določba ZIZ.

VSC Sklep I Ip 153/2025, 31. 7. 2025

8.Odlog v postopku začasne odredbe

72. člen (Na predlog upnika)

1.Splošno

¨      Prvi odstavek 2. člena ZIZ izrecno odgovora na to vprašanje, kdaj se šteje, da se je izvršba začela, ne daje, zato je ob smiselni uporabi 15. člena ZIZ, odgovor poiskati v določbah ZPP, zlasti tistih, ki urejajo roke in pravočasnost vlog (npr. 112. člen ZPP). Če še nadalje primerjamo določbe pravdnega postopka: npr. ZPP v 179. členu določa, da se pravdni postopek začne s tožbo, medtem ko prvi odstavek 189. člena ZPP določa, da se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki. Na podlagi primerjave navedenih navedenih zakonskih določb je mogoče zaključiti, da je bil postopek izvršbe v obravnavanem primeru uveden z vložitvijo izvršilnega predloga, začel pa se je, ko je sodišče prejelo upnikov predlog za izvršbo, medtem ko sama oprava izvršbe predstavlja vsa izvršilna dejanja za izpolnitev upnikove terjatve, ki izhajajo iz sklepa o izvršbi.

¨      V konkretnem primeru (ko je bil tudi predlog že vročen upniku in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je že postal pravnomočen) je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je izvršba že začela, saj že vročitev sklepa o izvršbi predstavlja dejanje oprave izvršbe, kar pomeni, da upnik, skladno z drugim odstavkom 72. člena ZIZ, za odlog izvršbe potrebuje pisno soglasje dolžnika, kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

VSL Sklep I Ip 849/2025, 15. 10. 2025

2.Odlog premičninske izvršbe

73. člen (Na predlog tretjega)

1.Splošno

¨      Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.

¨      S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.

¨      Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.

VSL Sklep I Ip 1227/2025, 14. 1. 2026

¨      Sodna praksa se je že izrekla, da določilo drugega odstavka 73. člena ZIZ ne ureja celovito vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru prodaje stanovanja, ki predstavlja dom tretjega, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote.

VSL Sklep I Ip 741/2025, 20. 11. 2025

¨      Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.

¨      Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.

¨      Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.

¨      Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.

¨      Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.

VSL Sklep I Ip 577/2025, 2. 7. 2025

2.Varščina

74. člen (Čas, za katerega se izvršba odlaga)

75. člen (Nadaljevanje odložene izvršbe)

76. člen (Ustavitev izvršbe)

1.Splošno

¨      Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.

VSL Sklep IV Ip 71/2026, 4. 2. 2026

¨      V 65. členu ZIZ je od novele ZIZ-L dalje izrecno predpisana le ustavitev izvršbe glede določenega predmeta, takšna ureditev pa dopušča možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih.

¨      Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. Pri obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bodo terjatve fiduciarnih upnikov (v obravnavanem primeru tretjih) v določenem časovnem obdobju poplačane in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna.

¨      Pravdni postopek zaradi izpodbijanja ločitvenih pravic v stečaju je namenjen vsebinski presoji pravice upnikov do poplačila,pridobljene v tem izvršilnem postopku. Upnika bi jo v izvršilnem postopku izgubila na podlagi podane voljne izjave, ki pa je nista podala.

¨      Oseba, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku, je udeženec. Ker ZIZ odločanja o stroških v razmerju med udeležencem in upnikom ne ureja, bi sodišče prve stopnje moralo smiselno uporabiti določila ZPP in glede na ponovno odločanje še načelo končnega uspeha.

VSL Sklep I Ip 1072/2025, 14. 11. 2025

2.Ustavitev v zvezi s postopki zavarovanja

¨      Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva toženka s sporno objavo izrazila mnenje.

¨      Za razliko od dejstev pri mnenju ni mogoče zahtevati, da bi bilo podvrženo dokazovanju resničnosti.

¨      Protipravnost je podana, če je mnenje podano z zaničevalnim namenom.

¨      V konkretnem primeru je zaradi odločitve o razveljavitvi začasne odredbe naknadno odpadla pravna podlaga za vodenje postopka zavarovanja. Upoštevajoč 76. člen ZIZ se v takšnih primerih razveljavijo tudi opravljena izvršilna dejanja, saj je odpadla pravna podlaga tudi za njihovo opravo. Pri zavarovanju za opravo nenadomestnega dejanja je izvršilno dejanje tudi izrečena denarna kazen, ki jo je potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljaviti.

VSL Sklep I Cpg 206/2025, 20. 5. 2025

77. člen (Če je v predlogu navedeno, kje so stvari)

¨      Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

VSRS Sklep I R 200/2025, 10. 12. 2025

78. člen (Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari)

79. člen (Predmeti, izvzeti iz izvršbe)

¨      Dolžnikova terjatev za povrnitev nepremoženjske škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti ni izvzeta iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, saj se ne nanaša na predmete in prejemke, ki so po 79. in 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena (389. člen ZFPPIPP).

¨      Čeprav je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna določitev trenutka pretvorbe osebne terjatve v premoženjsko v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena URS, zato je navedeno določbo razveljavilo (odločbi U-I-213/15 z dne 28. 9. 2016 in U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015). Ob tem je pojasnilo, da je prenosljivost terjatve za nepremoženjsko škodo mogoča in da so za pretvorbo te (osebne) terjatve v premoženjsko po naravi stvari bistveni izražena volja in ravnanja oškodovanca (npr. izvensodna naslovitev zahtevka za povračilo škode ali vložitev tožbe).

¨      Navedeno za konkretni primer pomeni, da je terjatev iz izpodbijanega sklepa dopustno prodati, saj se po podatkih spisa nanaša na odškodnino za (nepremoženjsko) škodo, ki jo oškodovanec (dolžnik) že uveljavlja s tožbo.

VSL SKlep Cst 121/2025, 10. 6. 2025

80. člen (Omejitve izvršbe proti pravnim osebam, podjetniku in zasebniku)

¨      Glede na samo vsebino pravice (dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) in možnost njenega prenosa ter ob upoštevanju njene unovčljivosti gre za materialno pravico iz 162. člena ZIZ, na katero je možna izvršba na način, določen v 163. členu ZIZ.

¨      Pritožba se zmotno sklicuje na subsidiarno uporabo 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke navedejo dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da 80. člen ZIZ ne vsebuje nobene določbe o prekluziji, vendar pa ta določba predstavlja le eno izmed materialno pravnih določb, ki določajo okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. To z drugimi besedami pomeni, da okoliščino iz 80. člena ZIZ dolžnik lahko uveljavlja v ugovoru, saj navedeni člen ne pomeni posebnega samostojnega pravnega sredstva.

VSL Sklep I Ip 1233/2025, 17. 11. 2025

81. člen (Izvršilna dejanja)

82. člen (Obvestilo o rubežu)

83. člen (Predmet rubeža)

84. člen (Obseg rubeža)

84.a člen (Učinki rubeža gotovine in prostovoljnega plačila)

85. člen (Hramba zarubljenih stvari)

86. člen (Prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi)

87. člen (Pridobitev zastavne pravice)

88. člen (Neuspešen ali neizveden rubež)

¨      Pritožbene navedbe, da dolžnik še vedno razpolaga s premičninami, ki so bile prodane na javni dražbi, ne pomenijo, da je dolžnik po izvedenem rubežu pridobil nove rubljive premičnine in ne nasprotujejo ugotovitvi izvršitelja, da dolžnik drugih rubljivih premičnina nima.

¨      Ker upnica v pritožbi torej ne navede podatkov o novih premičninah, ki dejansko obstojijo in bi se lahko zarubile dolžniku, ni uspela izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da drugih rubljivih premičnin dolžnik nima.

VSC Sklep I Ip 360/2024, 4. 12. 2024

89. člen (Cenitev)

90. člen (Rubežni in cenilni zapisnik)

91. člen (Zaznamba namesto rubeža)

92. člen (Čas prodaje)

93. člen (Način prodaje)

93.a člen (Spletni iskalnik prodaj premičnin)

Ni relevantne sodne prakse.

94. člen (Prodajna cena)

95. člen (Ustavitev izvršbe)

96. člen (Obveznosti in pravice kupca in izvršitelja)

97. člen (Če je en sam upnik)

98. člen (Če je več upnikov)

99. člen (Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)

100. člen (Krajevna pristojnost)

¨      Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

VSRS Sklep I R 200/2025, 10. 12. 2025

101. člen (Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)

¨      Dolžnikova terjatev za povrnitev nepremoženjske škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti ni izvzeta iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, saj se ne nanaša na predmete in prejemke, ki so po 79. in 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena (389. člen ZFPPIPP).

¨      Čeprav je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna določitev trenutka pretvorbe osebne terjatve v premoženjsko v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena URS, zato je navedeno določbo razveljavilo (odločbi U-I-213/15 z dne 28. 9. 2016 in U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015). Ob tem je pojasnilo, da je prenosljivost terjatve za nepremoženjsko škodo mogoča in da so za pretvorbo te (osebne) terjatve v premoženjsko po naravi stvari bistveni izražena volja in ravnanja oškodovanca (npr. izvensodna naslovitev zahtevka za povračilo škode ali vložitev tožbe).

¨      Navedeno za konkretni primer pomeni, da je terjatev iz izpodbijanega sklepa dopustno prodati, saj se po podatkih spisa nanaša na odškodnino za (nepremoženjsko) škodo, ki jo oškodovanec (dolžnik) že uveljavlja s tožbo.

VSL SKlep Cst 121/2025, 10. 6. 2025

102. člen (Omejitve izvršbe)

¨      Dolžnikova terjatev za povrnitev nepremoženjske škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti ni izvzeta iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, saj se ne nanaša na predmete in prejemke, ki so po 79. in 101. členu ZIZ izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je po 102. členu ZIZ izvršba omejena (389. člen ZFPPIPP).

¨      Čeprav je namen odškodnine za nepremoženjsko škodo zadoščenje in je nepremoženjska škoda strogo osebne narave, to še ne utemeljuje sklepanja, da je takšna odškodninska terjatev (vselej) izvzeta iz pravnega prometa oziroma da je ni dopustno odstopiti s pogodbo (417. člen OZ). Ker se odškodnina izraža v premoženjski vrednosti, to nujno predpostavlja, da se strogo osebna terjatev v določenem trenutku pretvori v premoženjsko. Presoja, ali je takšna terjatev lahko predmet odstopa, pobota in izvršbe (in dedovanja), je zato odvisna od vprašanja, ali oziroma kdaj se je v zadostni meri materializirala, da je izgubila osebno naravo in postala premoženjska. Takšno pretvorbo terjatve za povrnitev nepremoženjske škode je predvidel tudi zakonodajalec, ki pa jo je vezal (šele) na priznanje s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (184. člen OZ). Ustavno sodišče je presodilo, da je takšna določitev trenutka pretvorbe osebne terjatve v premoženjsko v neskladju s pravico do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena URS, zato je navedeno določbo razveljavilo (odločbi U-I-213/15 z dne 28. 9. 2016 in U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015). Ob tem je pojasnilo, da je prenosljivost terjatve za nepremoženjsko škodo mogoča in da so za pretvorbo te (osebne) terjatve v premoženjsko po naravi stvari bistveni izražena volja in ravnanja oškodovanca (npr. izvensodna naslovitev zahtevka za povračilo škode ali vložitev tožbe).

¨      Navedeno za konkretni primer pomeni, da je terjatev iz izpodbijanega sklepa dopustno prodati, saj se po podatkih spisa nanaša na odškodnino za (nepremoženjsko) škodo, ki jo oškodovanec (dolžnik) že uveljavlja s tožbo.

VSL SKlep Cst 121/2025, 10. 6. 2025

102.a člen (Nadomestilo izvrševalca sklepa o izvršbi)

103. člen (Davki in prispevki, izvzeti iz izvršbe)

104. člen (Način izvršbe)

105. člen (Obseg izvršbe)

106. člen (Občasne dajatve)

¨      Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.

¨      Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.

VSL Sklep III Ip 184/2026, 25. 2. 2026

107. člen (Učinek)

108. člen (Rubež terjatve iz vrednostnega papirja)

109. člen (Zastavna pravica na obrestih)

Ni relevantne sodne prakse.

110. člen (Vrstni red)

111. člen (Izjava dolžnikovega dolžnika)

112. člen (Odgovornost dolžnikovega dolžnika)

113. člen (Rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi)

114. člen (Vrsta prenosa)

115. člen (Sklep o prenosu)

116. člen (Posebni pogoji za prenos nedeljive terjatve)

117. člen (Kdaj je prenos opravljen)

118. člen (Obveznosti dolžnika in upnika)

119. člen (Položitev terjatve pri sodišču)

120. člen (Pravice upnika)

121. člen (Prenos v izterjavo terjatve, vpisane v zemljiški knjigi)

122. člen (Če je obveznost dolžnikovega dolžnika pogojena z izročitvijo stvari)

123. člen (Obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene terjatve)

124. člen (Zamuda pri izterjavi prenesene terjatve)

125. člen (Poplačilo upnika)

126. člen (Izterjava zneska, ki presega upnikovo terjatev)

Ni relevantne sodne prakse.

127. člen (Prenos namesto plačila)

128. člen (Uporaba določb tega poglavja)

129. člen (Sklep o izvršbi)

130. člen (Povečanje plače)

Ni relevantne sodne prakse.

131. člen (Če ima več oseb pravico do preživnine)

Ni relevantne sodne prakse.

132. člen (Kraj plačila)

133. člen (Prenehanje delovnega razmerja)

133.a člen (Ustavitev izvršbe)

134. člen (Odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov)

135. člen (Upravna izplačilna prepoved)

136. člen (Uporaba določb tega poglavja)

¨      Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo, na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je zato odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz Centralnega registra prebivalstva.

VSRS Sklep I R 200/2025, 10. 12. 2025

137. člen (Omejitev izvršbe)

138. člen (Sklep o izvršbi)

139. člen (Izvršba na sredstva v tuji valuti)

141. člen (Način poplačila terjatev)

1.Splošno

¨      Šesti odstavek 3. člena ZGD-1 določa, da je podjetnik po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Nadalje prvi odstavek 7. člena ZGD-1 določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Samostojni podjetnik je torej fizična oseba in ne pravna oseba (kot napačno tolmači sodišče prve stopnje), zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Navedeno pomeni, da dolžnik - samostojni podjetnik (celo) po izbrisu iz Registra (75. člen ZGD-1) preneha obstajati le kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa še naprej kot fizična oseba. Kot fizična oseba še naprej (osebno) odgovarja z vsem svojim (osebnim) premoženjem za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika tako ne pomeni tudi prenehanja stranke, saj je ta že od vsega začetka le fizična oseba.

VSM Sklep I Ip 849/2025, 10. 12. 2025

2.Odlog izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet

142. člen (Izvršba na hranilno vlogo)

Ni relevantne sodne prakse.

143. člen (Občasne dajatve)

144. člen (Vrstni red poravnave terjatev s posameznih računov)

145. člen (Izvršba na več dolžnikovih računov)

146. člen (Izvršba proti solidarnemu dolžniku)

147. člen (Odgovornost organizacije za plačilni promet)

148. člen (Gospodarske zadeve)

149. člen (Izvršba na sredstva države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov)

150. člen (Prenos pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi)

151. člen (Izvršba na več dolžnikovih računov)

Ni relevantne sodne prakse.

152. člen (Krajevna pristojnost)

Ni relevantne sodne prakse.

153. člen (Način izvršbe)

154. člen (Učinek prenosa)

155. člen (Če dolžnikova terjatev še ni zapadla; tožba proti dolžnikovemu dolžniku)

156. člen (Uporaba določb o izvršbi na denarno terjatev)

157. člen (Izročitev premičnin v hrambo)

158. člen (Prodaja stvari in poplačilo upnika)

159. člen (Izročitev upniku)

Ni relevantne sodne prakse.

160. člen (Prodaja)

Ni relevantne sodne prakse.

161. člen (Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)

Ni relevantne sodne prakse.

162. člen (Krajevna pristojnost)

¨      Glede na samo vsebino pravice (dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) in možnost njenega prenosa ter ob upoštevanju njene unovčljivosti gre za materialno pravico iz 162. člena ZIZ, na katero je možna izvršba na način, določen v 163. členu ZIZ.

¨      Pritožba se zmotno sklicuje na subsidiarno uporabo 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke navedejo dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da 80. člen ZIZ ne vsebuje nobene določbe o prekluziji, vendar pa ta določba predstavlja le eno izmed materialno pravnih določb, ki določajo okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. To z drugimi besedami pomeni, da okoliščino iz 80. člena ZIZ dolžnik lahko uveljavlja v ugovoru, saj navedeni člen ne pomeni posebnega samostojnega pravnega sredstva.

VSL Sklep I Ip 1233/2025, 17. 11. 2025

163. člen (Način izvršbe)

¨      Glede na samo vsebino pravice (dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti) in možnost njenega prenosa ter ob upoštevanju njene unovčljivosti gre za materialno pravico iz 162. člena ZIZ, na katero je možna izvršba na način, določen v 163. členu ZIZ.

¨      Pritožba se zmotno sklicuje na subsidiarno uporabo 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke navedejo dejstva in dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Res je, da 80. člen ZIZ ne vsebuje nobene določbe o prekluziji, vendar pa ta določba predstavlja le eno izmed materialno pravnih določb, ki določajo okoliščine, ki preprečujejo izvršbo. To z drugimi besedami pomeni, da okoliščino iz 80. člena ZIZ dolžnik lahko uveljavlja v ugovoru, saj navedeni člen ne pomeni posebnega samostojnega pravnega sredstva.

VSL Sklep I Ip 1233/2025, 17. 11. 2025

163.a člen (Krajevna pristojnost)

163.b člen (Vpis sklepa o izvršbi)

163.c člen (Izvršba za izterjavo denarne terjatve)

163.č člen (Izvršba za izročitev vrednostnih papirjev)

Ni relevantne sodne prakse.

164. člen (Krajevna pristojnost)

165. člen (Način izvršbe)

166. člen (Krajevna pristojnost)

167. člen (Izvršilna dejanja)

168. člen (Dokaz o dolžnikovi lastnini)

1.Splošno

¨      Izpisi Geodetske uprave RS, na katere se je upnik skliceval v dopolnitvi predloga z dne 17. 6. 2025 in ponovno v pritožbi, niso ustrezen dokaz dolžnikove (so)lastninske pravice na predlagani nepremičnini, v zvezi s katero je dolžnik tudi v predloženih listinah naveden (zgolj) kot njen registrski lastnik (do 1/2). Poleg tega pa, kot že pojasnjeno, ta nepremičnina niti ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak je v skladu z načeli stvarnega prava in določbami SPZ del (sestavina) zemljišča, tj. parcele, na kateri stoji stavba št. 2039, v kateri se nahaja zadevno stanovanje, ki je v katastru vpisano kot posamezni del št. 1 v stavbi št. 2039. Parcela pa, kot že navedeno, po podatkih zemljiške knjige ni v lasti dolžnika, ampak v lasti Mestne občine X (upnik izvršbe na to parcelo ni predlagal, v zvezi z njo pa tudi ni predložil listin iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ oziroma izkazal vložitve tožbe iz petega odstavka 168. člena ZIZ).

VSM Sklep I Ip 506/2025, 24. 10. 2025

¨      Stavbna pravica je imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Obvezna sestavina stavbne pravice je zgradba, ki je v času obstoja stavbne pravice v lasti imetnika stavbne pravice in ne v lasti lastnika zemljišča, na katerem stoji zgradba. Sestavina stavbne pravice je zgradba in ne zemljišče.

VSC Sklep I Ip 170/2022, 31. 8. 2022

2.Dolžnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine

¨      Izpisi Geodetske uprave RS, na katere se je upnik skliceval v dopolnitvi predloga z dne 17. 6. 2025 in ponovno v pritožbi, niso ustrezen dokaz dolžnikove (so)lastninske pravice na predlagani nepremičnini, v zvezi s katero je dolžnik tudi v predloženih listinah naveden (zgolj) kot njen registrski lastnik (do 1/2). Poleg tega pa, kot že pojasnjeno, ta nepremičnina niti ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak je v skladu z načeli stvarnega prava in določbami SPZ del (sestavina) zemljišča, tj. parcele, na kateri stoji stavba št. 2039, v kateri se nahaja zadevno stanovanje, ki je v katastru vpisano kot posamezni del št. 1 v stavbi št. 2039. Parcela pa, kot že navedeno, po podatkih zemljiške knjige ni v lasti dolžnika, ampak v lasti Mestne občine X (upnik izvršbe na to parcelo ni predlagal, v zvezi z njo pa tudi ni predložil listin iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ oziroma izkazal vložitve tožbe iz petega odstavka 168. člena ZIZ).

VSM Sklep I Ip 506/2025, 24. 10. 2025

3.Nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo

169. člen (Izvršba na druga sredstva ali na drugo nepremičnino)

1.Splošno
2.Izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom

170. člen (Zaznamba izvršbe)

171. člen (Pristop k izvršbi)

171.a člen (Prodaja nepremičnine kot celote)

172. člen (Poplačilo zastavnega upnika in upnika zemljiškega dolga)

172.a člen (Oklic imetniku zemljiškega pisma)

173. člen (Prenehanje zastavne pravice in zemljiškega dolga)

174. člen (Služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)

175. člen (Najemno in zakupno razmerje)

176. člen (Ogled nepremičnine)

177. člen (Nepremičnine izvzete iz izvršbe)

¨      Pravnomočnega izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti se s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati, izpodbija se lahko le dovoljenost izvršbe. Tožnik ne more more biti uspešen z navedbami, ki jih podaja šele v pravdnem postopku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zoper katerega pravočasnega ugovora ni vložil

VSL Sklep I Cp 2212/2024, 30. 1. 2026

¨      Trditveno in dokazno breme zajema tudi dejstva, iz katerih izhaja, da je opravljanje dejavnosti dolžniku potrebno za njegovo preživljanje.

VSC Sklep I Ip 157/2025, 24. 7. 2025

178. člen (Način ugotovitve vrednosti)

1.Splošno

¨      Za določitev vrednosti nepremičnin je mogoče uporabiti enega ali več načinov ocenjevanja vrednosti, pri čemer so glavni načini način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način in nabavnovrednostni način. Uporaba več kot enega načina ali metode ocenjevanja vrednosti je zlasti priporočljiva, kadar ni na voljo dovolj stvarnih ali opazovanih vhodnih podatkov, ki bi omogočali, da bi že z eno samo metodo lahko prišli do zanesljive sklepne ugotovitve. Povedano drugače, kadar je za uporabo (zgolj) ene od metod dovolj vhodnih podatkov, uporaba več kot ene metode ni potrebna ali priporočljiva. Prav tako se skladno z MSOV 2017 primarno ne ponderira ocenjenih vrednosti po različnih načinih, temveč se uporabi način, za katerega je ocenjevalec pridobil ustrezne podatke. Četudi se v praksi tak način ocenjevanja pojavlja, to torej ne pomeni, da je tak način ocenjevanja edini pravilen ali primeren.

VSL Sklep I Ip 1135/2025, 8. 12. 2025

¨      V zvezi s cenitvijo je pomembno, da se da strankam možnost, da se o njej izjavijo, če pa pri tem podajo pripombe, pa je pomembno, da se nanje odgovori. Pomembno pa je tudi, da se pripombe lahko dajo le v roku, ki ga za to določi sodišče, kasnejše pripombe so prepozne in jih sodišče ne upošteva.

¨      V pritožbi dolžnik podaja nove pripombe, ki se nanašajo na prej zatrjevano adaptacijo celotnega nadstropja v letu 2008. Cenilka je v dopolnitvi cenitve pojasnila, da je upoštevala, da se je v letu 2008 opravila celotna prenova nadstropja in tudi opredelila, kaj je upoštevala pri tem. Pritožbena navedba 15 alinej o tem, kaj vse je bilo v letu 2008 obnovljeno, predstavlja nedovoljene pritožbene novote. Teh navedb namreč dolžnik ni podal v roku, ki ga je sodišče določilo za pripombe, prav tako ni pojasnil, zakaj jih v opisanem sodnem roku ni mogel podati. Pritožbeno sodišče zato v skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP dolžnikovih v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbenih trditev o obsegu adaptacije v letu 2008 ne more upoštevati.

VSL Sklep I Ip 1245/2025, 26. 11. 2025

¨      Stavbna pravica je imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Obvezna sestavina stavbne pravice je zgradba, ki je v času obstoja stavbne pravice v lasti imetnika stavbne pravice in ne v lasti lastnika zemljišča, na katerem stoji zgradba. Sestavina stavbne pravice je zgradba in ne zemljišče.

VSC Sklep I Ip 170/2022, 31. 8. 2022

2.Ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine

179. člen (Sklep o ugotovitvi vrednosti)

¨      V zvezi s cenitvijo je pomembno, da se da strankam možnost, da se o njej izjavijo, če pa pri tem podajo pripombe, pa je pomembno, da se nanje odgovori. Pomembno pa je tudi, da se pripombe lahko dajo le v roku, ki ga za to določi sodišče, kasnejše pripombe so prepozne in jih sodišče ne upošteva.

¨      V pritožbi dolžnik podaja nove pripombe, ki se nanašajo na prej zatrjevano adaptacijo celotnega nadstropja v letu 2008. Cenilka je v dopolnitvi cenitve pojasnila, da je upoštevala, da se je v letu 2008 opravila celotna prenova nadstropja in tudi opredelila, kaj je upoštevala pri tem. Pritožbena navedba 15 alinej o tem, kaj vse je bilo v letu 2008 obnovljeno, predstavlja nedovoljene pritožbene novote. Teh navedb namreč dolžnik ni podal v roku, ki ga je sodišče določilo za pripombe, prav tako ni pojasnil, zakaj jih v opisanem sodnem roku ni mogel podati. Pritožbeno sodišče zato v skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP dolžnikovih v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbenih trditev o obsegu adaptacije v letu 2008 ne more upoštevati.

VSL Sklep I Ip 1245/2025, 26. 11. 2025

¨      Stavbna pravica je imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Obvezna sestavina stavbne pravice je zgradba, ki je v času obstoja stavbne pravice v lasti imetnika stavbne pravice in ne v lasti lastnika zemljišča, na katerem stoji zgradba. Sestavina stavbne pravice je zgradba in ne zemljišče.

VSC Sklep I Ip 170/2022, 31. 8. 2022

180. člen (Ustavitev izvršbe po predlogu)

181. člen (Odredba o prodaji)

181.a člen (Spletni iskalnik prodaj nepremičnin)

182. člen (Predkupna in odkupna pravica)

183. člen (Način prodaje)

184. člen (Pogoji za prodajo)

185. člen (Položitev varščine)

186. člen (Če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik)

187. člen (Kdo ne more biti kupec)

188. člen (Prodajna cena)

188.a člen (Spletna javna dražba)

189. člen (Prodajni narok in domik)

189.a člen (Prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb)

Ni relevantne sodne prakse.

190. člen (Domik pri prodaji z neposredno pogodbo)

191. člen (Položitev kupnine)

¨      V drugem odstavku 191. člena je določeno, da je upnik, ki je edini kupec, lahko oproščen položitve kupnine. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot poudarja pritožnik, prvi v vrsti za poplačilo med neprivilegiranimi terjatvami. Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev položitve kupnine upnik, ki je kupec predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda edini je namreč enopomenska. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi sam namen tega pravila. Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Eden od namenov zakona za določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ je v tem, da lahko potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upnik in tudi dolžnik izpodbija terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil, in lahko uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da upnik, ki ima sicer v trenutku prodaje najboljši vrstni red poplačila, ne bo poplačan.

¨      Do odločitve sodišča prve stopnje je rok za položitev kupnine določen v odredbi o prodaji že potekel. V situaciji, ko se še odloča o položitvi dela kupnine, ki presega oprostitev kupnine, je potrebno upoštevati specifičnost stanja. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je za odločitev o upnikovem predlogu za oprostitev položitve kupnine potreben določen dodaten čas. Sodišče mora namreč o oprostitvi položitve kupnine izdati vmesni sklep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča, je življenjsko logično, da je začetek teka 15 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v IV. točki odredbe o prodaji, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu. Razlog upnika za podaljšanje roka za položitev kupnine je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen.

¨      Res je, da se v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplača davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. To določbo glede plačila davka na dodano vrednost je mogoče v izvršilnem postopku razlagati tako, da v primeru, da je zavezanec za plačilo DDV prodajalec, torej dolžnik v izvršbi, in gre za prodajo stavbnih zemljišč in prodajo novih objektov, in mora obračunati in plačati 22 % DDV, če ima dolžnik veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pri prodaji stavbnih zemljišč in novih nepremičnin namreč mehanizem obrnjene davčne obveznosti ni mogoč. To se upošteva šele pri poplačilu iz kupnine.

VSL Sklep I Ip 1126/2025, 22. 1. 2026

192. člen (Izročitev nepremičnine kupcu)

¨      Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.

¨      S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.

¨      Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.

VSL Sklep I Ip 1227/2025, 14. 1. 2026

193. člen (Varstvo kupčevih pravic)

194. člen (Ustavitev izvršbe)

195. člen (Kdaj se poplačajo)

196. člen (Kateri upniki se poplačajo)

¨      Pritrditi je pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo pooblastilo, ko je samo odmerilo davek. To je v izključni domeni davčnega organa (drugi odstavek 14. člena ZDPN-2). Sodišče je dolžno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za nastanek davčne obveznosti, kot vrsto nepremičnine, davčni status udeležencev, in na podlagi teh dejstev pridobiti odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin od davčnega organa. Šele na podlagi pravnomočne odločbe davčnega organa, v kateri je določen točen znesek davka, sodišče kupcu (v obravnavanem primeru edinemu upniku oproščenemu položitve kupnine) naloži plačilo davka.

VSM Sklep I Ip 136/2026, 10. 3. 2026

197. člen (Prednost pri poplačilu)

¨      Pritrditi je pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo pooblastilo, ko je samo odmerilo davek. To je v izključni domeni davčnega organa (drugi odstavek 14. člena ZDPN-2). Sodišče je dolžno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za nastanek davčne obveznosti, kot vrsto nepremičnine, davčni status udeležencev, in na podlagi teh dejstev pridobiti odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin od davčnega organa. Šele na podlagi pravnomočne odločbe davčnega organa, v kateri je določen točen znesek davka, sodišče kupcu (v obravnavanem primeru edinemu upniku oproščenemu položitve kupnine) naloži plačilo davka.

VSM Sklep I Ip 136/2026, 10. 3. 2026

¨      V drugem odstavku 191. člena je določeno, da je upnik, ki je edini kupec, lahko oproščen položitve kupnine. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot poudarja pritožnik, prvi v vrsti za poplačilo med neprivilegiranimi terjatvami. Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev položitve kupnine upnik, ki je kupec predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda edini je namreč enopomenska. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi sam namen tega pravila. Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Eden od namenov zakona za določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ je v tem, da lahko potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upnik in tudi dolžnik izpodbija terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil, in lahko uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da upnik, ki ima sicer v trenutku prodaje najboljši vrstni red poplačila, ne bo poplačan.

¨      Do odločitve sodišča prve stopnje je rok za položitev kupnine določen v odredbi o prodaji že potekel. V situaciji, ko se še odloča o položitvi dela kupnine, ki presega oprostitev kupnine, je potrebno upoštevati specifičnost stanja. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je za odločitev o upnikovem predlogu za oprostitev položitve kupnine potreben določen dodaten čas. Sodišče mora namreč o oprostitvi položitve kupnine izdati vmesni sklep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča, je življenjsko logično, da je začetek teka 15 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v IV. točki odredbe o prodaji, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu. Razlog upnika za podaljšanje roka za položitev kupnine je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen.

¨      Res je, da se v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplača davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. To določbo glede plačila davka na dodano vrednost je mogoče v izvršilnem postopku razlagati tako, da v primeru, da je zavezanec za plačilo DDV prodajalec, torej dolžnik v izvršbi, in gre za prodajo stavbnih zemljišč in prodajo novih objektov, in mora obračunati in plačati 22 % DDV, če ima dolžnik veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pri prodaji stavbnih zemljišč in novih nepremičnin namreč mehanizem obrnjene davčne obveznosti ni mogoč. To se upošteva šele pri poplačilu iz kupnine.

VSL Sklep I Ip 1126/2025, 22. 1. 2026

¨      Ob izkazani domnevni bazi v zvezi s trajnejšo nelikvidnostjo obramba glede večje vrednosti dolžnikovega premoženja od obveznosti do upnikov ni relevantna. Upniki insolventnosti niso utemeljevali z morebitno dolgoročno plačilno nesposobnostjo dolžnika (1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP), temveč so predlog za začetek stečajnega postopka oprli na domnevo trajnejše nelikvidnosti, ki je glede na dolžnikov skupni dolg in redne prejemke podana ter je tudi ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na obstoj oziroma vrednost dolžnikovega nepremičnega (nelikvidnega) premoženja.

¨      Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga upnikov za začetek postopka osebnega stečaja je kljub temu pravilen iz drugih razlogov. Verjetno izkazane terjatve praktično v celoti izvirajo iz zakonite preživnine za mladoletne otroke, ki so v postopku osebnega stečaja opredeljene kot prednostne terjatve. Te se iz splošne razdelitvene mase poplačajo pred navadnimi in podrejenimi terjatvami (prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 359. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), zanje pa se tudi ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zavarovanja, prekinitev postopka izvršbe in zavarovanja ter pravne posledice začetka stečajnega postopka za ločitvene in izločitvene pravice (drugi odstavek 390. člena ZFPPIPP). Obravnavane preživninske terjatve so predmet dveh že začetih izvršilnih postopkov, ki zaenkrat potekata (le) z rubežem dolžnikove plače in denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Za prisilno izterjavo preživninskih terjatev lahko upniki posežejo tudi na drugo premoženje dolžnika in to možnost ohranijo tudi v primeru, da se nad premoženjem dolžnika začne stečajni postopek (drugi odstavek 390. člena ZFPPIPP). Tak njihov položaj oziroma odsotnost vpliva stečaja na izterjavo preživninskih terjatev utemeljuje sklepanje, da samo s takimi terjatvami načeloma ni mogoče utemeljiti začetka postopka osebnega stečaja, če bodo lahko v celoti poplačane v izvršbi oziroma izven stečaja. V takem primeru namreč vodenje postopka osebnega stečaja ne bi bilo skladno z njegovim namenom (382. člen ZFPPIPP).

¨      V konkretnem primeru se je izkazalo, da se obravnavane preživninske terjatve prvega, drugega in tretjega upnika že prisilno izterjujejo v izvršbi, na katero predlagani stečaj ne bi vplival, oziroma da lahko upniki neodvisno od stečaja dosežejo celotno poplačilo svojih terjatev s prisilno prodajo dolžnikovega nepremičnega premoženja. Upniki niso z ničimer pojasnili, zakaj tega niso poskusili storiti, čeprav je bil že njihov prejšnji predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem istega dolžnika pravnomočno zavrnjen (VSL sklep Cst 204/2022 z dne 7. 7. 2022). S svojimi prednostnimi (preživninskimi) terjatvami zato ne morejo doseči začetka postopka osebnega stečaja nad premoženjem dolžnika, temveč bi jih lahko v tem postopku prijavili, če bi bil začet na podlagi kakšne druge terjatve.

¨      Takšna druga terjatev v konkretnem primeru ni izkazana. Predlog za začetek stečajnega postopka se poleg preživninskih terjatev opira še na terjatvi četrte upnice iz naslova uporabnine za vikend in stroškov izvršbe za stike z otroki. Ugotovitev sodišča prve stopnje o neizkazanosti terjatve za plačilo uporabnine je prestala pritožbeni preizkus, preostala terjatev v zvezi s plačilom izvršilnih stroškov (248,58 EUR) pa je prenizka, da bi lahko utemeljevala začetek stečajnega postopka, ki bi v primerjavi z navedeno terjatvijo in v okoliščinah konkretnega primera za dolžnika pomenil nesorazmeren ukrep. Zanj bi namreč stečaj ustvaril dodatne obveznosti (383.b in 384. člen ZFPPIPP) in mu tudi omejil poslovno sposobnost (386. člen ZFPPIPP), v zvezi s stečajem pa bi nastali še dodatni stroški, ki bi bremenili stečajno maso. Ker bi bile te posledice glede na izrazito nizko vrednost terjatve četrte upnice in siceršnji obstoj dolžnikovega premoženja, iz katerega se lahko (tako kot preostali upniki) v celoti poplača izven stečaja, pretirane, in ker obenem niso izkazane nobene druge terjatve, ki bi samostojno utemeljevale začetek postopka osebnega stečaja, vodenje tega postopka tudi v tem primeru ne bi bilo skladno z njegovim namenom (382. člen ZFPPIPP).

¨      Standard verjetnosti je predvsem kvalitativen, zato četrta upnica ne more uspeti z očitkom, da je za svoje trditve ponudila več dokazov kot dolžnik. Trditev je verjetno izkazana, ko so razlogi v prid tej trditvi prepričljivejši (ne pa nujno številčnejši) od razlogov, ki govorijo proti njej, pri napolnjevanju dokaznega standarda pa je treba upoštevati tudi naravo posega in usodnost posledic odločitve za predlagatelja in prizadeto osebo. Zato samo po sebi ni odločilno, da se je dolžnik glede določenega zatrjevanega dejstva dokazno branil le s svojo izpovedjo, četrta upnica pa je poleg svoje izpovedbe ponudila še listinske dokaze.

¨      Če določena ugotovitev samostojno temelji na nespornih trditvah strank, jim sodišče z neizvedbo dokazov ne more odvzeti možnosti obravnavanja pred sodiščem.

VSL Sklep Cst 198/2025, 16. 9. 2025

198. člen (Vrstni red drugih terjatev)

¨      Pritrditi je pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo pooblastilo, ko je samo odmerilo davek. To je v izključni domeni davčnega organa (drugi odstavek 14. člena ZDPN-2). Sodišče je dolžno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za nastanek davčne obveznosti, kot vrsto nepremičnine, davčni status udeležencev, in na podlagi teh dejstev pridobiti odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin od davčnega organa. Šele na podlagi pravnomočne odločbe davčnega organa, v kateri je določen točen znesek davka, sodišče kupcu (v obravnavanem primeru edinemu upniku oproščenemu položitve kupnine) naloži plačilo davka.

VSM Sklep I Ip 136/2026, 10. 3. 2026

199. člen (Nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena)

Ni relevantne sodne prakse.

200. člen (Sorazmerno poplačilo terjatev)

200.a člen (Poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine)

¨      Pri maksimalni hipoteki torej ni akcesornosti med posamezno terjatvijo in hipoteko, temveč obstaja akcesornost med poslovnim razmerjem in maksimalno hipoteko. Če preneha posamezna terjatev znotraj maksimalne hipoteke, ne preneha tudi maksimalna hipoteka. Če se cedira terjatev, ki je zavarovana z maksimalno hipoteko, pa se hipoteka ne prenese na novega upnika niti delno.

¨      Gre za izjemo (lex specialis) od splošnega pravila 148. člena SPZ, v skladu s katerim (navadna) hipoteka - če ni dogovorjeno drugače - sledi terjatvi.

¨      Maksimalna hipoteka se torej lahko prenese le, če novi upnik z dolžnikovim soglasjem prevzame celotno pravno razmerje, ki je podlaga za nastanek terjatve.

VSL Sodba I Cp 342/2025, 18. 6. 2025

200.b člen (Povezane osebe)

201. člen (Izpodbijanje terjatev)

¨      Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku, kar velja tudi za dolžnika. Zato so v tem pritožbenem postopku prepozne dolžnikove navedbe, s katerimi prereka obstoj izpodbijane terjatve. Dolžnik se namreč razdelitvenega naroka, na katerega je bil pravilno vabljen, in na katerem bi lahko prerekal omenjeno terjatev, niti ni udeležil.

VSL Sklep I Ip 1122/2025, 2. 12. 2025

202. člen (Napotitev na pravdo)

203. člen (Nezapadla terjatev)

204. člen (Nezapadla terjatev občasnih prejemkov)

205. člen (Pogojna terjatev)

206. člen (Predznamba zastavne pravice in zaznamba spora)

Ni relevantne sodne prakse.

207. člen (Razdelitveni narok)

208. člen (Sklep o poplačilu)

¨      V drugem odstavku 191. člena je določeno, da je upnik, ki je edini kupec, lahko oproščen položitve kupnine. To pomeni, da kupec, ki ni edini upnik ne more biti oproščen položitve kupnine, četudi je, tako kot poudarja pritožnik, prvi v vrsti za poplačilo med neprivilegiranimi terjatvami. Drugi odstavek 191. člena ZIZ je tako jasen in nedvoumen, da ga ni mogoče razlagati drugače, kot le gramatikalno. Zakonska določba, da lahko oprostitev položitve kupnine upnik, ki je kupec predlaga le, če je edini upnik, ne pušča nobenega dvoma, kaj je pomen tega pravila. Beseda edini je namreč enopomenska. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi sam namen tega pravila. Namen pravila drugega odstavka 191. člena ZIZ je varstvo drugih upnikov, ki imajo tudi pravico do poplačila iz prodane nepremičnine. Eden od namenov zakona za določbo drugega odstavka 191. člena ZIZ je v tem, da lahko potem, ko je nepremičnina prodana, drugi upnik in tudi dolžnik izpodbija terjatev upnika, ki je nepremičnino kupil, in lahko uspejo v pravdnem postopku, kar pomeni, da upnik, ki ima sicer v trenutku prodaje najboljši vrstni red poplačila, ne bo poplačan.

¨      Do odločitve sodišča prve stopnje je rok za položitev kupnine določen v odredbi o prodaji že potekel. V situaciji, ko se še odloča o položitvi dela kupnine, ki presega oprostitev kupnine, je potrebno upoštevati specifičnost stanja. Potrebno je upoštevati dejstvo, da je za odločitev o upnikovem predlogu za oprostitev položitve kupnine potreben določen dodaten čas. Sodišče mora namreč o oprostitvi položitve kupnine izdati vmesni sklep, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Zaradi vmesnega procesnega dejanja sodišča, je življenjsko logično, da je začetek teka 15 dnevnega roka, ki je bil opredeljen v IV. točki odredbe o prodaji, odložen do trenutka sprejete odločitve o upnikovem predlogu. Razlog upnika za podaljšanje roka za položitev kupnine je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen.

¨      Res je, da se v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ prednostno poplača davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin. To določbo glede plačila davka na dodano vrednost je mogoče v izvršilnem postopku razlagati tako, da v primeru, da je zavezanec za plačilo DDV prodajalec, torej dolžnik v izvršbi, in gre za prodajo stavbnih zemljišč in prodajo novih objektov, in mora obračunati in plačati 22 % DDV, če ima dolžnik veljavno identifikacijsko številko za DDV. Pri prodaji stavbnih zemljišč in novih nepremičnin namreč mehanizem obrnjene davčne obveznosti ni mogoč. To se upošteva šele pri poplačilu iz kupnine.

VSL Sklep I Ip 1126/2025, 22. 1. 2026

209. člen (Izbris pravic in bremen)

210. člen (Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju)

¨      Dolžnik je bil na pravico iz 210. člena ZIZ opozorjen v 11. odstavku pravnega pouka sklepa I 130/2024 z dne 29. 3. 2024 (s katerim se je izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi VL 23507/2020 z dne 27.3. 2020, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 9.6. 2020, nadaljevala na dolžnikove nepremičnine, in ki je bila pristopljena k vodilni izvršbi I 531/2019 s sklepom z dne 3.5.2024), pa predloga po 210. členu ZIZ kljub temu ni podal. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da dolžnik sploh ni bil opozorjen na pravico po 210. členu ZIZ.

VSC Sklep I Ip 100/2025, 5. 6. 2025

211. člen (Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo)

¨      Izpisi Geodetske uprave RS, na katere se je upnik skliceval v dopolnitvi predloga z dne 17. 6. 2025 in ponovno v pritožbi, niso ustrezen dokaz dolžnikove (so)lastninske pravice na predlagani nepremičnini, v zvezi s katero je dolžnik tudi v predloženih listinah naveden (zgolj) kot njen registrski lastnik (do 1/2). Poleg tega pa, kot že pojasnjeno, ta nepremičnina niti ni samostojen predmet stvarnih pravic, ampak je v skladu z načeli stvarnega prava in določbami SPZ del (sestavina) zemljišča, tj. parcele, na kateri stoji stavba št. 2039, v kateri se nahaja zadevno stanovanje, ki je v katastru vpisano kot posamezni del št. 1 v stavbi št. 2039. Parcela pa, kot že navedeno, po podatkih zemljiške knjige ni v lasti dolžnika, ampak v lasti Mestne občine X (upnik izvršbe na to parcelo ni predlagal, v zvezi z njo pa tudi ni predložil listin iz tretjega odstavka 168. člena ZIZ oziroma izkazal vložitve tožbe iz petega odstavka 168. člena ZIZ).

VSM Sklep I Ip 506/2025, 24. 10. 2025

211.a člen (Izvršba na stavbno pravico)

¨      Stavbna pravica je imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Obvezna sestavina stavbne pravice je zgradba, ki je v času obstoja stavbne pravice v lasti imetnika stavbne pravice in ne v lasti lastnika zemljišča, na katerem stoji zgradba. Sestavina stavbne pravice je zgradba in ne zemljišče.

VSC Sklep I Ip 170/2022, 31. 8. 2022

212. člen (Sodni penali)

¨      Pravnomočnega izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti se s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati, izpodbija se lahko le dovoljenost izvršbe. Tožnik ne more more biti uspešen z navedbami, ki jih podaja šele v pravdnem postopku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zoper katerega pravočasnega ugovora ni vložil

VSL Sklep I Cp 2212/2024, 30. 1. 2026

¨      Namen sodnih penalov je siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova. Ker ne gre za institut, namenjen kaznovanju dolžnika, pridejo sodni penali v poštev le, če je zasledovani namen, to je izpolnitev nedenarne obveznosti na način, kot zahteva izvršilni naslov, še mogoče doseči. V nasprotnem primeru bi šlo zgolj za denarno okoriščenje upnika kot sankcijo za neizpolnitev obveznosti skladno z izvršilnim naslovom, kar pa ne more biti namen sodnih penalov.

¨      Upnica ne izpodbije ugotovitve izvedenca, da zaradi manjšanja višinske razlike med parcelami strank sodne poravnave sedaj ni več mogoče izvršiti tako, da bi bila izpolnjena tudi zahteva iz sodne poravnave, da nasutje nikjer ne bi preseglo 10 cm nad nivojem parcele upnice. Upnica torej ne ovrže, da sodne poravnave ni mogoče (več) izvršiti v celoti tako, kot se glasi. To pa posledično pomeni, da s predlogom za določitev sodnih penalov ne more uspeti. Zmotno je namreč upničino stališče, da je odločilno, kakšno je bilo stanje ob sklenitvi sodne poravnave, temveč je bistveno, da v času odločanja o upničinem predlogu s sodnimi penali ni mogoče doseči ureditve travnate brežine na točno takšen način, kot izhaja iz sodne poravnave. Zato določitev sodnih penalov ne bi bila skladna z namenom tega instituta in se posledično izpodbijana odločitev izkaže kot pravilna.

VSL Sklep I Ip 1175/2025, 14. 1. 2026

¨      Iz določbe prvega odstavka 269. člena OZ je mogoče ugotoviti, čemu so sodni penali namenjeni: njihov cilj je dolžnika siliti k izpolnitvi nedenarne obveznosti, ki je dolžnik kljub temu, da upnik razpolaga s pravnomočno sodno odločbo zoper njega, ni prostovoljno izpolnil. Gre torej za institut, ki je alternativa izvršbi, z obojim pa se dokončno uresničuje upnikova ustavna in konvencijska pravica do sodnega varstva. Le-ta je namreč učinkovita šele, ko je terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, tudi dokončno realizirana. Penali imajo pomembno vlogo tudi pri uveljavljanju načela pravne države.

¨      Upnikova pravica, da se posluži sodnih penalov za siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, pa ni neomejena. To med drugim pomeni, da upnik navedene pravice ne sme zlorabljati, saj že iz 2. člena URS izhaja prepoved zlorabe pravic. Za zlorabo pravice gre, če nosilec pravice zaradi "odprtosti" upravičenja pravico uresničuje tako, da odstopi od njenega namena. V takem primeru je dolžnost pristojnega organa, da na predlog prizadetega ali po uradni dolžnosti prekoračeno pravico vsebinsko omeji tako, da ne pride do prekomernega posega v pravico prizadetega, ki je z njo v konfliktu, če je potrebno, tudi tako, da zavrne zahtevo "izvrševalca pravice" za pravno varstvo.

¨      Upnik v pritožbi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnik dolgovane obveznosti sedaj že izpolnil, izrecno niti ne prereka. Bistveni pritožbeni argument je namreč upnikovo materialnopravno stališče, da za odločanje o njegovem predlogu za določitev sodnih penalov ni odločilen trenutek odločanja sodišča oziroma trenutek izdaje sklepa, temveč trenutek vložitve predloga. Takšno stališče pa je glede na zgoraj predstavljena materialnopravna izhodišča pravno zmotno. Kot rečeno, je namen sodnih penalov siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti, kakor hitro pa je (bil) ta cilj dosežen, za določitev sodnih penalov ni več podlage. Določitev sodnih penalov v takem primeru bi pomenila zlorabo upnikove pravice, saj ne bi šlo več za siljenje dolžnika k izpolnitvi obveznosti, ampak le še za kaznovanje le-tega. Povedano drugače, če bi sodišče določilo sodne penale kljub temu, da je dolžnik že izpolnil dolgovane obveznosti, bi dopustilo upniku izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom. Zlorabo pravice pa je sodišče njenemu izvrševalcu dolžno preprečiti, ne pa je celo omogočati.

¨      Namen sodnih penalov je v tem, da se dolžniku naloži obveznost pravočasne in učinkovite izpolnitve, zato je za presojo odločilno stanje v trenutku vložitve predloga, ko je bil interes upnika za njihovo določitev aktualen in utemeljen.

VSL Sklep I Ip 1104/2025, 17. 11. 2025

213. člen (Krajevna pristojnost)

214. člen (Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)

215. člen (Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)

216. člen (Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)

217. člen (Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)

Ni relevantne sodne prakse.

218. člen (Če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje)

Ni relevantne sodne prakse.

219. člen (Pravica do odškodnine)

220. člen (Krajevna pristojnost)

221. člen (Način izvršbe)

222. člen (Odstranitev premičnin)

223. člen (Prodaja premičnih stvari)

224. člen (Krajevna pristojnost)

224.a člen (Sodelovanje izvršitelja)

225. člen (Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug)

¨      Upnik s sprejemom izpolnitve ni dolžan premagovati velikih ovir in nositi visokih stroškov. Nepomembno je, če upnik nima prijavljenega drugega stalnega prebivališča, za učinkovito izpolnitev je namreč bistveno, kje upnik dejansko živi. Da je dolžnica izročila pravi ključ, ta ne more dokazovati s fotografijami ključa.

VSL Sklep I Ip 1397/2025, 4. 2. 2026

226. člen (Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik)

¨      Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno za otroke, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ne glede na to, kje se dejansko nahajajo, če so v starosti obveznega šolanja.

VSL Sklep IV Cp 182/2026, 6. 2. 2026

¨      Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili določeni, v korist obeh otrok, saj sicer matično sodišče ne bi odločilo na način, kot je, torej tudi tako, da se ob stikih predajajo tudi osebni dokumenti otrok. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma ugovoru izvršilnega naslova z vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati.

¨      V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in se je hkrati odločalo o začasni odredbi, s katero bi bilo ob izdaji lahko začasno poseženo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče kvečjemu ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. Ker pa začasna odredba učinkuje, še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi, pa zadošča, da se izvršba ne opravlja do njene izdaje (ter se tudi ni). Če je izdana, upnikov izvršilni naslov lahko začasno izgubi pravni učinek (če je poseženo v samo prej določeno obveznost dolžnika), saj ga začasno nadomesti začasna odredba, s tem tudi odpade temeljna predpostavka obravnavane izvršbe. Če pa je predlog za izdajo začasne odredbe, tako kot v obravnavani zadevi, zavrnjen oziroma dolžnikova obveznost ni spremenjena, pa izvršilno sodišče iz enakih razlogov, kot jih ugotovi matično sodišče, ne sme odložiti izvršbe.

VSL Sklep IV Ip 117/2026, 4. 2. 2026

¨      Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.

VSL Sklep IV Ip 71/2026, 4. 2. 2026

¨      Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva toženka s sporno objavo izrazila mnenje.

¨      Za razliko od dejstev pri mnenju ni mogoče zahtevati, da bi bilo podvrženo dokazovanju resničnosti.

¨      Protipravnost je podana, če je mnenje podano z zaničevalnim namenom.

¨      V konkretnem primeru je zaradi odločitve o razveljavitvi začasne odredbe naknadno odpadla pravna podlaga za vodenje postopka zavarovanja. Upoštevajoč 76. člen ZIZ se v takšnih primerih razveljavijo tudi opravljena izvršilna dejanja, saj je odpadla pravna podlaga tudi za njihovo opravo. Pri zavarovanju za opravo nenadomestnega dejanja je izvršilno dejanje tudi izrečena denarna kazen, ki jo je potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljaviti.

VSL Sklep I Cpg 206/2025, 20. 5. 2025

¨      Upoštevaje, da pritožba ne izpodbija zavrnilne odločitve glede naložene opustitve niti nosilnega razloga zanjo, ki je podlaga za ugoditev ugovoru zoper II. točko izreka sklepa o začasni odredbi, in ki je, glede na namen zavarovanja v zadevah potrošniških kreditov v CHF valuti, upoštevaje sodbo SEU-287/22 z dne 15. 6. 2023, v zagotovitvi polnega učinka končne meritorne odločitve, ta pa je po sprejeti odločitvi dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe, pritožba ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo le na zavrnilno odločitev o izvršilnem sredstvu, ki ni samostojne narave.

VSC Sklep I Cp 114/2025, 16. 4. 2025

¨      Okoliščine, ki preoblikujejo otrokovo korist, lahko pripeljejo do tega, da utegne biti v izjemnih okoliščinah posameznega primera v postopkih izvršbe s področja, ki se tičejo otrok, priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. Toda dopusten odstop od načela stroge formalne legalitete se ne more izražati v vsebinskem posegu v pravnomočno odločbo. Izvršilno sodišče zato izvršilnega nasloven ne more izvršiti tako da zapove "uvajalne stike", ki jih izvršilni naslov ne ureja. Prav tako se odstop od načela stroge formalne legalitete v postopku posredne izvršbe, ko se z izrekanjem denarnih kazni dolžnika (pri)sili k izpolnjevanju njegove obligacije (prizadevanja), ne more izraziti tako, da izvršilno sodišče zaradi upoštevanja otrokove koristi zavrne predlog za izvršbo. Element spreminjajoče se otrokove koristi namreč v zadostni meri varuje institut odloga izvršbe.

VSRS Sklep II Ips 55/2025, 7. 1. 2026

227. člen (Dopustitev in opustitev)

¨      Ni videti razlogov, da tudi denarna kazen, določena za kršitev zapovedane opustitve na podlagi ZPND, ne bi bila izrečena za vsako kršitev zapovedane opustitve, izrečeno s sodno odločbo. Namen denarne kazni je prvenstveno v zagotovitvi varstva žrtve pred nasilnimi ravnanji. Dolžnika naj izrek denarne kazni (in ne šele izvršitev, kot meni pritožnik) odvrne od kršitve izrečenih ukrepov. V nasprotju s tem namenom bi bilo stališče, da se prvotno izrečena kazen izreče ne glede na to, kolikokrat je dolžnik kršil s sodno odločbo izrečeno prepoved. Ker izvedba postopka po naravi stvari terja določen čas, se v primeru ponavljajočih kršitev v krajšem časovnem obdobju sodišče ne more odzvati na vsako od kršitev (ugotoviti kršitev, naložiti plačilo izrečene denarne kazni in določiti novo, višjo denarno kazen). Če bi se za vse kršitve, izvršene v času do izdaje sodne odločbe, izterjala le ena denarna kazen, bi bil kršitelj prej vzpodbujen k ponavljanju kršitev, kot pa da bi ga denarna kazen od njih odvračala. Namen denarne kazni bi bil izjalovljen.

VSL Sklep III Cp 156/2026, 27. 1. 2026

228. člen (Vzpostavitev prejšnjega stanja)

229. člen (Ponovno motenje posesti)

230. člen (Krajevna pristojnost)

231. člen (Rok za vložitev predloga za izvršbo)

232. člen (Način izvršbe)

233. člen (Nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo)

234. člen (Krajevna pristojnost)

235. člen (Fizična razdelitev)

236. člen (Razdelitev s prodajo)

237. člen (Stroški postopka)

238. člen (Izjava volje)

238.a člen (Krajevna pristojnost)

238.b člen (Izvršilni predlog in sklep)

238.c člen (Učinkovanje sklepa)

238.č člen (Izvršilna sredstva)

238.d člen (Posredna izročitev)

238.e člen (Neposredna izročitev)

238.f člen (Izvršitev odločbe o osebnih stikih)

¨      Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili določeni, v korist obeh otrok, saj sicer matično sodišče ne bi odločilo na način, kot je, torej tudi tako, da se ob stikih predajajo tudi osebni dokumenti otrok. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma ugovoru izvršilnega naslova z vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati.

¨      V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in se je hkrati odločalo o začasni odredbi, s katero bi bilo ob izdaji lahko začasno poseženo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče kvečjemu ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. Ker pa začasna odredba učinkuje, še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi, pa zadošča, da se izvršba ne opravlja do njene izdaje (ter se tudi ni). Če je izdana, upnikov izvršilni naslov lahko začasno izgubi pravni učinek (če je poseženo v samo prej določeno obveznost dolžnika), saj ga začasno nadomesti začasna odredba, s tem tudi odpade temeljna predpostavka obravnavane izvršbe. Če pa je predlog za izdajo začasne odredbe, tako kot v obravnavani zadevi, zavrnjen oziroma dolžnikova obveznost ni spremenjena, pa izvršilno sodišče iz enakih razlogov, kot jih ugotovi matično sodišče, ne sme odložiti izvršbe.

VSL Sklep IV Ip 117/2026, 4. 2. 2026

¨      Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.

VSL Sklep IV Ip 71/2026, 4. 2. 2026

¨      Okoliščine, ki preoblikujejo otrokovo korist, lahko pripeljejo do tega, da utegne biti v izjemnih okoliščinah posameznega primera v postopkih izvršbe s področja, ki se tičejo otrok, priznavanje absolutnosti pravnomočne sodne odločbe v nasprotju z načelom največje koristi otroka. Toda dopusten odstop od načela stroge formalne legalitete se ne more izražati v vsebinskem posegu v pravnomočno odločbo. Izvršilno sodišče zato izvršilnega nasloven ne more izvršiti tako da zapove "uvajalne stike", ki jih izvršilni naslov ne ureja. Prav tako se odstop od načela stroge formalne legalitete v postopku posredne izvršbe, ko se z izrekanjem denarnih kazni dolžnika (pri)sili k izpolnjevanju njegove obligacije (prizadevanja), ne more izraziti tako, da izvršilno sodišče zaradi upoštevanja otrokove koristi zavrne predlog za izvršbo. Element spreminjajoče se otrokove koristi namreč v zadostni meri varuje institut odloga izvršbe.

VSRS Sklep II Ips 55/2025, 7. 1. 2026

238.g člen (Izvršitev odločbe o prepovedi stikov)

Ni relevantne sodne prakse.

239. člen (Uporaba določb o izvršbi)

¨      Namen denarnega kaznovanja pri začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je v zagotovitvi, da se začasna odredba dejansko izvaja ter da se otrok na tak način takoj zaščiti.

VSL Sklep IV Cp 2257/2025, 7. 1. 2026

¨      Prvi odstavek 53. člena ZIZ določa, da lahko sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če ZIZ ne določa drugače (54. člen ZIZ). To pomeni, da je za odločanje o pravnem sredstvu toženca zoper I., III. in IV. točko izreka sklepa, s katerim je bilo predlogu za izdajo začasne odredbe ugodeno, pristojno odločati sodišče prve stopnje. Odločitev o pritožbi tožnice se pridrži do odločitve o ugovoru toženca.

VDSS Sklep Psp 201/2025, 17. 11. 2025

¨      Nacionalna sodišča so zato dolžna upoštevati razlago SEU (erga omnes učinki), torej tudi odločbo C-287/225 kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir; s slednjo je podana razlaga Direktive 93/13, na podlagi katere je prišlo tudi do spremembe nacionalne sodne prakse v tovrstnih zadevah - tudi pri odločanju o ukrepih zavarovanja so nacionalna sodišča dolžna razlagati lastne nacionalne določbe na način, da so te v skladu s pravom in cilji prava EU, upoštevaje evroskladno razlago.

VSC Sklep I Cp 233/2025, 26. 6. 2025

¨      Pritrditi pa gre pritožbeni graji, da so tožniki, ki so predlog za izdajo začasne odredbe vložili skupaj s tožbo,6 to je v isti vlogi, upoštevaje navedena izhodišča, trditvenemu (in z njim povezanim dokaznemu) bremenu glede obstoja verjetnosti terjatve, ki je prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ, na katerega so se v predlogu tudi sklicevali in ga je kot pravno podlago izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, zadostili, ko so zapisali, da se glede izkaza verjetnosti terjatve v celoti sklicujejo na navedbe, podane v tožbi.

VSC Sklep I Cp 194/2025, 28. 5. 2025

¨      Upoštevaje, da pritožba ne izpodbija zavrnilne odločitve glede naložene opustitve niti nosilnega razloga zanjo, ki je podlaga za ugoditev ugovoru zoper II. točko izreka sklepa o začasni odredbi, in ki je, glede na namen zavarovanja v zadevah potrošniških kreditov v CHF valuti, upoštevaje sodbo SEU-287/22 z dne 15. 6. 2023, v zagotovitvi polnega učinka končne meritorne odločitve, ta pa je po sprejeti odločitvi dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe, pritožba ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo le na zavrnilno odločitev o izvršilnem sredstvu, ki ni samostojne narave.

VSC Sklep I Cp 114/2025, 16. 4. 2025

¨      Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank; svojemu trditvenemu bremenu je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru zadostila, medtem ko je naloga sodišča, da v okviru pravnega sklepanja opravi subsumpcijo zatrjevanih dejstev pod ustrezajoče pravne norme. Zato na napačnem izhodišču temelji ugotovitev, da tožeča stranka ni podala konkretnih navedb o posledicah dejstev v zvezi s podanimi trditvami, ki se nanašajo na verjetnosten obstoj terjatve - ničnosti sklenjene Kreditne pogodbe.

VSC Sklep I Cp 107/2025, 27. 3. 2025

239.a člen (Sklep o zavarovanju in določitev izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

240. člen (Sredstva zavarovanja)

241. člen (Nedopustnost zavarovanja)

242. člen (Krajevna pristojnost)

243. člen (Pogoji za zastavno pravico)

244. člen (Način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini)

245. člen (Učinek vknjižbe in zaznambe)

245.a člen (Krajevna pristojnost)

245.b člen (Pogoji za zastavno pravico)

245.c člen (Način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu)

246. člen (Krajevna pristojnost)

Ni relevantne sodne prakse.

247. člen (Pogoji za zastavno pravico)

248. člen (Način pridobitve zastavne pravice na premičnini)

254. člen (Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi)

256. člen (Krajevna pristojnost)

257. člen (Pogoji za predhodno odredbo)

1.Splošno

¨      Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.

¨      Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.

VSL Sklep III Ip 184/2026, 25. 2. 2026

2.Odločba, ki je podlaga za izdajo predhodne odredbe
3.Izkaz nevarnosti

258. člen (Domnevana nevarnost)

259. člen (Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev)

¨      Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.

¨      Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.

VSL Sklep III Ip 184/2026, 25. 2. 2026

260. člen (Vrste predhodnih odredb)

1.Rubež premičnin
2.Rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari
3.Rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic
4.Rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet
5.Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi oziroma v centralnem registru vrednostnih papirjev na nematerializiranih vrednostnih papirjih
6.Predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici vknjiženi na nepremičnini
7.Več predhodnih odredb
8.Razno

262. člen (Prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve)

263. člen (Sklep o predhodni odredbi)

264. člen (Prenehanje predhodne odredbe)

265. člen (Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe)

266. člen (Krajevna pristojnost)

¨      Že iz predloga za izdajo sklepa o začasni odredbi vloženega na Okrajno sodišče v Murski Soboti dne 1. 4. 2025 izhaja, da med strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II N 1085/2024 že teče postopek zaradi spremembe odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine. Že na podlagi navedene okoliščine je na podlagi tretjega odstavka 266. člena ZIZ krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Do enakega zaključka privede določba drugega odstavka 266. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker ima otrok nesporno stalno prebivališče na naslovu matere v Ljubljani, začasnega prebivališča pa nima določenega.

VSM Sklep III Cp 1021/2025, 3. 12. 2025

267. člen (Kdaj je mogoče izdati začasno odredbo)

¨      Nacionalna sodišča so zato dolžna upoštevati razlago SEU (erga omnes učinki), torej tudi odločbo C-287/225 kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir; s slednjo je podana razlaga Direktive 93/13, na podlagi katere je prišlo tudi do spremembe nacionalne sodne prakse v tovrstnih zadevah - tudi pri odločanju o ukrepih zavarovanja so nacionalna sodišča dolžna razlagati lastne nacionalne določbe na način, da so te v skladu s pravom in cilji prava EU, upoštevaje evroskladno razlago.

VSC Sklep I Cp 233/2025, 26. 6. 2025

¨      Pritrditi pa gre pritožbeni graji, da so tožniki, ki so predlog za izdajo začasne odredbe vložili skupaj s tožbo,6 to je v isti vlogi, upoštevaje navedena izhodišča, trditvenemu (in z njim povezanim dokaznemu) bremenu glede obstoja verjetnosti terjatve, ki je prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ, na katerega so se v predlogu tudi sklicevali in ga je kot pravno podlago izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, zadostili, ko so zapisali, da se glede izkaza verjetnosti terjatve v celoti sklicujejo na navedbe, podane v tožbi.

VSC Sklep I Cp 194/2025, 28. 5. 2025

¨      Upoštevaje, da pritožba ne izpodbija zavrnilne odločitve glede naložene opustitve niti nosilnega razloga zanjo, ki je podlaga za ugoditev ugovoru zoper II. točko izreka sklepa o začasni odredbi, in ki je, glede na namen zavarovanja v zadevah potrošniških kreditov v CHF valuti, upoštevaje sodbo SEU-287/22 z dne 15. 6. 2023, v zagotovitvi polnega učinka končne meritorne odločitve, ta pa je po sprejeti odločitvi dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe, pritožba ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo le na zavrnilno odločitev o izvršilnem sredstvu, ki ni samostojne narave.

VSC Sklep I Cp 114/2025, 16. 4. 2025

268. člen (Učinek sklepa o začasni odredbi)

269. člen (Nedopustnost začasne odredbe)

270. člen (Pogoji za začasno odredbo)

1.Splošno

¨      Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.

¨      Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

VDSS Sklep Psp 163/2025, 1. 10. 2025

2.Verjeten obstoj terjatve

¨      Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.

¨      Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

VDSS Sklep Psp 163/2025, 1. 10. 2025

¨      Glede védenja o novih dejstvih je namreč že Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zvezi s predlogom za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP zavzelo jasno in enotno stališče (ki je uporabljivo tudi glede obnovitvenega razloga iz 11. točke citiranega člena ZPP), da rok ni vezan na trenutek, ko je stranka pridobila možnost navesti nova dejstva, temveč ko je imela možnost, da to stori. V obravnavanem primeru to pomeni, da je potrebna presoja ustrezne procesne skrbnosti tožnice kot predlagateljice obnove postopka in ugotovitev, ali bi tožnica ob zahtevani skrbnosti že pred 14. 1. 2025, ko je prejela pravnomočno kazensko sodbo v delu premoženjskopravnega zahtevka, lahko zvedela za pravnomočnost sodbe v delu glede krivde in kazenske sankcije, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje nastopila dne 17. 9. 2024.

¨      Glede na ugotovljeno dejstvo, da se je tožnica kot oškodovanka zoper kazensko sodbo pritožila (le) v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek, pritožbeno sodišče meni, da bi tožnica to lahko zvedela. Po prejemu kazenske sodbe bi se morala prepričati o njeni pravnomočnosti glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti toženca. Zavedati bi se namreč morala, da je predlog za obnovo postopka vezan na kratek subjektivni rok.

VSM Sklep I Cpg 129/2025, 26. 8. 2025

¨      Kolikor je nasprotnica zavarovanja do A. in B. A. imela terjatev, je bila prisilna uveljavitev te terjatve - za razliko od zgolj zastave, ki je bila po skupnem namenu pogodbenikov v funkciji prodaje deležev - objektivno v nasprotju s ciljem Pogodbe, da se deleža A. in B. A. prodata večinskemu družbeniku. To pa se lahko prilega ravnanju pogodbenika, po katerem je v smislu 107. člena OZ očitno, da ne bo izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe.

VSL Sklep I Cpg 257/2025, 21. 8. 2025

3.Verjeten obstoj nevarnosti

¨      Upoštevaje dejstvo, da je toženec pričel z prodajo nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, je tožnica v konkretnem primeru izkazala nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

VSM Sklep I Cp 188/2025, 6. 5. 2025

4.Neznatna škoda

¨      Tudi po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi ni verjetno, da bi z izdajo začasne odredbe do takšnih omejitev prišlo in bi tožencu zaradi tega nastala več kot le neznatna škoda. Stališče izpodbijanega sklepa o prepovedi posega v razpolagalna upravičenja toženca (točka 7 obrazložitve) v zadevi ni pravno odločilno, saj so bila toženčeva upravičenja v zvezi s poslovnim deležem omejena že v letu 2021, in sicer z realizacijo sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in vpisom prepovedi odtujitve ter obremenitve v sodni register (tako tudi v odločbi VSL I Cp 1945/2013 z dne 17. 7. 2013, na katero se sklicuje že pritožba). Drugače bi bilo, če bi bila na podlagi (v pritožbi izrecno citiranega) sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v sodni register vpisana (le) zastavna pravica, saj v tem primeru razpolagalna upravičenja imetnika poslovnega deleža niso omejena. Slednjemu bi po ustaljeni sodni praksi (šele) v primeru naknadnega vpisa prepovedi odtujitve in obremenitve v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju lahko nastala več kot le neznatna škoda (primerljive so zadeve z vpisi zastavnih pravic na nepremičninah - npr. odločba VSL I Cpg 234/2024 z dne 18. 6. 2024).

VSM Sklep I Cpg 63/2025, 27. 3. 2025

¨      Tožnik ni zatrjeval in še manj izkazal konkretnega aktivnega ravnanja toženke v smeri odtujitve stanovanja oziroma da bi toženka s svojim premoženjem razpolagala na način, ki bi verjetnostno potrjeval tožnikovo tezo, da bo uveljavitev tožnikove terjatve otežena oziroma onemogočena.

¨      Nedovoljene so pritožbene novote, s katerimi tožnik v pritožbi zatrjuje, da so izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 270. člena ZIZ, ker toženka s predlagano začasno odredbo ne bi utrpela nobene škode oziroma le neznatno škodo, ker je njena nepremičnina že obremenjena s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, zato pritožbeno sodišče teh novot ne sme upoštevati.

VSL Sklep I Cp 1335/2022, 24. 8. 2022

5.Domneva nevarnosti
6.Ureditvene (regulacijske) začasne odredbe

¨      Izdaja regulacijske začasne odredbe je pridržana izjemnim in nujnim primerom, toliko bolj, kadar jo stranka predlaga v sporu o motenju posesti, pri katerem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

VSL Sklep II Cp 211/2026, 5. 2. 2026

271. člen (Vrste začasnih odredb)

1.Splošno

¨      V disciplinskem postopku, v katerem se zdravniku očita, da je poklic opravljal v očitnem nasprotju s pravili znanosti in stroke, je treba pravno pomembna dejstva ugotavljati (tudi) s pomočjo strokovnjaka (izvedenca). Gre za časovno zamudno procesno opravilo, zato izenačitev absolutnega zastaralnega roka z relativnim, kot predlaga pritožnik, tudi iz tega razloga ne bi bila ustrezna.

VSL Sodba in sklep II Cp 1372/2025, 13. 1. 2026

2.Namen začasne odredbe
3.Prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami in hramba teh stvari ter vpis prepovedi v register
4.Prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic in zaznamba te prepovedi v zemljiški knjigi
5.Prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi
6.Nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali drugemu po njegovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska za katerega je izdana začasna odredba, z dolžnikovega računa
7.Druge vrste začasnih odredb

272. člen (Pogoji za začasno odredbo)

1.Splošno
2.Predpostavke za izdajo začasne odredbe - nedenarne terjatve

¨      Pritožnica v svoji pritožbi izrecno priznava, da tožnica ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe, pri kateri je sodelovala kot solidarna porokinja, ni bila prisotna. Dolžnost banke je, da pojasnilno dolžnost glede vsakega posameznega potrošnika opravi neposredno sama. Ni mogoč zaključek, da je bila pojasnilna dolžnost tožnici ob sklenitvi prvotne kreditne pogodbe opravljena preko njenega pokojnega moža, ki je nastopal v vlogi kreditojemalca.

¨      Odstop od precedensa je dopusten le, če to terjajo novi, prepričljivejši argumenti ali ko gre za v bistveni okoliščini drugačen dejanski stan. Konkretna zadeva ne po dejanski ne po pravni plati ne odstopa od drugih primerov sodne prakse, katerih osrednje vprašanje je bilo ničnost kreditnih pogodb z valutno klavzulo v CHF.

VSL Sklep I Cp 2091/2025, 18. 12. 2025

¨      Med vsebino začasnega zavarovanja in terjatvijo mora obstajati povezanost. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Ker z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bi bilo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku, je sodišče prve stopnje takšen predlog tožnice utemeljeno zavrnilo.

¨      Vsebino pravnega varstva, ki jo sodišče da stranki opredeljuje izrek sodbe. Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že po naravi stvari sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njim o delu predloga sploh ni bilo odločeno. Če stranka meni, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko skladno z določbami ZPP predlaga sodišču izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP). Sklep lahko dopolni le tisto sodišče, ki je takšno napako zagrešilo in to le na predlog stranke.

¨      V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca. Ker ni verjetno izkazano, da je bila tožnica z obvestilom o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja seznanjena, niso mogli nastati učinki iz drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in do zadržanja pravic ni prišlo.

VDSS Sklep Psp 216/2025, 15. 12. 2025

¨      Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Nevarnost gradnje ni abstraktna. Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.

VSL Sklep I Cp 2142/2025, 9. 12. 2025

¨      Naslov 53. člena ZIZ, ugovor opredeljuje kot dolžnikovo edino pravno sredstvo, drugi odstavek pa tudi določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. To pomeni, da nosi toženka breme substanciranja vseh ugovornih razlogov (in predloženih dokazov) v samem ugovoru. Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep začasni odredbi imata tudi sicer drugačni procesni naravi in cilja, saj je prvi namenjen nasprotovanju tožbi in tožbenemu zahtevku - torej vlogi stranke, medtem ko se z drugim izpodbija odločitev sodišča.

¨      Nacionalna sodišča moraj ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse potrebno v njihovi pristojnosti, da se zagotovijo polni učinki Direktive 93/13 in doseže rešitev v skladu z njenim ciljem, kar vključuje tudi obveznost, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.

¨      Direktive nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih. A sodišče prve stopnje Direktiva 93/13 ni uporabilo neposredno namesto ZIZ, temveč je ZIZ razlagalo na način, ki zagotavlja polni učinek varstva potrošnikov, kot to zahteva pravo EU oziroma Direktiva 93/13. Skladno s sodbo C-287/22 nacionalna sodna praksa namreč ne sme onemogočati začasnih odredb, če je to potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti končne sodbe.

¨      Formalna opozorila o možnosti spremembe tečaja ali splošne klavzule o prevzemu tveganja (možnosti spremembe tečaja in višine anuitete, vključena v pogodbo ali notarski zapis), ne zadoščajo za izpolnitev pojasnilne dolžnosti, saj mora potrošnik prejeti informacije takšne kakovosti, da lahko oceni ekonomske posledice za svoje premoženje, zlasti v primeru znatne depreciacije domače valute.

¨      V fazi zavarovanja ni mogoče slediti ugovoru banke, da ji pripada nadomestilo za uporabo kapitala v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, saj bi bil odvračilni učinek Direktive 93/13 izničen. Če vsota vseh plačil, ki jih je izvedel kreditojemalec, presega znesek prejetega kredita v EUR, to s stališča varstva potrošnika in verjetnosti terjatve zadošča za zaključek, da verjetno ne dolguje ničesar več.

¨      Če denarni zahtevek ni predmet postopka zavarovanja z začasno odredbo, vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, za postopek zavarovanja ne more biti relevantno.

¨      Poslabšanje položaja kreditojemalca v potrošniškem sporu zaradi (verjetno nične kreditne pogodbe) izhaja že iz tega, da bi moral zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji obravnavi. Zato je varstvo potrebno zagotoviti tako, da se z začasnim ukrepom zadrži izvajanje verjetno nične pogodbe tako, da do potrebe po spremembi tožbe ali vložitvi nove tožbe sploh ne pride. To še toliko bolj velja za primer, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska.

VSC Sklep I Cp 328/2025, 27. 11. 2025

¨      V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZOPNI sodišče na predlog državnega tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora, če so podani zakonski pogoji.

¨      V skladu s 6. členom ZOPNI se domneva, da je bilo premoženje nezakonitega izvora preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če je bilo preneseno na ožje povezane osebe ali ožje družinske člane. Ožji družinski člani so zakonec oziroma oseba, s katero osumljenec, obdolženec, obsojenec, zapustnik ali pravni naslednik živi v zunajzakonski skupnosti, ali s katero je v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali je njen skrbnik ali varovanec ali druga oseba, s katero živi v skupnem gospodinjstvu.

¨      Stranka mora svoj dokazni predlog substancirati in ga opremiti z vsemi potrebnimi podatki. Z zavrnitvijo pomanjkljivih dokaznih predlogov toženi stranki ni bila kršena pravica do izjave oziroma sodnega varstva.

VSL Sklep II Cp 2089/2025, 27. 11. 2025

¨      Sodišče prve stopnje je presojo, ali je toženka z ugovornimi navedbami uspela omajati ugotovljeno verjetnost obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe, presojalo po določbah ZIZ, vendar v smislu ciljev in temeljnih načel, ki izhajajo iz Direktive 93/13 in kot to izhaja iz sodbe Sodišče EU v zadevi C-287/22, ter 272. člen ZIZ razlagalo evroskladno. Že Sodišče EU je v zadevi C-287/22 pojasnilo, da načelo skladne razlage vključuje tudi obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13.

¨      Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.

¨      Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (banka), je materialnopravno vprašanje glavne stvari.

VSC Sklep I Cp 410/2025, 27. 11. 2025

¨      Ugovor mora biti obrazložen. Dolžnik mora navesti relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje.

¨      V ugovornem postopku, v katerem je že vzpostavljena kontradiktornost (obravnavajo se navedbe in dokazi obeh strank), se ponovno preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov, izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, pa ne (več).

¨      Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga ZIZ ne definira. Glede na vse okoliščine primera ga v vsakem primeru posebej napolnjuje sodna praksa. Pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe je narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen.

¨      Navedba ID znaka v izreku sodne odločbe glede na jasen opis prostora za identifikacijo spornega poslovnega prostora ni potrebna, očitno pomoto v zapisu ID številke pa lahko kadarkoli odpravi tožeča stranka (v predlogu) in sodišče (v sklepu).

VSL Sklep I Cp 2018/2025, 24. 11. 2025

¨      Arbitražna klavzula v pogodbi ne izključuje sodne pristojnosti v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe na prepoved unovčitve menic, ki so bile dolžniku izročene na podlagi te pogodbe. Vsebina arbitražne klavzule v konkretnem primeru ni takšna, da bi se z njo stranke izrecno in nedvoumno odpovedale sodnemu varstvu za izdajo začasnih ukrepov.

¨      Sodišče vedno uporabi svoje lastno procesno pravo (lex fori), kar velja tudi za pogoje za izdajo začasne odredbe.

VSL Sklep I Cpg 482/2025, 20. 11. 2025

¨      Sodišče zavrne predlog za ureditveno začasno odredbo, če upnik ne trdi, da je mogoča odprava njenih posledic (t. i. pogoj reverzibilnosti).

VSL Sklep I Cp 2026/2025, 20. 11. 2025

¨      Ustaljeno in enotno je stališče, da materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati in uporabiti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 180. člena ZPP), vključuje tudi pravo Evropske unije (EU), to pa je v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oziroma primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje Sodišče Evropske unije (SEU), katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Če predpisi, razlage ali sodna praksa nacionalnega prava nasprotujejo pravu EU (vključno z razlagami slednjega s strani SEU), mora nacionalno sodišče po načelu lojalne (evroskladne) razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z zgoraj citiranim 272. členom ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.

¨      Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot.

VSL Sklep II Cp 1492/2025, 19. 11. 2025

¨      Predmet presoje v sporu je varstvo pravic, ki jih daje pravni red EU. Nacionalna sodišča, ki odločajo v tovrstnih sporih, morajo imeti možnost, da v postopkih zaradi njihovega varstva sprejmejo tudi začasne ukrepe, ko je to nujno, se zagotovi polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana v zvezi z obstojem pravic, zatrjevanih na podlagi prava EU.

VSK Sklep I Cp 521/2025, 13. 11. 2025

¨      Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklepanju kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.

¨      Ob pomanjkanju ustrezne pojasnilne dolžnosti je zaradi kompleksnosti in prepletenosti podan dejanski stan po vseh štirih alinejah 24. člena ZVPot in je pogodba nična.

¨      Sodba SEU C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje. Zadošča obstoj tveganja, da bo med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.

¨      V tej fazi postopka je glede na sodbo SEU C-520/21, na katero se je sodišče oprlo, verjetno izkazano, da toženki za storitev posojanja denarja v primeru ničnosti kreditne pogodbe ne pripada nikakršno plačilo/ali nadomestilo.

¨      Za izdajo začasne odredbe v potrošniških sporih nista relevantni predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika) in pogoj reverzibilnosti.

¨      Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih narekuje in omogoča znižane standarde sicer strogih pogojev za izdajo regulacijskih začasnih odredb.

VSL Sklep II Cp 1723/2025, 6. 11. 2025

¨      V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.

¨      Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.

VDSS Sklep Psp 197/2025, 5. 11. 2025

¨      Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.

VDSS Sklep Psp 198/2025, 5. 11. 2025

¨      Tožnik - potrošnik je verjetno izkazal obstoj nedenarne terjatve, kajti tožena banka ob sklepanju pogodbe verjetno ni izpolnila visoko postavljenega standarda pojasnilne dolžnosti in je zato dolgoročna stanovanjska devizna kreditna pogodba verjetno nična. Če začasne odredbe ne bi bilo, bi moral tožnik plačevati, česar verjetno ne dolguje, in da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.

¨      Sodišče ni predložilo SEU v predhodno odločanje vprašanja, na katerega je to sodišče že odgovorilo.

VSL Sklep I Cp 1275/2025, 24. 10. 2025

¨      V obravnavani zadevi se kot pravno relevantna izpostavlja okoliščina, da je tožnik od toženke prejel 100.274,63 EUR kredita, v času vložitve tožbe pa ga je odplačal v znesku 92.633,08 EUR. Glavnice, izplačane iz naslova toženkine izpolnitve kreditne pogodbe, tožnik torej še ni odplačal. Dokler ni odplačal kredita v višini prejetega zneska, ni mogoč zaključek, da mu nastaja škoda. Ker glavnice tožnik še ni odplačal, mu vsaj do njenega odplačila ne bo potrebno spreminjati tožbe za med postopkom plačane obroke. Tako mu ne bodo nastajali stroški povezani s spremembo tožbe. Do tega bo prišlo šele, ko in če bo odplačal glavnico, torej ko bo toženki vrnil, kar je od nje po pogodbi prejel. Poleg tega je glede na tožnikove trditve mogoče zaključiti, da bi bila v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka, zanj težja obveznost, da naenkrat vrne celoten še dolgovani znesek, kot pa da ga tekom postopka vrača v mesečnih obrokih do končnega poplačila izročenega zneska kredita. Tako bi nastal položaj, ki bi imel v primeru izdaje predlagane začasne odredbe za tožnika hujše negativne posledice kot v primeru njene neizdaje. Tak položaj pa je v nasprotju z varstvom potrošnika, ki je osnovni cilj Direktive.

VSL Sklep II Cp 1663/2024, 16. 10. 2025

¨      Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasno odredbo je pravilna iz razlogov, ker tožnica ni dala trditev, na podlagi katerih bi izhajalo, da je navkljub pogodbam o prenosu poslovnih deležev poslovni delež družbe ostal skupno premoženje, in ker so bile njene trditve v zvezi z lastništvom poslovnega deleža družbe v medsebojnem nasprotju.

VSL Sklep I Cp 1742/2025, 15. 10. 2025

¨      Neplačevitost dolžnika (kot objektivno stanje) je eden od elementov objektivnega pogoja izpodbojnosti (drugi odstavek 255. člena OZ). V pravni teoriji in sodni praksi je bilo oblikovano stališče, da če lahko upnik uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje niso podani. Dokazno breme o tem, da do poplačila ne more priti drugače kot z izpodbojno tožbo, je na upniku. V pravni teoriji in sodni praksi je bilo oblikovano tudi stališče, da pride kot dokaz dolžnikove objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje delno ali v celoti neuspešna. Kar pa ne pomeni, da je neuspešna izvršba edini možni dokaz dolžnikove objektivne neplačevitosti.

VSL Sklep II Cp 1618/2025, 15. 10. 2025

¨      Zatrjevanje tožnika o primanjkljaju v dohodkih, od katerih je odvisna njegova družina, ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni predložil dokazov, s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine.

¨      V postopku zavarovanja z začasno odredbo mora tožnik že v samem predlogu za njeno izdajo izkazati vsa pravno relevantna dejstva. O predlogu sodišče odloča tako, da presodi le predlog za izdajo začasne odredbe.

VDSS Sklep Psp 170/2025, 9. 10. 2025

¨      V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno. V zadevi gre za t. i. regulacijsko oziroma ureditveno začasno odredbo, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda".

¨      O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.

VDSS Sklep Psp 171/2025, 9. 10. 2025

¨      Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.

¨      Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

VDSS Sklep Psp 163/2025, 1. 10. 2025

¨      Načelo lojalne (evropskoskladne) razlage od nacionalnega sodišča zahteva, naj nacionalno pravo razlaga v skladu z besedilom in namenom direktive ter teži k dosegi ciljev direktive. Obveznost lojalne razlage se nanaša na vse državne organe in celotno nacionalno pravo in ni omejena zgolj za implementacijske predpise. Pri razlagi nacionalnega prava mora sodišče slediti standardom in smernicam, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem oblikuje SEU. SEU je namreč izključno pristojno sodišče za razlago prava EU, njegove sodbe so za nacionalna sodišča zavezujoč, precedenčni in neposredno uporabljiv pravni vir. Sodišče prve stopnje je bilo zato pri odločitvi dolžno upoštevati razlage, ki jih je o Direktivi 93/13 sprejelo SEU, vključno s stališči v sodbah C-287/22 z dne 15. 6. 2023 in C-520/21 z dne 15. 6. 2023.

¨      Tožnik bi moral, če začasne odredbe ne bi bilo, plačevati, česar verjetno ne dolguje. In da bi to saniral, bi moral za vsak plačani obrok zviševati svoj kondikcijski zahtevek, po izdaji prvostopenjske sodbe pa, ker spremembe tožbe tedaj niso ni več mogoče, vložiti novo tožbo. Breme opisanega - premoženjsko in nepremoženjsko - je za tožnika, izhajajoč iz standardov evropskega potrošniškega prava pri dolgoročnih kreditih v tuji valuti, težko nadomestljiva škoda.

¨      Pritožnica sprašuje, ali so nacionalna sodišča stališča SEU dolžna uporabljati nepravilno - avtomatizirano, ne da bi ocenjevala, ali se določeno pravno stališče prilega dejanskim in pravnim okoliščinam konkretnega primera. Tudi če bi pritožbeno sodišče štelo, da gre za vprašanje, ki ga je skladno z razmejitvijo pristojnosti med SEU in nacionalnimi sodišči sploh mogoče nasloviti na SEU, je odgovor nanj poudarjeno očiten. Daje ga že 2. člen Pogodbe o Evropski Uniji (PEU), po katerem EU temelji na vrednotah pravne države, z vidika slovenskega prava pa ustavni načeli pravne države in enakosti pred zakonom (2. in 14. člen Ustave) ter pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

VSL Sklep I Cp 872/2025, 30. 9. 2025

¨      Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.

¨      Pri zavarovanju zahtevka potrošnikov v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, je 272. člen ZIZ potrebno razlagati ob upoštevanju prava EU ter njegove razlage, ki jo daje Sodišče EU.

VSC Sklep I Cp 282/2025, 25. 9. 2025

¨      Verjetnost je mogoče pojmovati tudi kot ohlapnejšo vezanost na pravila o ugotavljanju dejstev iz (18. poglavja) ZPP. ZPP se v postopku zavarovanja uporablja smiselno, opisano pojmovanje verjetnosti pa je smiselno, saj se dobro prilega potrebi po fleksibilnosti in zapovedi hitrosti odločanja, ki zaznamujeta področje začasnih odredb, ki pa morata biti primerni glede na vse okoliščine zadeve.

¨      Ena od pomembnih posledic je, da sodišče ni zavezano izčrpati celotne strankine dokazne ponudbe. Nadalje v postopku zavarovanja ni vedno smiselno vztrajati pri vseh pravilih pravdnega postopka o sodnem izvedenca. "Izvedenska mnenja" v netehničnem smislu, tj. strokovne analize, ki jih po naročilu strank pred sprožitvijo postopka zavarovanja z začasno odredbo pripravijo strokovnjaki, so v tem postopku dopustna in lahko tudi dobrodošla dokazila. Tudi pravila o jeziku je dopustno okoliščinam zadeve primerno prilagoditi in zmehčati. Čeprav drugi odstavek 226. člena ZPP zapoveduje, da se listini, sestavljeni v tujem jeziku, priloži overjen prevod, bo včasih zato, ker se mudi, lahko sprejemljiv tudi strojni.

¨      Aktualno v tipičnem primeru, kot je zadevni, v katerem se transnacionalna farmacevtska družba originator, "izumiteljica" zdravila in imetnica patenta zanj, in transnacionalna farmacevtska družba generik, ki želi takoj ob poteku patentne zaščite na trgu nastopiti z ekvivalentnim generičnim zdravilom, sočasno pravdata v več državah glede istega izuma, je nadaljnje procesno izhodišče pritožbenega sodišča, da v vsem tem vzporednem pravdanju ugotovitve o dejstvih iz ene sodne odločbe niso brez pomena za zaključek o obstoju istih dejstev v drugih sodnih postopkih. Kar je v sodni odločbi jasno in nedvoumno ugotovljeno, je v drugem postopku večinoma mogoče privzeti za resnično (kot dejansko domnevo), stranki pa dopustiti, da zatrjuje in dokazuje nasprotno.

¨      Sodna praksa pritožbenih senatov EPU ima za uporabo in razlago ZIL-1 velik pomen. Kriterij za očitnost in posledično neinventivnost dozirnega režima je razumno pričakovanje uspeha. Alternativno je kriterij ta, ali bi strokovnjak glede na splošno skupno znanje in poznavanje stanja tehnike očitno poskusil narediti določen raziskovalni korak - v zadevnem primeru torej, ali bi v fazi II kliničnega testiranja očitno poskusil tudi z odmerkom enkrat dnevno.

VSL Sklep V Cpg 306/2025, 11. 9. 2025

¨      Postopek za izdajo začasne odredbe je poseben in samostojen postopek. Zaradi tega ni odločilno, ali je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, temveč je pomembno, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.

¨      V aneksu k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi sta stranki določili prepoved opravljanja ali sodelovanja v dejavnosti, ki je oziroma bi lahko bila konkurenčna dejavnosti delodajalca in pri kateri bi toženec izkoriščal svoja poslovna znanja in zveze, ki jih je pridobil pri delu ali v zvezi z delom pri tožnici. Sodno varstvo je v predlogu za začasno odredbo nedopustno uveljavljano širše od dogovorjene prepovedi, saj tožnica zahteva, da toženec prekine in se do 5. 10. 2025 vzdrži sodelovanja pri opravljanju (vsakršne) dejavnosti družbe A., torej ne le sodelovanja pri opravljanju tožnici konkurenčne dejavnosti, pri katerem bi toženec izkoriščal pri njej pridobljena poslovna znanja in zveze.

¨      Ker ni bil ugotovljen že obstoj pogoja iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetno izkazan obstoj terjatve oziroma da bo ta nastala), izvajanje dokazov v zvezi s predpostavko iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni bilo potrebno.

VDSS Sklep Pdp 289/2025, 3. 9. 2025

¨      V slovenskem pravu preglednost ni predpostavka presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja. Tudi če je v celoti izpolnjena, se lahko presoja nepoštenost kateregakoli pogodbenega pogoja. Pravna posledica kršitve te predpostavke je razlaga v korist potrošnika, ne pa ničnost pogodbenega pogoja. Tudi v primerih, ko je bila torej pojasnilna dolžnost v celoti opravljena in celo izpolnjena predpostavka dobre vere, se lahko zaradi okoliščin, ki nastanejo v fazi izpolnjevanja, ugotavlja nepoštenost pogodbenega pogoja. Vrednotno izhodišče presoje, vsebinsko napolnjevanje predpostavke "vestnosti in poštenja" ne more za nepoštenega razglasiti pogodbeni pogoj, ki bi bil zgolj nedobroveren, če ob tem potrošnik ni utrpel takšnih ekonomskih, finančnih (tudi socialnih) prikrajšanj, ki se lahko podrejajo katerikoli izmed predpostavk iz prvih treh alinej. V skladu z razlago Sodišča se poudarja, da za izdajo začasne odredbe zadostuje, da:"...mora nacionalno sodišče razpolagati z zadostnimi indici o nepoštenosti enega ali več pogodbenih pogojev, tako da je verjetno, da je zadevna kreditna pogodba nična ali da je treba zadevnemu potrošniku vsaj ugoditi vračilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi te pogodbe.". Ta razlaga je v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ, ki za obstoj terjatve dopušča izkaz "verjetnosti", torej milejši dokazni standard. Presoja, ali je v konkretnem primeru ta dokazni standard dosežen, je pridržana izključno nacionalnemu sodišču. Sodišče druge stopnje je presodilo, da v okoliščinah konkretnega primera povečan obseg odplačila obveznosti iz kreditne pogodbe še ni takšen, da bi ustrezal citiranim materialnopravnim predpostavkam"znatno neravnotežje" ali :"da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval.".

VSM Sklep I Cp 928/2024, 29. 7. 2025

¨      Nacionalna sodišča so zato dolžna upoštevati razlago SEU (erga omnes učinki), torej tudi odločbo C-287/225 kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir; s slednjo je podana razlaga Direktive 93/13, na podlagi katere je prišlo tudi do spremembe nacionalne sodne prakse v tovrstnih zadevah - tudi pri odločanju o ukrepih zavarovanja so nacionalna sodišča dolžna razlagati lastne nacionalne določbe na način, da so te v skladu s pravom in cilji prava EU, upoštevaje evroskladno razlago.

VSC Sklep I Cp 233/2025, 26. 6. 2025

¨      Toženca v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajata, da se zavedata ustaljene prakse Vrhovnega sodišča RS, da lahko upnik v situaciji, ko je posel sklenjen z izključnim namenom izigravanja, vloži ničnostno tožbo, vendar se s takšnim stališčem ne strinjata. Izpostavljata, da ima tožnica v tem postopku na razpolago zgolj izpodbojno, paulijansko tožbo. Pritožbeno sodišče izpostavlja novejšo sodno prakso na tem področju, kjer je med drugim obrazloženo, da je ključna razlika v tem, kakšna je bila ob sklenitvi posla volja (oz. kakšen je bil namen) pogodbenih strank. Če sta se zgolj zavedali, da obstaja možnost oškodovanja upnikov, je dejanje izpodbojno. Če pa je bil njun namen (in s tem ključen nagib za sklenitev pogodbe) prav oškodovanje upnikov, je primerna ničnostna sankcija. Za razmejitev je tako treba ugotoviti, kaj je bil v posameznem primeru ključen nagib za sklenitev pogodbe (ključen nagib je tisti, brez katerega pogodba ne bi bila sklenjena) in ali je bil tak nagib nedopusten (usmerjen k uresničitvi interesa, ki je v nasprotju z Ustavo RS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli).

¨      V primeru, da bo dopuščen ničnostni zahtevek, ima tožnica na razpolago tudi izbrisno tožbo, saj bi bilo v nasprotnem sodno varstvo iz ničnostne tožbe povsem izničeno in izvotljeno.

¨      Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da ima tožnica v postopku zavarovanja možnost dokazovati verjetnost obstoja terjatve tudi po zahtevku iz 83. člena DZ. Pritrditi ji namreč gre, da do pridobitve pravnomočne sodbe, na podlagi katere bi lahko po prvem odstavku 83. člena DZ zahtevala določitev deleža dolžnika, to je drugega toženca, na skupnem premoženju, lahko mine daljše časovno obdobje, v katerem bi prva toženka lahko s premoženjem, na katerem ima izključno lastninsko pravico (čeprav tožnica trdi, da gre za skupno premoženje), razpolagala in ga odtujila ter tožnica brez zavarovanja na to premoženje ne bi mogla poseči.

¨      Glede razmerja med začasno odredbo in zaznambo spora je po oceni pritožbenega sodišča starejša sodna praksa, da zaznamba spora v celoti izključuje pravico do začasne odredbe, presežena.

VSL Sklep II Cp 745/2025, 9. 6. 2025

¨      Pritrditi pa gre pritožbeni graji, da so tožniki, ki so predlog za izdajo začasne odredbe vložili skupaj s tožbo,6 to je v isti vlogi, upoštevaje navedena izhodišča, trditvenemu (in z njim povezanim dokaznemu) bremenu glede obstoja verjetnosti terjatve, ki je prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ, na katerega so se v predlogu tudi sklicevali in ga je kot pravno podlago izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, zadostili, ko so zapisali, da se glede izkaza verjetnosti terjatve v celoti sklicujejo na navedbe, podane v tožbi.

VSC Sklep I Cp 194/2025, 28. 5. 2025

¨      Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva toženka s sporno objavo izrazila mnenje.

¨      Za razliko od dejstev pri mnenju ni mogoče zahtevati, da bi bilo podvrženo dokazovanju resničnosti.

¨      Protipravnost je podana, če je mnenje podano z zaničevalnim namenom.

¨      V konkretnem primeru je zaradi odločitve o razveljavitvi začasne odredbe naknadno odpadla pravna podlaga za vodenje postopka zavarovanja. Upoštevajoč 76. člen ZIZ se v takšnih primerih razveljavijo tudi opravljena izvršilna dejanja, saj je odpadla pravna podlaga tudi za njihovo opravo. Pri zavarovanju za opravo nenadomestnega dejanja je izvršilno dejanje tudi izrečena denarna kazen, ki jo je potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljaviti.

VSL Sklep I Cpg 206/2025, 20. 5. 2025

¨      Upoštevaje dejstvo, da je toženec pričel z prodajo nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka, je tožnica v konkretnem primeru izkazala nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

VSM Sklep I Cp 188/2025, 6. 5. 2025

¨      Upoštevaje, da pritožba ne izpodbija zavrnilne odločitve glede naložene opustitve niti nosilnega razloga zanjo, ki je podlaga za ugoditev ugovoru zoper II. točko izreka sklepa o začasni odredbi, in ki je, glede na namen zavarovanja v zadevah potrošniških kreditov v CHF valuti, upoštevaje sodbo SEU-287/22 z dne 15. 6. 2023, v zagotovitvi polnega učinka končne meritorne odločitve, ta pa je po sprejeti odločitvi dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe, pritožba ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo le na zavrnilno odločitev o izvršilnem sredstvu, ki ni samostojne narave.

VSC Sklep I Cp 114/2025, 16. 4. 2025

¨      Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank; svojemu trditvenemu bremenu je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe v konkretnem primeru zadostila, medtem ko je naloga sodišča, da v okviru pravnega sklepanja opravi subsumpcijo zatrjevanih dejstev pod ustrezajoče pravne norme. Zato na napačnem izhodišču temelji ugotovitev, da tožeča stranka ni podala konkretnih navedb o posledicah dejstev v zvezi s podanimi trditvami, ki se nanašajo na verjetnosten obstoj terjatve - ničnosti sklenjene Kreditne pogodbe.

VSC Sklep I Cp 107/2025, 27. 3. 2025

¨      Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo zakonske pogoje v postopku zavarovanja (člena 272 in 273 ZIZ) ter pogoje, ki jih je za tovrstno začasno odredbo določilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up 275/97 z dne 16. 7. 1998, in katere morata tožnika kot upnika izpolniti, da lahko sodišče predlogu za takšno začasno odredbo ugodi, vključno s pogojem reverzibilnosti; pravilno jih je tudi uporabilo glede na ugotovljeno dejansko stanje. Zato pritožba ob izpolnjenosti zakonskih pogojev ne uspe izpodbiti zaključka, da sprejeta odločitev po vsebini ne nasprotuje namenu zavarovanja, upoštevaje, da navedbe o nemožnosti učinkovitega zavarovanja posesti pred motenjem s strani tretjih, ker sta toženca na podlagi sprejete odločitve dolžna trpeti vožnjo in hojo vsakogar, tako pritožba, in torej sklicevanje na zatrjevano učinkovanje začasne odredbe erga omnes in nesorazmernost ukrepa, predstavljajo tudi nedopustno pritožbeno novoto.

VSC Sklep I Cp 56/2025, 6. 3. 2025

¨      V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodb se toženki ničesar ne prepoveduje, zato tudi izrek denarne kazni ni potreben, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive Sveta 93/13/EGS in sodne prakse SEU, predvsem sodbe C-287/22.

¨      Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka izpolnitve pojasnilne dolžnosti ni uspela verjetno izkazati. Toženka niti ne trdi, da bi tožnika seznanila s konkretnim delovanjem mehanizma kredita v tuji valuti in kako bi na njuno obveznost vplival znaten padec domače valute ter kako bi se to odrazilo na njunem položaju v času trajanja dolgoročnega kreditnega razmerja. Nasprotno, tak obseg pojasnilne dolžnosti v trditveni podlagi celo zavrača.

VSL Sklep I Cp 2129/2024, 20. 2. 2025

3.Ureditvene (regulacijske) začasne odredbe

¨      Izdaja regulacijske začasne odredbe je pridržana izjemnim in nujnim primerom, toliko bolj, kadar jo stranka predlaga v sporu o motenju posesti, pri katerem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

VSL Sklep II Cp 211/2026, 5. 2. 2026

¨      Od splošne ureditve (OZ in ZIZ) različen (poseben) namen izravnave podrejenega potrošniškega razmerja opredeljujeta pravu EU skladna razlaga in ustavnoskladna razlaga, ki je utemeljena na pozitivnih vidikih varstva šibkejšega. Učinkovito varstvo šibkejšega potrošnika utemeljuje vzpostavitev njegovega posebnega, ugodnejšega položaja, kar velja pri izdaji začasnih odredb, kakor tudi za potrošnikovo pravico in obveznost do banke iz naslova kondikcije zaradi ničnosti pogodbe. Tovrstna naklonjenost šibkejšemu ni obremenjena z očitkom neutemeljenega favoriziranja, saj se z njim vzpostavlja dejanska enakopravnost. Potemtakem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ekonomska moč toženke nima pomena in bi moralo sodišče upoštevati tako pogoje po ZIZ, kot tudi po OZ, ki veljajo za enakovredne stranke.

VSM Sklep I Cp 977/2025, 3. 2. 2026

¨      Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.

VSL Sklep I Cp 1985/2025, 29. 1. 2026

¨      Tožnica v zvezi s citiranim upravnim aktom ni izkazala verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji. Zgolj pavšalno sklicevanje na neusklajenost evidence in neažurnost FURS ter postopek, ki je o višini neporavnanih obveznosti v teku na FURS ne zadostuje za zaključek o verjetnem obstoju terjatve.

VDSS Sklep Psp 4/2026, 14. 1. 2026

¨      Prav tako je bilo v tej zvezi v sodni praksi tudi že zavzeto stališče, da ima potrošnik pravico sklicevati se na ničnost kreditne pogodbe zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja tudi v primeru, če je bila iz te pogodbe izvirajoča obveznost nadomeščena z novo, ki se za razliko od prejšnje glasi na domačo valuto. VSRS pa je v zadevi II Ips 36/2025 z dne 3. 9. 2025 v točki 24 obrazložitve tudi jasno obrazložilo, da že samo golo dejstvo o v pogodbo vključeni možnosti konverzije še ne pomeni učinkovitega sredstva odprave valutnega tveganja. To dejstvo samo po sebi ne odpravlja neuravnoteženosti potrošnikovega pogodbenega položaja in tudi ne zadostuje za sklep o toženkini dobri veri. Šele popolno razumevanje potrošnika glede glavnega pogodbenega pogoja (valutne klavzule) je nujna predpostavka, ki mu daje sposobnost razumevanja drugih tveganj (npr. kdaj se odločiti za konverzijo kredita), ki nanj preidejo s sklenitvijo take pogodbe.

VSM Sklep I Cp 711/2025, 6. 1. 2026

¨      Med udeleženci ni sporno, da si pritožnica prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja, da je gradnja predvidena na obeh spornih parcelah in da je bila pritožnici v drugem postopku naložena odstranitev kovinske ograje, ki jo je postavila na teh parcelah. Nevarnost gradnje ni abstraktna. Za gradnjo, ki jo načrtuje pritožnica, ob izdaji začasne odredbe še ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, a predložene listine iz postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopka zaradi motenja posesti verjetno izkazujejo, da lahko vsak čas nadaljuje s pripravljalnimi opravili, ki posegajo v stanje spornih parcel.

VSL Sklep I Cp 2142/2025, 9. 12. 2025

¨      Naslov 53. člena ZIZ, ugovor opredeljuje kot dolžnikovo edino pravno sredstvo, drugi odstavek pa tudi določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. To pomeni, da nosi toženka breme substanciranja vseh ugovornih razlogov (in predloženih dokazov) v samem ugovoru. Odgovor na tožbo in ugovor zoper sklep začasni odredbi imata tudi sicer drugačni procesni naravi in cilja, saj je prvi namenjen nasprotovanju tožbi in tožbenemu zahtevku - torej vlogi stranke, medtem ko se z drugim izpodbija odločitev sodišča.

¨      Nacionalna sodišča moraj ob upoštevanju celotnega nacionalnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse potrebno v njihovi pristojnosti, da se zagotovijo polni učinki Direktive 93/13 in doseže rešitev v skladu z njenim ciljem, kar vključuje tudi obveznost, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji Direktive.

¨      Direktive nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih. A sodišče prve stopnje Direktiva 93/13 ni uporabilo neposredno namesto ZIZ, temveč je ZIZ razlagalo na način, ki zagotavlja polni učinek varstva potrošnikov, kot to zahteva pravo EU oziroma Direktiva 93/13. Skladno s sodbo C-287/22 nacionalna sodna praksa namreč ne sme onemogočati začasnih odredb, če je to potrebno za zagotovitev polne učinkovitosti končne sodbe.

¨      Formalna opozorila o možnosti spremembe tečaja ali splošne klavzule o prevzemu tveganja (možnosti spremembe tečaja in višine anuitete, vključena v pogodbo ali notarski zapis), ne zadoščajo za izpolnitev pojasnilne dolžnosti, saj mora potrošnik prejeti informacije takšne kakovosti, da lahko oceni ekonomske posledice za svoje premoženje, zlasti v primeru znatne depreciacije domače valute.

¨      V fazi zavarovanja ni mogoče slediti ugovoru banke, da ji pripada nadomestilo za uporabo kapitala v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, saj bi bil odvračilni učinek Direktive 93/13 izničen. Če vsota vseh plačil, ki jih je izvedel kreditojemalec, presega znesek prejetega kredita v EUR, to s stališča varstva potrošnika in verjetnosti terjatve zadošča za zaključek, da verjetno ne dolguje ničesar več.

¨      Če denarni zahtevek ni predmet postopka zavarovanja z začasno odredbo, vprašanje zastaranja kondikcijskega zahtevka, za postopek zavarovanja ne more biti relevantno.

¨      Poslabšanje položaja kreditojemalca v potrošniškem sporu zaradi (verjetno nične kreditne pogodbe) izhaja že iz tega, da bi moral zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji obravnavi. Zato je varstvo potrebno zagotoviti tako, da se z začasnim ukrepom zadrži izvajanje verjetno nične pogodbe tako, da do potrebe po spremembi tožbe ali vložitvi nove tožbe sploh ne pride. To še toliko bolj velja za primer, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska.

VSC Sklep I Cp 328/2025, 27. 11. 2025

¨      Ugovor mora biti obrazložen. Dolžnik mora navesti relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje.

¨      V ugovornem postopku, v katerem je že vzpostavljena kontradiktornost (obravnavajo se navedbe in dokazi obeh strank), se ponovno preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov, izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, pa ne (več).

¨      Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga ZIZ ne definira. Glede na vse okoliščine primera ga v vsakem primeru posebej napolnjuje sodna praksa. Pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe je narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen.

¨      Navedba ID znaka v izreku sodne odločbe glede na jasen opis prostora za identifikacijo spornega poslovnega prostora ni potrebna, očitno pomoto v zapisu ID številke pa lahko kadarkoli odpravi tožeča stranka (v predlogu) in sodišče (v sklepu).

VSL Sklep I Cp 2018/2025, 24. 11. 2025

¨      Sodišče zavrne predlog za ureditveno začasno odredbo, če upnik ne trdi, da je mogoča odprava njenih posledic (t. i. pogoj reverzibilnosti).

VSL Sklep I Cp 2026/2025, 20. 11. 2025

¨      Ustaljeno in enotno je stališče, da materialno pravo, ki ga mora sodišče poznati in uporabiti po uradni dolžnosti (tretji odstavek 180. člena ZPP), vključuje tudi pravo Evropske unije (EU), to pa je v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oziroma primarno in njegovo uporabo v 3.a členu nalaga tudi Ustava RS. Razlago prava EU daje Sodišče Evropske unije (SEU), katerega odločbe so formalno zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir, ki ga morajo upoštevati vsa nacionalna sodišča v državah EU. Če predpisi, razlage ali sodna praksa nacionalnega prava nasprotujejo pravu EU (vključno z razlagami slednjega s strani SEU), mora nacionalno sodišče po načelu lojalne (evroskladne) razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red, vključno z zgoraj citiranim 272. členom ZIZ, razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.

¨      Dogovor o kreditu v tuji valuti sodi med pogodbene pogoje iz prvega odstavka 22. člena ZVPot.

VSL Sklep II Cp 1492/2025, 19. 11. 2025

¨      Predmet presoje v sporu je varstvo pravic, ki jih daje pravni red EU. Nacionalna sodišča, ki odločajo v tovrstnih sporih, morajo imeti možnost, da v postopkih zaradi njihovega varstva sprejmejo tudi začasne ukrepe, ko je to nujno, se zagotovi polni učinek sodne odločbe, ki bo izdana v zvezi z obstojem pravic, zatrjevanih na podlagi prava EU.

VSK Sklep I Cp 521/2025, 13. 11. 2025

¨      Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklepanju kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.

¨      Ob pomanjkanju ustrezne pojasnilne dolžnosti je zaradi kompleksnosti in prepletenosti podan dejanski stan po vseh štirih alinejah 24. člena ZVPot in je pogodba nična.

¨      Sodba SEU C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje. Zadošča obstoj tveganja, da bo med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega.

¨      V tej fazi postopka je glede na sodbo SEU C-520/21, na katero se je sodišče oprlo, verjetno izkazano, da toženki za storitev posojanja denarja v primeru ničnosti kreditne pogodbe ne pripada nikakršno plačilo/ali nadomestilo.

¨      Za izdajo začasne odredbe v potrošniških sporih nista relevantni predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za upnika in dolžnika) in pogoj reverzibilnosti.

¨      Evroskladna razlaga relevantnih določb ZIZ v potrošniških sporih narekuje in omogoča znižane standarde sicer strogih pogojev za izdajo regulacijskih začasnih odredb.

VSL Sklep II Cp 1723/2025, 6. 11. 2025

¨      V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.

¨      Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.

VDSS Sklep Psp 197/2025, 5. 11. 2025

¨      Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.

VDSS Sklep Psp 198/2025, 5. 11. 2025

¨      Zatrjevanje tožnika o primanjkljaju v dohodkih, od katerih je odvisna njegova družina, ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni predložil dokazov, s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine.

¨      V postopku zavarovanja z začasno odredbo mora tožnik že v samem predlogu za njeno izdajo izkazati vsa pravno relevantna dejstva. O predlogu sodišče odloča tako, da presodi le predlog za izdajo začasne odredbe.

VDSS Sklep Psp 170/2025, 9. 10. 2025

¨      V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno. V zadevi gre za t. i. regulacijsko oziroma ureditveno začasno odredbo, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda".

¨      O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.

VDSS Sklep Psp 171/2025, 9. 10. 2025

¨      Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.

¨      Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

VDSS Sklep Psp 163/2025, 1. 10. 2025

¨      Za pravilno izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje zgolj, da je kreditojemalec seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, temveč mora od banke prejeti informacije takšne intenzitete (kakovosti), da bo zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za njegove finančne obveznosti.

¨      Pri zavarovanju zahtevka potrošnikov v primeru nepoštenih pogodbenih pogojev, je 272. člen ZIZ potrebno razlagati ob upoštevanju prava EU ter njegove razlage, ki jo daje Sodišče EU.

VSC Sklep I Cp 282/2025, 25. 9. 2025

¨      Verjetnost je mogoče pojmovati tudi kot ohlapnejšo vezanost na pravila o ugotavljanju dejstev iz (18. poglavja) ZPP. ZPP se v postopku zavarovanja uporablja smiselno, opisano pojmovanje verjetnosti pa je smiselno, saj se dobro prilega potrebi po fleksibilnosti in zapovedi hitrosti odločanja, ki zaznamujeta področje začasnih odredb, ki pa morata biti primerni glede na vse okoliščine zadeve.

¨      Ena od pomembnih posledic je, da sodišče ni zavezano izčrpati celotne strankine dokazne ponudbe. Nadalje v postopku zavarovanja ni vedno smiselno vztrajati pri vseh pravilih pravdnega postopka o sodnem izvedenca. "Izvedenska mnenja" v netehničnem smislu, tj. strokovne analize, ki jih po naročilu strank pred sprožitvijo postopka zavarovanja z začasno odredbo pripravijo strokovnjaki, so v tem postopku dopustna in lahko tudi dobrodošla dokazila. Tudi pravila o jeziku je dopustno okoliščinam zadeve primerno prilagoditi in zmehčati. Čeprav drugi odstavek 226. člena ZPP zapoveduje, da se listini, sestavljeni v tujem jeziku, priloži overjen prevod, bo včasih zato, ker se mudi, lahko sprejemljiv tudi strojni.

¨      Aktualno v tipičnem primeru, kot je zadevni, v katerem se transnacionalna farmacevtska družba originator, "izumiteljica" zdravila in imetnica patenta zanj, in transnacionalna farmacevtska družba generik, ki želi takoj ob poteku patentne zaščite na trgu nastopiti z ekvivalentnim generičnim zdravilom, sočasno pravdata v več državah glede istega izuma, je nadaljnje procesno izhodišče pritožbenega sodišča, da v vsem tem vzporednem pravdanju ugotovitve o dejstvih iz ene sodne odločbe niso brez pomena za zaključek o obstoju istih dejstev v drugih sodnih postopkih. Kar je v sodni odločbi jasno in nedvoumno ugotovljeno, je v drugem postopku večinoma mogoče privzeti za resnično (kot dejansko domnevo), stranki pa dopustiti, da zatrjuje in dokazuje nasprotno.

¨      Sodna praksa pritožbenih senatov EPU ima za uporabo in razlago ZIL-1 velik pomen. Kriterij za očitnost in posledično neinventivnost dozirnega režima je razumno pričakovanje uspeha. Alternativno je kriterij ta, ali bi strokovnjak glede na splošno skupno znanje in poznavanje stanja tehnike očitno poskusil narediti določen raziskovalni korak - v zadevnem primeru torej, ali bi v fazi II kliničnega testiranja očitno poskusil tudi z odmerkom enkrat dnevno.

VSL Sklep V Cpg 306/2025, 11. 9. 2025

¨      Pritožbeno sodišče ob upoštevanju, da ni sporno, da vsaj del nepremičnine predstavlja skupno premoženje obeh udeležencev, pritrjuje, da ravnanja nasprotne udeleženke ni mogoče označiti za samovoljnega. Verjetno je izkazano, da je bilo samovoljno ravnanje predlagatelja, ki je začel zaklepati vrata v drugo etažo, saj je s tem nasprotni udeleženki, še pred odločitvijo o obsegu in deležih na skupnem premoženju in pred njegovo delitvijo, poskusil onemogočiti nadaljnjo souporabo, ki je nikoli ni prostovoljno opustila.

¨      Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki se uveljavlja s predlogom, je sprejemljiva le tedaj, ko (kasnejše) sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena. V konkretnem primeru predlagatelj tega, zakaj kasnejša meritorna odločitev o sodišča o uporabi, le zato, ker bo nasprotna udeleženka v času do te odločitve (še naprej) souporablja drugo etažo, svojega namena ne bo dosegla, ne pojasni.

VSL Sklep I Cp 1389/2025, 8. 9. 2025

¨      Postopek za izdajo začasne odredbe je poseben in samostojen postopek. Zaradi tega ni odločilno, ali je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, temveč je pomembno, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.

¨      V aneksu k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi sta stranki določili prepoved opravljanja ali sodelovanja v dejavnosti, ki je oziroma bi lahko bila konkurenčna dejavnosti delodajalca in pri kateri bi toženec izkoriščal svoja poslovna znanja in zveze, ki jih je pridobil pri delu ali v zvezi z delom pri tožnici. Sodno varstvo je v predlogu za začasno odredbo nedopustno uveljavljano širše od dogovorjene prepovedi, saj tožnica zahteva, da toženec prekine in se do 5. 10. 2025 vzdrži sodelovanja pri opravljanju (vsakršne) dejavnosti družbe A., torej ne le sodelovanja pri opravljanju tožnici konkurenčne dejavnosti, pri katerem bi toženec izkoriščal pri njej pridobljena poslovna znanja in zveze.

¨      Ker ni bil ugotovljen že obstoj pogoja iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetno izkazan obstoj terjatve oziroma da bo ta nastala), izvajanje dokazov v zvezi s predpostavko iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni bilo potrebno.

VDSS Sklep Pdp 289/2025, 3. 9. 2025

¨      V slovenskem pravu preglednost ni predpostavka presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja. Tudi če je v celoti izpolnjena, se lahko presoja nepoštenost kateregakoli pogodbenega pogoja. Pravna posledica kršitve te predpostavke je razlaga v korist potrošnika, ne pa ničnost pogodbenega pogoja. Tudi v primerih, ko je bila torej pojasnilna dolžnost v celoti opravljena in celo izpolnjena predpostavka dobre vere, se lahko zaradi okoliščin, ki nastanejo v fazi izpolnjevanja, ugotavlja nepoštenost pogodbenega pogoja. Vrednotno izhodišče presoje, vsebinsko napolnjevanje predpostavke "vestnosti in poštenja" ne more za nepoštenega razglasiti pogodbeni pogoj, ki bi bil zgolj nedobroveren, če ob tem potrošnik ni utrpel takšnih ekonomskih, finančnih (tudi socialnih) prikrajšanj, ki se lahko podrejajo katerikoli izmed predpostavk iz prvih treh alinej. V skladu z razlago Sodišča se poudarja, da za izdajo začasne odredbe zadostuje, da:"...mora nacionalno sodišče razpolagati z zadostnimi indici o nepoštenosti enega ali več pogodbenih pogojev, tako da je verjetno, da je zadevna kreditna pogodba nična ali da je treba zadevnemu potrošniku vsaj ugoditi vračilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi te pogodbe.". Ta razlaga je v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ, ki za obstoj terjatve dopušča izkaz "verjetnosti", torej milejši dokazni standard. Presoja, ali je v konkretnem primeru ta dokazni standard dosežen, je pridržana izključno nacionalnemu sodišču. Sodišče druge stopnje je presodilo, da v okoliščinah konkretnega primera povečan obseg odplačila obveznosti iz kreditne pogodbe še ni takšen, da bi ustrezal citiranim materialnopravnim predpostavkam"znatno neravnotežje" ali :"da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval.".

VSM Sklep I Cp 928/2024, 29. 7. 2025

¨      Ne držijo pritožbene navedbe, da za tožnika med uporabo institutov odloga izvršbe ali začasne odredbe ni nobene razlike: podatki o izvršbah zoper fizično osebo se vpisujejo v centralni kreditni register (7. člen Zakona o centralnem kreditnem registru), kar lahko neugodno vpliva na potrošnikovo boniteto.

VSL Sklep I Cp 2001/2024, 10. 7. 2025

¨      Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da trditve predlagatelja zavarovanja z začasno odredbo, da nasprotnik zavarovanja krši znamko, same po sebi še ne utemeljijo predlagateljeve težko nadomestljive škode, ter da tožnica ni več kot samo abstraktno in posplošeno zatrjevala možne tržne situacije pri kršitvi znamk.

VSL Sklep V Cpg 221/2025, 10. 7. 2025

¨      Nacionalna sodišča so zato dolžna upoštevati razlago SEU (erga omnes učinki), torej tudi odločbo C-287/225 kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir; s slednjo je podana razlaga Direktive 93/13, na podlagi katere je prišlo tudi do spremembe nacionalne sodne prakse v tovrstnih zadevah - tudi pri odločanju o ukrepih zavarovanja so nacionalna sodišča dolžna razlagati lastne nacionalne določbe na način, da so te v skladu s pravom in cilji prava EU, upoštevaje evroskladno razlago.

VSC Sklep I Cp 233/2025, 26. 6. 2025

¨      Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo zakonske pogoje v postopku zavarovanja (člena 272 in 273 ZIZ) ter pogoje, ki jih je za tovrstno začasno odredbo določilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up 275/97 z dne 16. 7. 1998, in katere morata tožnika kot upnika izpolniti, da lahko sodišče predlogu za takšno začasno odredbo ugodi, vključno s pogojem reverzibilnosti; pravilno jih je tudi uporabilo glede na ugotovljeno dejansko stanje. Zato pritožba ob izpolnjenosti zakonskih pogojev ne uspe izpodbiti zaključka, da sprejeta odločitev po vsebini ne nasprotuje namenu zavarovanja, upoštevaje, da navedbe o nemožnosti učinkovitega zavarovanja posesti pred motenjem s strani tretjih, ker sta toženca na podlagi sprejete odločitve dolžna trpeti vožnjo in hojo vsakogar, tako pritožba, in torej sklicevanje na zatrjevano učinkovanje začasne odredbe erga omnes in nesorazmernost ukrepa, predstavljajo tudi nedopustno pritožbeno novoto.

VSC Sklep I Cp 56/2025, 6. 3. 2025

¨      V primeru začasnega zadržanja učinkovanja pogodb se toženki ničesar ne prepoveduje, zato tudi izrek denarne kazni ni potreben, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive Sveta 93/13/EGS in sodne prakse SEU, predvsem sodbe C-287/22.

¨      Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka izpolnitve pojasnilne dolžnosti ni uspela verjetno izkazati. Toženka niti ne trdi, da bi tožnika seznanila s konkretnim delovanjem mehanizma kredita v tuji valuti in kako bi na njuno obveznost vplival znaten padec domače valute ter kako bi se to odrazilo na njunem položaju v času trajanja dolgoročnega kreditnega razmerja. Nasprotno, tak obseg pojasnilne dolžnosti v trditveni podlagi celo zavrača.

VSL Sklep I Cp 2129/2024, 20. 2. 2025

4.Začasne odredbe - razmerje med starši in otroki

¨      Zatrjevanje tožnika o primanjkljaju v dohodkih, od katerih je odvisna njegova družina, ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni predložil dokazov, s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine.

¨      V postopku zavarovanja z začasno odredbo mora tožnik že v samem predlogu za njeno izdajo izkazati vsa pravno relevantna dejstva. O predlogu sodišče odloča tako, da presodi le predlog za izdajo začasne odredbe.

VDSS Sklep Psp 170/2025, 9. 10. 2025

¨      Neplačevitost dolžnika (kot objektivno stanje) je eden od elementov objektivnega pogoja izpodbojnosti (drugi odstavek 255. člena OZ). V pravni teoriji in sodni praksi je bilo oblikovano stališče, da če lahko upnik uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje niso podani. Dokazno breme o tem, da do poplačila ne more priti drugače kot z izpodbojno tožbo, je na upniku. V pravni teoriji in sodni praksi je bilo oblikovano tudi stališče, da pride kot dokaz dolžnikove objektivne neplačevitosti v poštev predvsem dejstvo, da je bila izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje delno ali v celoti neuspešna. Kar pa ne pomeni, da je neuspešna izvršba edini možni dokaz dolžnikove objektivne neplačevitosti.

VSL Sklep II Cp 1618/2025, 15. 10. 2025

5.Začasne odredbe - delovna razmerja

¨      Tožnica v zvezi s citiranim upravnim aktom ni izkazala verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji. Zgolj pavšalno sklicevanje na neusklajenost evidence in neažurnost FURS ter postopek, ki je o višini neporavnanih obveznosti v teku na FURS ne zadostuje za zaključek o verjetnem obstoju terjatve.

VDSS Sklep Psp 4/2026, 14. 1. 2026

¨      Med vsebino začasnega zavarovanja in terjatvijo mora obstajati povezanost. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Ker z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bi bilo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku, je sodišče prve stopnje takšen predlog tožnice utemeljeno zavrnilo.

¨      Vsebino pravnega varstva, ki jo sodišče da stranki opredeljuje izrek sodbe. Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že po naravi stvari sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njim o delu predloga sploh ni bilo odločeno. Če stranka meni, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko skladno z določbami ZPP predlaga sodišču izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP). Sklep lahko dopolni le tisto sodišče, ki je takšno napako zagrešilo in to le na predlog stranke.

¨      V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca. Ker ni verjetno izkazano, da je bila tožnica z obvestilom o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja seznanjena, niso mogli nastati učinki iz drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in do zadržanja pravic ni prišlo.

VDSS Sklep Psp 216/2025, 15. 12. 2025

¨      V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.

¨      Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.

VDSS Sklep Psp 197/2025, 5. 11. 2025

¨      Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.

VDSS Sklep Psp 198/2025, 5. 11. 2025

¨      V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno. V zadevi gre za t. i. regulacijsko oziroma ureditveno začasno odredbo, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda".

¨      O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.

VDSS Sklep Psp 171/2025, 9. 10. 2025

¨      Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.

¨      Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

VDSS Sklep Psp 163/2025, 1. 10. 2025

¨      Tožnica v zvezi s citiranim upravnim aktom ni izkazala verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji. Zgolj pavšalno sklicevanje na neusklajenost evidence in neažurnost FURS ter postopek, ki je o višini neporavnanih obveznosti v teku na FURS ne zadostuje za zaključek o verjetnem obstoju terjatve.

VDSS Sklep Psp 4/2026, 14. 1. 2026

¨      V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe ne gre za presojo izpodbijanih odločb toženca. Ali so bile odločbe pravilne in zakonite, bo predmet presoje v okviru rednega sojenja pred sodiščem. Bistveno za odločitev v tej zadevi je zgolj odgovor na vprašanje, ali bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta tožniku nastala težko nadomestljiva škoda.

¨      Zgolj pavšalne navedbe, da bi izvršitev izpodbijane odločbe lahko poslabšala tožnikovo zdravstveno stanje, ne zadoščajo za ugotovitev težko nadomestljive škode. Tožnik namreč ni dokazal, da bi mu opravljanje dela povzročilo težko nadomestljivo škodo.

VDSS Sklep Psp 197/2025, 5. 11. 2025

¨      Tožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve. Dokaznemu standardu verjetnosti obstoja terjatve je zadoščeno, če so podane okoliščine, ki govorijo v prid zaključku, da ta terjatev obstoji, kar ni podano. Za verjeten obstoj terjatve ne zadostuje zgolj sklicevanje na mnenja oziroma priporočila specialistov in njihovo svetovanje o zdravljenju v tujini. Sodna praksa je pri ugotavljanju obstoja dejstev glede obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe stroga, zato je že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe potrebno konkretno navesti vse okoliščine in dejstva in za navedeno predložiti dokaze.

VDSS Sklep Psp 198/2025, 5. 11. 2025

¨      V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno. V zadevi gre za t. i. regulacijsko oziroma ureditveno začasno odredbo, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja oziroma temu, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode še pred dokončno rešitvijo v sodnem postopku. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda".

¨      O težko nadomestljivi škodi lahko govorimo le tedaj, kadar je poleg verjetnosti nastanka škode izkazano tudi, da bo škodo težko nadomestiti ali omiliti in se pričakuje nastanek resnih posledic, ki se kaže v tem, da gre za znatno škodo, ki bi upnika prizadela toliko, da bi jo bilo težko sanirati.

VDSS Sklep Psp 171/2025, 9. 10. 2025

¨      Sodišče je s tem, ko je pri odločitvi o predlogu upoštevalo odgovor toženca, ne da bi tožnici omogočilo, da se do njega opredeli, zagrešilo kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave.

¨      Odločilno dejstvo pri presoji utemeljenosti predlagane začasne odredbe je, ali so izpolnjeni pogoji za zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja in posledično ni izkazan obstoj terjatve, ki je predmet spora, tj. pravica do nadomestila v času začasne nezmožnosti za delo. Na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS) zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti plačevanja prispevkov preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto, vendar ne prej kot 30 dni po pisnem obvestilu zavoda o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila. V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja gre za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca.

VDSS Sklep Psp 163/2025, 1. 10. 2025

6.Začasne odredbe – insolventnost

¨      Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prva toženka s sporno objavo izrazila mnenje.

¨      Za razliko od dejstev pri mnenju ni mogoče zahtevati, da bi bilo podvrženo dokazovanju resničnosti.

¨      Protipravnost je podana, če je mnenje podano z zaničevalnim namenom.

¨      V konkretnem primeru je zaradi odločitve o razveljavitvi začasne odredbe naknadno odpadla pravna podlaga za vodenje postopka zavarovanja. Upoštevajoč 76. člen ZIZ se v takšnih primerih razveljavijo tudi opravljena izvršilna dejanja, saj je odpadla pravna podlaga tudi za njihovo opravo. Pri zavarovanju za opravo nenadomestnega dejanja je izvršilno dejanje tudi izrečena denarna kazen, ki jo je potrebno, če so izpolnjeni pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljaviti.

VSL Sklep I Cpg 206/2025, 20. 5. 2025

273. člen (Vrste začasnih odredb)

1.Splošno
2.Prepoved odtujitve in obremenitve premičnin
3.Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin
4.Prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročalo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh

¨      Sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 273. člena ZIZ denarno kazen odredi le v primeru iz 3. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ (tj. v primeru prepovedi dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepovedi, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev). V tem primeru ne gre za izdajo takšne začasne odredbe, zato predlog za odreditev denarne kazni ni utemeljen.

¨      Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že po naravi stvari namreč sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem o delu predloga sploh ni bilo odločeno. Če stranka meni, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko skladno z določbami ZPP predlaga sodišču izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP). Sklep lahko dopolni le tisto sodišče, ki je takšno napako zagrešilo, in to le na predlog stranke.

VDSS Sklep Psp 220/2025, 17. 12. 2025

¨      Namen zavarovanja je dosežen že z začasnim zadržanjem učinkovanja sporne kreditne pogodbe in na njo vezanega notarskega zapisa do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi, tudi upoštevajoč sodbo SEU C-287/22, ker bosta imela tožnika tudi v primeru, če bo toženka kljub izdani začasni odredbi s terjatvami razpolagala oz. jih poskušala izterjati v izvršilnem postopku, na podlagi v tem postopku izdane začasne odredbe zagotovljeno ustrezno pravno varstvo.

VSL Sklep II Cp 1051/2025, 22. 7. 2025

5.Plačevanje nadomestila plače delavcu
6.Neprimerno sredstvo zavarovanja

¨      Med vsebino začasnega zavarovanja in terjatvijo mora obstajati povezanost. Poleg tega morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Ker z začasno odredbo upnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dala niti sodba, s katero bi bilo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku, je sodišče prve stopnje takšen predlog tožnice utemeljeno zavrnilo.

¨      Vsebino pravnega varstva, ki jo sodišče da stranki opredeljuje izrek sodbe. Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že po naravi stvari sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njim o delu predloga sploh ni bilo odločeno. Če stranka meni, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko skladno z določbami ZPP predlaga sodišču izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP). Sklep lahko dopolni le tisto sodišče, ki je takšno napako zagrešilo in to le na predlog stranke.

¨      V primeru obvestila o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za oblastno enostransko odločitev toženca, ki s svojim učinkovanjem spreminja pravni položaj zavarovanca. Ker ni verjetno izkazano, da je bila tožnica z obvestilom o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja seznanjena, niso mogli nastati učinki iz drugega odstavka 36. člena ZIUZDS in do zadržanja pravic ni prišlo.

VDSS Sklep Psp 216/2025, 15. 12. 2025

¨      Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo zakonske pogoje v postopku zavarovanja (člena 272 in 273 ZIZ) ter pogoje, ki jih je za tovrstno začasno odredbo določilo Ustavno sodišče RS v odločbi Up 275/97 z dne 16. 7. 1998, in katere morata tožnika kot upnika izpolniti, da lahko sodišče predlogu za takšno začasno odredbo ugodi, vključno s pogojem reverzibilnosti; pravilno jih je tudi uporabilo glede na ugotovljeno dejansko stanje. Zato pritožba ob izpolnjenosti zakonskih pogojev ne uspe izpodbiti zaključka, da sprejeta odločitev po vsebini ne nasprotuje namenu zavarovanja, upoštevaje, da navedbe o nemožnosti učinkovitega zavarovanja posesti pred motenjem s strani tretjih, ker sta toženca na podlagi sprejete odločitve dolžna trpeti vožnjo in hojo vsakogar, tako pritožba, in torej sklicevanje na zatrjevano učinkovanje začasne odredbe erga omnes in nesorazmernost ukrepa, predstavljajo tudi nedopustno pritožbeno novoto.

VSC Sklep I Cp 56/2025, 6. 3. 2025

273.a člen (Pogoji za začasno odredbo)

273.b člen (Začasne odredbe za varstvo koristi otrok)

274. člen (Varščina namesto začasne odredbe)

275. člen (Varščina kot pogoj za začasno odredbo)

276. člen (Več začasnih odredb)

277. člen (Čas, za katerega se izdaja začasna odredba)

278. člen (Prenehanje začasne odredbe)

279. člen (Povrnitev škode dolžniku)

279.a člen (Uporaba določb postopka o začasnih odredbah)

279.b člen (Pristojnost za izdajo naloga za zamrznitev na podlagi odločbe, poravnave in javne listine)

279.c člen (Pristojnost za pridobivanje informacij o bančnem računu)

279.č člen (Preklic naloga za zamrznitev ali ustavitev njegovega izvrševanja)

279.d člen (Pristojnost za izvršitev tujega naloga za zamrznitev)

279.e člen (Izvršitev naloga za zamrznitev)

279.f člen (Pristojnost za odločanje o pravnih sredstvih)

280. člen (Služba izvršitelja)

281. člen (Pogoji za imenovanje za izvršitelja)

¨      Od ministra ni mogoče pričakovati, da bo v primeru zakonskega besedila, ki omogoča več razlag, izbral tisto, ki nasprotuje do tedaj izraženemu stališču Vrhovnega sodišča. Ravnanje ministra, ki je določila ZIZ razlagal na enak način, kot jih je do tedaj razlagalo Vrhovno sodišče, ustreza skrbnosti povprečno skrbnega uradnika.

VSL Sodba II Cp 1007/2024, 28. 1. 2026

282. člen (Nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja)

Ni relevantne sodne prakse.

283. člen (Imenovanje izvršitelja)

284. člen (Nastop službe izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

285. člen (Zavarovanje za odgovornost)

285.a člen (Skrbniški račun)

286. člen (Identifikacijski znaki izvršitelja)

286.a člen (Razrešitev izvršitelja)

¨      Od ministra ni mogoče pričakovati, da bo v primeru zakonskega besedila, ki omogoča več razlag, izbral tisto, ki nasprotuje do tedaj izraženemu stališču Vrhovnega sodišča. Ravnanje ministra, ki je določila ZIZ razlagal na enak način, kot jih je do tedaj razlagalo Vrhovno sodišče, ustreza skrbnosti povprečno skrbnega uradnika.

VSL Sodba II Cp 1007/2024, 28. 1. 2026

287. člen (Dejanja po razrešitvi izvršitelja)

¨      Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti upničine zahteve, da o obračunu plačila za delo stroškov izvršitelja prevzemnika odloči sodišče. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, 287. člen ZIZ namreč predpisuje dejanja po razrešitvi izvršitelja in pooblašča predsednika zbornice izvršiteljev za določitev drugega izvršitelja kot prevzemnika, ki prevzame posle razrešenega izvršitelja. Pojasnilo je, da ima predsednik zbornice izvršiteljev ne glede na upnikovo pravico do izbire izvršitelja obveznost določiti prevzemnika poslov razrešenega izvršitelja ter da je z dodelitvijo spisa izvršitelju prevzemniku zanj nastala dolžnost, da prevzete spise ustrezno označi in vnese v evidenco.

VSC Sklep I Ip 109/2025, 5. 6. 2025

¨      V primeru razrešitve izvršitelja je treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik Zbornice, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Uporaba navedene določbe ZIZ je utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja. Ker je v skladu z tretjim odstavkom 44.a člena ZIZ (od uveljavitve novele ZIZ-E) izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.

¨      Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, da je temeljno pravilo pri izbiri izvršitelja volja upnika. Upnik je v konkretnem primeru ravnal skrbno in svojo voljo o tem, kdo naj bo novi izvršitelj, izjavil takoj, ko je izvedel, da bo v sklepu o izvršbi določeni izvršitelj razrešen, in to še preden je Zbornica določila novega izvršitelja prevzemnika ter še preden je po Zbornici določeni prevzemnik prevzel spise. S tem je bilo zagotovljeno, da se volja upnika glede izbire izvršitelja lahko pravočasno upošteva in hkrati zagotovi kontinuiteta vodenja izvršilnega postopka. Glede na navedeno po Zbornici določeni prevzemnik spisa ne bi smel prevzeti ter zato ni upravičen do povrnitve stroškov.

VSM Sklep I Ip 345/2025, 3. 6. 2025

287.a člen (Izobraževanje izvršiteljev)

288. člen (Opravljanje službe izvršitelja)

289. člen (Odgovornost za škodo)

290. člen (Čas oprave dejanj izvršbe in zavarovanja)

291. člen (Vrstni red oprave dejanj izvršbe in zavarovanja in evidenca)

292. člen (Plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja)

293. člen (Stroški izvršitelja)

294. člen (Namestnik izvršitelja)

294.a člen (Imenovanje namestnika izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

294.b člen (Pomočnik izvršitelja)

294.c člen (Nadomeščanje izvršitelja)

295. člen (Evidenca izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev)

Ni relevantne sodne prakse.

295.a člen (Evidenca izkaznic, priponk in pečatov)

Ni relevantne sodne prakse.

296. člen (Zbornica izvršiteljev)

Ni relevantne sodne prakse.

297. člen (Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

297.a člen (Nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja v dodeljenih zadevah)

Ni relevantne sodne prakse.

297.b člen (Neposredni nadzor nad poslovanjem izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

297.c člen (Poročanje o poslovanju izvršitelja)

Ni relevantne sodne prakse.

297.č člen (Učinkovitost in ocena dela izvršitelja)

298. člen (Disciplinska odgovornost izvršiteljev)

Ni relevantne sodne prakse.

298.a člen (Uvedba postopka)

298.b člen (Disciplinski ukrepi)

Ni relevantne sodne prakse.

298.c člen (Odmera sankcije)

Ni relevantne sodne prakse.

298.č člen (Hujše disciplinske kršitve)

298.d člen (Disciplinski postopek)

Ni relevantne sodne prakse.

298.e člen (Zastaranje)

Ni relevantne sodne prakse.

298.f člen (Smiselna uporaba zakona)

Ni relevantne sodne prakse.

298.g člen (Sodni izvršitelj)

Ni relevantne sodne prakse.

298.h člen (Kazenska določba)

Ni relevantne sodne prakse.

298.i člen (Nadzor nad izvrševanjem zakona)

Ni relevantne sodne prakse.

299. člen

Ni relevantne sodne prakse.

300. člen

Ni relevantne sodne prakse.

301. člen

Ni relevantne sodne prakse.

302. člen

Ni relevantne sodne prakse.