Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v tretjem kvartalu 2023

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

© Ta dokument je namenjen samo uporabi naročnikov paketa eINS. Vsaka drugačna uporaba ali nadaljnja distribucija je prepovedana.

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

3. člen (namen opredelitve pojmov)

4. člen (kratice drugih zakonov)

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

13. člen (finančno poslovanje)

14. člen (insolventnost)

1.            Splošno
2.            Dokazni standard
3.            Trajnejša nelikvidnost
4.            Neizpodbojna domneva
5.            Dolgoročna plačilna nesposobnost
6.            Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi
7.            Insolventnost in delovno razmerje

15. člen (finančno prestrukturiranje)

16. člen (insolventni dolžnik)

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

¨            Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.

VSL Sklep Cst 167/2023, 20. 6. 2023

18. člen (ožje povezana oseba)

¨            Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.

Odrasli otrok ima v stečaju svojih staršev položaj ožje povezane osebe, zato je oseba, s katero zaradi bližnje sorodstvene vezi stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja. A. A. zato v stečajnem postopku svojih staršev nepremičnin ne bi mogla kupiti, saj ima v teh stečajnih postopkih položaj „ožje povezane osebe.“ V kolikor torej upnica trdi, da je dejanski kupec nepremičnin v stečaju svojih staršev, ji izločitvene pravice ni mogoče priznati. S procesnim sredstvom bi se tako izigralo kogentno prepoved iz 337. člena ZFPPIPP, zaradi česar upnica tega učinka tudi s sodno poravnavo ne more doseči.

Prepoved v 337. členu ZFPPIPP pa ni take narave, da bi izničila določbe o pridobivanju skupnega premoženja. Ker je bila kupnina plačana iz skupnega premoženja dolžnika in upnice, meni, da je tudi kupljeno nepremično premoženje skupno, ne glede na to, da je kot kupec nastopal zgolj stečajni dolžnik.

VSL Sklep Cst 117/2023, 24. 5. 2023

Iz obrazložitve:

11.      Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi trditvami zgolj dodaja, da se v praksi odraža pestra raznolikost primerov prodaje premoženja stečajnega dolžnika. V kolikor se prodaja nepremično premoženje stečajnega dolžnika, ki je njegov dom, lahko to povzroči težko socialno stisko tega posameznika ter njegove družine, ki zaradi prodaje doma ostane na cesti. Nakup nepremičnine na javni dražbi je tako lahko način, da sorodniki dolžniku in njegovi družini pomagajo, da ohrani dom. Pri tem tudi ne gre nujno za ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z interesi upnikov. Tako, na primer, ko se po več neuspešno izvedenih javnih dražbah s primerno znižano izklicno ceno izkaže, da gre za tržno nezanimivo nepremičnino, za nakup katere ni drugih zainteresiranih kupcev. Lahko pa gre tudi za drugačen primer. Dolžnik, na primer, pred upniki uspešno skriva finančna sredstva za nakup svojega premoženja, ki bo po nakupu prosto bremen iz 342. člena ZFPPIPP, fiktivni kupec pa je z dolžnikom s sorodstvenimi ali drugimi vezmi povezana oseba. V slednjem primeru bi predstavljal procesni manever zlorabo pravice do sodnega varstva, ki pa mu sodišče ne more nuditi varstva (prvi odstavek 11. člena ZPP).

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

¨            Za poplačilo upnika je pomembno le, za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju, in ne, koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil.

Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.

Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

VSL Sklep Cst 163/2022, 15. 6. 2022

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

¨            Višje sodišče je v sklepu II Ip 2948/2017 z dne 20. 12. 2017 že razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je predlog upnika z dne 18. 8. 2017 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zoper dolžnika A. d.o.o. zavrglo. Višje sodišče je jasno navedlo, da ločitvena pravica je pravica in ne dolžnost ločitvenega upnika, da najprej poizkuša priti do poplačila svoje terjatve z unovčenjem zastavljenih pravic. Pojasnilo je, da iz te pravice izhaja, da mora dolžnik tudi po potrditvi prisilne poravnave poskrbeti za to, da zapadle obveznosti vsem ločitvenim upnikom plačuje iz vseh svojih sredstev in ne samo iz vrednosti stvari, danih v zavarovanje. Pojasnilo je še, da lahko torej ločitveni upnik doseže poplačilo svoje terjatve z vsemi z zakonom predvidenimi izvršilnimi sredstvi.

Ločitveni upnik lahko za plačilo celotne terjatve izbira katerokoli dolžnikovo premoženje. Če potrjena prisilna poravnava za terjatve ločitvenih upnikov v obsegu, v katerem so zavarovane, ne učinkuje, ni razloga, da bi bilo v takem primeru kaj drugače. Stališče, da se mora ločitveni upnik poplačati najprej z vrednostjo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, šele potem pa, če to premoženje ne zadošča, za razliko iz ostalega dolžnikovega premoženja, je napačno in v nasprotju s stališči pravne teorije (primerjaj Balažic, V., 2018, Položaj ločitvenega upnika po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom, Pravna praksa, 10, priloga). Terjatev pa ima v presežku nad vrednostjo v zavarovanje danega premoženja, ki je sicer zavarovana, lastnost nezavarovane terjatve, ki jo je dolžan dolžnik izpolniti pod pogoji prisilne poravnave. Se pravi, da terjatev v tistem delu, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, je nezavarovana terjatev.

VSL Sklep II Ip 951/2018, 29. 5. 2018

¨            Po določbi 6. člena Pravilnika se nadomestilo za preizkus terjatev odmeri glede na število pravočasno prijavljenih terjatev. ZFPPIPP vsebuje v 20. členu splošno opredelitev terjatve, ki se v ničemer ne razlikuje od splošnega pojmovanja terjatve. Na podlagi take splošne opredelitve terjatve ni mogoče izpeljati zaključka, da bi imel upnik do dolžnika le eno samo terjatev, ne glede na dejansko in pravno podlago, ki ga upravičuje, da od dolžnika nekaj terja. Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve.

VSRS Sklep III Ips 49/2014, 11. 11. 2014

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

¨            Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.

VSM Sodba IV Kp 32269/2020, 12. 7. 2022

¨            Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika (tretji odstavek 21. člena ZFPPIPP). Podrejenost določita dolžnik in upnik s pogodbo oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka pravnega razmerja, katerega vsebina je ta terjatev.

VSL Sklep Cst 272/2022, 29. 9. 2022

¨            Določba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete. Določba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP je jasna in ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnica, ki meni, da citirane zakonske določbe glede na njen namen ni mogoče uporabiti v primeru neplačanih prispevkov za socialno varnost zasebnikov. Da sklep o odpustu obveznosti v postopku stečaja ne učinkuje na neplačane prispevke, ne glede na to v čigavo korist bi morali biti plačani, potrjuje tudi ustaljena upravnosodna praksa.

¨            Obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost nastane namreč po odločbi tretjega odstavka 44. člena ZDavP-2 zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, kar pomeni, da je davčni organ z izpodbijanim sklepom od tožnice pravilno terjal tudi obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za celotni mesec.

UPRS Sodba II U 26/2020-8, 5. 10. 2022

¨            ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete.

UPRS Sodba II U 50/2020-13, 7. 12. 2022

¨            V skladu z določbo drugega in četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 se pojem davek razlaga kot davek s pripadajočimi dajatvami (obresti). Obresti, ki jih odmerja oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki štejejo za davek, če ni z zakonom drugače določeno (četrti odstavek 3. člena ZDavP-2). To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, v konkretnem primeru prispevkov, in kar pomeni, da niso bile predmet odpusta po sklepu o odpustu obveznosti.

UPRS Sodba I U 905/2020-11, 24. 2. 2023

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

¨            Pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru EU bi bilo treba upoštevati okoliščino, da je iz razlogov sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi je podana pravna podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Vprašanje prijave izločitvene pravice se ne pojavi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku, bi jo lahko prijavila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu.

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.

VSL Sklep Cst 51/2023, 22. 2. 2023

¨            S tem pa bi bilo nedvomno poseženo tudi v pravice pritožnice A., d. o. o. Zaradi predhodne prodaje teh istih nepremičnin je namreč v izvršilnem postopku že pridobila določene pravice (zastavno pravico na denarni terjatvi), s priznanjem izločitvene pravice upnici RS pa bi te pravice lahko izgubila – nepremičnine bi bile še pred izročitvijo kupcu po Prodajni pogodbi, izročene upnici RS, s čimer bi odpadla pravica stečajnega dolžnika do kupnine po Prodajni pogodbi. Slednje bi pomenilo poseg v pravice pritožnice A., d. o. o., zaradi česar ji je potrebno priznati pravico do ugovora o prerekanju izločitvene pravice v okoliščinah kot obstajajo v tem postopku. Pritožnici bi bilo sicer odvzeto vsako učinkovito sodno varstvo za zaščito njenih pravic, v katere je bilo poseženo že s tem, ko je upravitelj, kljub temu, da je nepremičnine že prodal, lastninsko pravico na njih po tem priznal tretji osebi (upnici RS).

S tem, ko je stečajni upravitelj v osnovnem seznamu priznal prijavljeno izločitveno pravico upnici RS, kljub temu, da je glede istih nepremičnin že pred tem sklenil Prodajno pogodbo s B., d. o. o. kot kupcem, je posegel v pričakovano pravico družbe B., d. o. o. Kot že navedeno zgoraj upravitelj sicer trdi, da je pred priznanjem izločitvene pravice upnici RS, od Prodajne pogodbe pravno veljavno odstopil, ker kupec B., d. o. o. ni plačal kupnine. Temu je kupec B., d. o. o. nasprotoval z utemeljitvijo, da mu je plačilo kupnine preprečeval rubež, do katerega je prišlo v izvršilnem postopku I 251/2019 (107. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), za poplačilo terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka. Ob takem stanju zadeve je edino sodno varstvo družbi B., d. o. o. za zavarovanje njenih pravic zagotovljeno z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatve oziroma izločitvene pravice v postopku priznanja izločitvene pravice, zato ji je pravico do vložitve takega ugovora, kljub temu, da ni upnica, ki je prijavila terjatev, potrebno priznati.

VSL Sklep Cst 126/2023, 11. 5. 2023

¨            Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.

Odrasli otrok ima v stečaju svojih staršev položaj ožje povezane osebe, zato je oseba, s katero zaradi bližnje sorodstvene vezi stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja. A. A. zato v stečajnem postopku svojih staršev nepremičnin ne bi mogla kupiti, saj ima v teh stečajnih postopkih položaj „ožje povezane osebe.“ V kolikor torej upnica trdi, da je dejanski kupec nepremičnin v stečaju svojih staršev, ji izločitvene pravice ni mogoče priznati. S procesnim sredstvom bi se tako izigralo kogentno prepoved iz 337. člena ZFPPIPP, zaradi česar upnica tega učinka tudi s sodno poravnavo ne more doseči.

Prepoved v 337. členu ZFPPIPP pa ni take narave, da bi izničila določbe o pridobivanju skupnega premoženja. Ker je bila kupnina plačana iz skupnega premoženja dolžnika in upnice, meni, da je tudi kupljeno nepremično premoženje skupno, ne glede na to, da je kot kupec nastopal zgolj stečajni dolžnik.

VSL Sklep Cst 117/2023, 24. 5. 2023

Iz obrazložitve:

11.      Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi trditvami zgolj dodaja, da se v praksi odraža pestra raznolikost primerov prodaje premoženja stečajnega dolžnika. V kolikor se prodaja nepremično premoženje stečajnega dolžnika, ki je njegov dom, lahko to povzroči težko socialno stisko tega posameznika ter njegove družine, ki zaradi prodaje doma ostane na cesti. Nakup nepremičnine na javni dražbi je tako lahko način, da sorodniki dolžniku in njegovi družini pomagajo, da ohrani dom. Pri tem tudi ne gre nujno za ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z interesi upnikov. Tako, na primer, ko se po več neuspešno izvedenih javnih dražbah s primerno znižano izklicno ceno izkaže, da gre za tržno nezanimivo nepremičnino, za nakup katere ni drugih zainteresiranih kupcev. Lahko pa gre tudi za drugačen primer. Dolžnik, na primer, pred upniki uspešno skriva finančna sredstva za nakup svojega premoženja, ki bo po nakupu prosto bremen iz 342. člena ZFPPIPP, fiktivni kupec pa je z dolžnikom s sorodstvenimi ali drugimi vezmi povezana oseba. V slednjem primeru bi predstavljal procesni manever zlorabo pravice do sodnega varstva, ki pa mu sodišče ne more nuditi varstva (prvi odstavek 11. člena ZPP).

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

26. člen (agencija)

27. člen (uporaba 2. poglavja)

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

30. člen (upravljanje tveganj)

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

34. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)

¨            Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.

VSM Sodba IV Kp 32269/2020, 12. 7. 2022

35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

36. člen (sklic skupščine)

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

¨            Enako velja za zaključke v točki 25 obrazložitve, ki so pravilni in zadostni, tako da je odločbo tudi v tem delu objektivno mogoče preizkusiti. Toženca neutemeljeno zatrjujeta, da sklep o preizkusu terjatev, upoštevajoč načelo subjektivnih meja pravnomočnosti, zanju ni izvršilni naslov, ker ni vzpostavil obveznosti tožencev do upnikov v stečaju tožnice. Dejstvo je, da se obstoj terjatve nanaša na razmerje med upnikom in dolžnikom (v dani situaciji med posameznim upnikom in tožnico) in ne na razmerje med tožnico in njenimi poslovodnimi organi. To pa pomeni, da v primeru pravnomočno ugotovljene terjatve (to velja tako za terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodbo ali pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev), ni dopusten ugovor tretjega (tudi odškodninsko odgovornega poslovodje), da terjatev po temelju ne obstoji. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da sodba zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev sodi v krog primerov, ko sodna odločba ne učinkuje zgolj med pravdnima strankama, ampak učinkuje na širši krog oseb. Gre za primer širjenja subjektivnih meja pravnomočnosti, ki je utemeljeno zato, ker gre za eno terjatev, o kateri je mogoče odločiti samo na en način. Če je bilo o obstoju določene terjatve do stečajnega dolžnika že odločeno, ni dopustno o tem ponovno voditi postopka (tako sklep VSL I Cpg 3/2011 z dne 7. 4. 2011). Pritožbeni očitek ni utemeljen. Soglašati je sicer treba s pritožbo, da za drugega toženca ne velja določba šestega odstavka 263. člena ZGD-1, ampak je treba zanj uporabiti določbo prvega odstavka 352. člena OZ. Prvi toženec, ki je bil zakoniti zastopnik tožnice, se poskuša s trditvijo, da je zgolj formalno zasedal funkcijo poslovodje, da ni o ničemer odločal, da je vse prepustil sinu, kar je pokazal dokazni postopek, neuspešno razbremeniti odgovornosti tako po ZGD-1, kot tudi po ZFPPIPP. Po stališču VSRS (sklep II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018) za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem družbe ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati mora, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma, da kršitev ni mogel preprečiti. Po stališču VSRS za vzpostavitev odgovornosti poslovodje zadošča, da je imel slednji možnost vplivati na poslovanje družbe, pa tega (po lastni volji) ni izkoristil. Da prvi toženec te možnosti ni imel, v postopku ni bilo zatrjevano. Slednji je enostavno vse prepustil sinu, kar pa za razbremenitev njegove odgovornosti ne zadošča. Zaradi tega dodatni odgovori na očitke pritožbe v zvezi s protipravnostjo njegovega ravnanja (da se v postopku ni ugotavljala njegova dejanska vloga v družbi) niso potrebni. V tem kontekstu tako sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe v točki 77 obrazložitve. V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 morajo člani organov vodenja ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kot merilo je predpisana skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Opustitev zahtevane skrbnosti, ki vključuje tudi opustitev zahtevanih ukrepov (34. - 38. člen ZFPPIPP) in kršitev temeljnih obveznosti poslovodstva iz 28., 30. in 32. člena ZFPPIPP, pomeni kršitev, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjena z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže hujša stopnja krivde (odločbi VSRS III Ips 9/2019 z dne 10. 5. 2019 in II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018). Da bi smelo sodišče ugotavljati višjo stopnjo krivde, bi morala tožnica v tej smeri ponuditi ustrezno trditveno podlago. Kot se je v odločbi III Ips 29/2012 z dne 25. 3. 2014 izreklo že VSRS, lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.

VSM Sodba I Cpg 81/2022, 21. 9. 2022

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

¨            Enako velja za zaključke v točki 25 obrazložitve, ki so pravilni in zadostni, tako da je odločbo tudi v tem delu objektivno mogoče preizkusiti. Toženca neutemeljeno zatrjujeta, da sklep o preizkusu terjatev, upoštevajoč načelo subjektivnih meja pravnomočnosti, zanju ni izvršilni naslov, ker ni vzpostavil obveznosti tožencev do upnikov v stečaju tožnice. Dejstvo je, da se obstoj terjatve nanaša na razmerje med upnikom in dolžnikom (v dani situaciji med posameznim upnikom in tožnico) in ne na razmerje med tožnico in njenimi poslovodnimi organi. To pa pomeni, da v primeru pravnomočno ugotovljene terjatve (to velja tako za terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodbo ali pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev), ni dopusten ugovor tretjega (tudi odškodninsko odgovornega poslovodje), da terjatev po temelju ne obstoji. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da sodba zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev sodi v krog primerov, ko sodna odločba ne učinkuje zgolj med pravdnima strankama, ampak učinkuje na širši krog oseb. Gre za primer širjenja subjektivnih meja pravnomočnosti, ki je utemeljeno zato, ker gre za eno terjatev, o kateri je mogoče odločiti samo na en način. Če je bilo o obstoju določene terjatve do stečajnega dolžnika že odločeno, ni dopustno o tem ponovno voditi postopka (tako sklep VSL I Cpg 3/2011 z dne 7. 4. 2011). Pritožbeni očitek ni utemeljen. Soglašati je sicer treba s pritožbo, da za drugega toženca ne velja določba šestega odstavka 263. člena ZGD-1, ampak je treba zanj uporabiti določbo prvega odstavka 352. člena OZ. Prvi toženec, ki je bil zakoniti zastopnik tožnice, se poskuša s trditvijo, da je zgolj formalno zasedal funkcijo poslovodje, da ni o ničemer odločal, da je vse prepustil sinu, kar je pokazal dokazni postopek, neuspešno razbremeniti odgovornosti tako po ZGD-1, kot tudi po ZFPPIPP. Po stališču VSRS (sklep II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018) za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem družbe ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati mora, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma, da kršitev ni mogel preprečiti. Po stališču VSRS za vzpostavitev odgovornosti poslovodje zadošča, da je imel slednji možnost vplivati na poslovanje družbe, pa tega (po lastni volji) ni izkoristil. Da prvi toženec te možnosti ni imel, v postopku ni bilo zatrjevano. Slednji je enostavno vse prepustil sinu, kar pa za razbremenitev njegove odgovornosti ne zadošča. Zaradi tega dodatni odgovori na očitke pritožbe v zvezi s protipravnostjo njegovega ravnanja (da se v postopku ni ugotavljala njegova dejanska vloga v družbi) niso potrebni. V tem kontekstu tako sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe v točki 77 obrazložitve. V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 morajo člani organov vodenja ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kot merilo je predpisana skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Opustitev zahtevane skrbnosti, ki vključuje tudi opustitev zahtevanih ukrepov (34. - 38. člen ZFPPIPP) in kršitev temeljnih obveznosti poslovodstva iz 28., 30. in 32. člena ZFPPIPP, pomeni kršitev, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjena z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže hujša stopnja krivde (odločbi VSRS III Ips 9/2019 z dne 10. 5. 2019 in II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018). Da bi smelo sodišče ugotavljati višjo stopnjo krivde, bi morala tožnica v tej smeri ponuditi ustrezno trditveno podlago. Kot se je v odločbi III Ips 29/2012 z dne 25. 3. 2014 izreklo že VSRS, lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.

VSM Sodba I Cpg 81/2022, 21. 9. 2022

44.a člen (taksna oprostitev)

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

45. člen (uporaba 3. poglavja)

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

¨            V skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov, ki terja enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, je treba pri ugotavljanju plačilne sposobnosti dolžnika za poplačilo vseh navadnih terjatev s pripadajočimi obrestmi v smislu prvega odstavka 219. člena ZFPPIPP upoštevati dolžnikovo (prednostno) obveznost plačila vseh zavarovanih terjatev s pripadajočimi obrestmi v višini, kot bi tekle, če ne bi bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Enako velja tudi za v osnovni kapital dolžnika konvertirane terjatve upnika.

Se pa pritožbeno sodišče strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da je treba v primeru ocenjevanja plačilne sposobnosti dolžnika po potrjeni PP na enakovreden način upoštevati tudi terjatve teh upnikov. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da bi v primeru delne razveljavitve potrjene PP dodatne obveznosti tožene stranke poslabšale finančni položaj tožene stranke in da bi lahko vplivale na vrednost osnovnega kapitala tožene stranke in s tem vrednost poslovnega deleža upnika, ki je konvertiral svoje terjatve. Pravilo iz 46. člena ZFPPIPP je zato treba upoštevati tudi v primeru, ko se odloča o razveljavitvi potrjene PP, saj razveljavitev PP, kot že rečeno, ne sme povzročiti neenakopravnega položaja upnikov in tudi ne sme vplivati na prednostne pravice do njihovega poplačila. Sposobnost insolventnega dolžnika, da plača navadne terjatve upnikov, za katere učinkuje prisilna poravnava, v večjem deležu, kot je bilo določeno v potrjeni PP, je zato treba presojati celovito, ob upoštevanju vseh dolžnikovih obveznosti ob začetku postopka PP in tudi tekočih obveznosti dolžnika po potrditvi PP

VSL Sodba I Cpg 404/2022, 21. 6. 2023

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1.            Instrukcijski roki
2.            Prekinitev postopka
3.            Nadzor upravitelja
4.            Razno

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

53. člen (sestava sodišča)

54. člen (predlagatelj postopka)

55. člen (stranke predhodnega postopka)

56. člen (stranke glavnega postopka)

¨            Odločbe, izdane v glavnem stečajnem postopku, lahko namreč vplivajo tudi na druge obligacijske ali stvarne pravice, pa tudi na pravno možnost poplačila terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se poplačujejo po pravilih stroškov stečajnega postopka. Za ohranitev oziroma uveljavitev teh pravic njihova prijava v stečajnem postopku ni potrebna. Zato je treba procesno upravičenje (legitimacijo) v določenih primerih priznati tudi imetnikom teh terjatev oziroma drugih pravic, čeprav jih niso prijavili v stečajnem postopku (saj za tako prijavo sploh nimajo pravnega interesa in bi jo sodišče moralo zavreči).

VSL Sklep Cst 126/2023, 11. 5. 2023

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

1.            Splošno

¨            Odločbe, izdane v glavnem stečajnem postopku, lahko namreč vplivajo tudi na druge obligacijske ali stvarne pravice, pa tudi na pravno možnost poplačila terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se poplačujejo po pravilih stroškov stečajnega postopka. Za ohranitev oziroma uveljavitev teh pravic njihova prijava v stečajnem postopku ni potrebna. Zato je treba procesno upravičenje (legitimacijo) v določenih primerih priznati tudi imetnikom teh terjatev oziroma drugih pravic, čeprav jih niso prijavili v stečajnem postopku (saj za tako prijavo sploh nimajo pravnega interesa in bi jo sodišče moralo zavreči).

S tem pa bi bilo nedvomno poseženo tudi v pravice pritožnice A., d. o. o. Zaradi predhodne prodaje teh istih nepremičnin je namreč v izvršilnem postopku že pridobila določene pravice (zastavno pravico na denarni terjatvi), s priznanjem izločitvene pravice upnici RS pa bi te pravice lahko izgubila – nepremičnine bi bile še pred izročitvijo kupcu po Prodajni pogodbi, izročene upnici RS, s čimer bi odpadla pravica stečajnega dolžnika do kupnine po Prodajni pogodbi. Slednje bi pomenilo poseg v pravice pritožnice A., d. o. o., zaradi česar ji je potrebno priznati pravico do ugovora o prerekanju izločitvene pravice v okoliščinah kot obstajajo v tem postopku. Pritožnici bi bilo sicer odvzeto vsako učinkovito sodno varstvo za zaščito njenih pravic, v katere je bilo poseženo že s tem, ko je upravitelj, kljub temu, da je nepremičnine že prodal, lastninsko pravico na njih po tem priznal tretji osebi (upnici RS).

Drugačno pravno naziranje in stroga jezikovna razlaga zakonskih določb 56. in 57. člena ZFPPIPP bi v tako specifičnih okoliščinah konkretnega primera pomenila odločitev, ki ne bi bila ustanopravno skladna, saj bi nesorazmerno posegla v pravni položaj oseb, v pravice katerih bi bilo z odločitvijo v izpodbijanem sklepu poseženo in za katere pritožbeno sodišče ne najde utemeljenih razlogov. V položaju, do katerega je prišlo v danem primeru, lahko pritožnika le z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatev oziroma izločitvenih pravic uveljavljata svoje pravice, ki sta jih do sedaj pridobila v tem stečajnem postopku, zato jima je po prepričanju pritožbenega sodišča pravico do takega ugovora potrebno priznati, kljub temu, da sicer formalno ne izpolnjujeta pogojev za položaj upnika skladno s 56. in 57. členom ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 126/2023, 11. 5. 2023

2.            Prenos terjatve

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

¨            Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.

Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 187/2023, 11. 7. 2023

59. člen (rok za prijavo terjatve)

1.            Splošno
2.            Naknadne prijave

¨            Upnik, ki je zamudil rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja (prim. 59. člen ZFPPIPP), pridobi položaj stranke le in šele: i) če je njegova terjatev priznana v postopku preizkusa terjatev – ko postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev: ii) če je njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu – ko postane pravnomočna sodba, s katero je ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja te terjatve (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP); ter iii) če je njegova terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu (primerjaj 2. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP): (i) bodisi, ko poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, če tožba v tem roku ni vložena, (ii) bodisi, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bila zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega neobstoja. Terjatev pritožnice ne temelji na izvršilnem naslovu, niti o terjatvi še ni (pravnomočno) odločeno v pravdnem postopku.

VSL Sklep Cst 37/2023, 16. 2. 2023

60. člen (vsebina prijave terjatve)

1.            Popolnost prijave
2.            Prednostne terjatve
3.            Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti
4.            Dolžnost prijave pravdnih stroškov
5.            Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve
6.            Povračilo stroškov po četrtem odstavku

¨            Upravitelj je prijavljene terjatve tožeče stranke prerekal, ker prijava ni vsebovala opisa vseh dejstev in dokazov in ji tudi niso bili priloženi vsi dokazi o obstoju terjatve. Res 154. člen ZPP pri odločanju o stroških določa načelo uspeha pravdnih strank. Vendar pa gre pri določbi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP za specialno določilo, ki za primer, da gre za napotitev na pravdo v stečajnem postopku, določa posebno pravilo o povračilu stroškov.

VSL Sodba in sklep I Cpg 405/2022, 21. 2. 2023

7.            Razno

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

¨            Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). Določba drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP specialno ureja vprašanje uporabe procesnega gradiva za presojo ali je terjatev verjetno izkazana, zato subsidiarna uporaba ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Razlog ozke presoje je v tem, da je domet vpliva take ugotovitve verjetnega obstoja terjatve omejen, saj vpliva le na glasovanje o prisilni poravnavi. Slednje pa je skladno tudi z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki je v insolventnih postopkih posebej poudarjeno.

VSL Sklep Cst 272/2022, 29. 9. 2022

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

¨            Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika prerekal drug upnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana, ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP), ne pomeni pa meritorne presoje o obstoju terjatve. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je torej v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave.

Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). Določba drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP specialno ureja vprašanje uporabe procesnega gradiva za presojo ali je terjatev verjetno izkazana, zato subsidiarna uporaba ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Razlog ozke presoje je v tem, da je domet vpliva take ugotovitve verjetnega obstoja terjatve omejen, saj vpliva le na glasovanje o prisilni poravnavi. Slednje pa je skladno tudi z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki je v insolventnih postopkih posebej poudarjeno.

VSL Sklep Cst 272/2022, 29. 9. 2022

¨            Ugovora, ki jih je sodišče prve stopnje zavrglo, sta bila ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, ki sta jih upnika vložila zato, ker dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev sploh ni vseboval njunih ugovorov, ki sta jih vložila zoper osnovni seznam - saj je upravitelj skladno z navodili sodišča smatral, da sta jih vložila subjekta brez ustrezne procesne legitimacije. Vendar o njunih ugovorih ni bilo odločeno ne procesno (da bi jih sodišče zavrglo) ne vsebinsko (da bi jih upravitelj vključil v seznam). Zato je sodišče prve stopnje ugovora pritožnikov proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev nepravilno zavrglo, saj imata kot vložnika ugovora o prerekanju terjatev (o katerih še ni bilo odločeno) pravico do ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev. Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je namreč prav saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.

Odločbe, izdane v glavnem stečajnem postopku, lahko namreč vplivajo tudi na druge obligacijske ali stvarne pravice, pa tudi na pravno možnost poplačila terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se poplačujejo po pravilih stroškov stečajnega postopka. Za ohranitev oziroma uveljavitev teh pravic njihova prijava v stečajnem postopku ni potrebna. Zato je treba procesno upravičenje (legitimacijo) v določenih primerih priznati tudi imetnikom teh terjatev oziroma drugih pravic, čeprav jih niso prijavili v stečajnem postopku (saj za tako prijavo sploh nimajo pravnega interesa in bi jo sodišče moralo zavreči).

S tem pa bi bilo nedvomno poseženo tudi v pravice pritožnice A., d. o. o. Zaradi predhodne prodaje teh istih nepremičnin je namreč v izvršilnem postopku že pridobila določene pravice (zastavno pravico na denarni terjatvi), s priznanjem izločitvene pravice upnici RS pa bi te pravice lahko izgubila – nepremičnine bi bile še pred izročitvijo kupcu po Prodajni pogodbi, izročene upnici RS, s čimer bi odpadla pravica stečajnega dolžnika do kupnine po Prodajni pogodbi. Slednje bi pomenilo poseg v pravice pritožnice A., d. o. o., zaradi česar ji je potrebno priznati pravico do ugovora o prerekanju izločitvene pravice v okoliščinah kot obstajajo v tem postopku. Pritožnici bi bilo sicer odvzeto vsako učinkovito sodno varstvo za zaščito njenih pravic, v katere je bilo poseženo že s tem, ko je upravitelj, kljub temu, da je nepremičnine že prodal, lastninsko pravico na njih po tem priznal tretji osebi (upnici RS).

S tem, ko je stečajni upravitelj v osnovnem seznamu priznal prijavljeno izločitveno pravico upnici RS, kljub temu, da je glede istih nepremičnin že pred tem sklenil Prodajno pogodbo s B., d. o. o. kot kupcem, je posegel v pričakovano pravico družbe B., d. o. o. Kot že navedeno zgoraj upravitelj sicer trdi, da je pred priznanjem izločitvene pravice upnici RS, od Prodajne pogodbe pravno veljavno odstopil, ker kupec B., d. o. o. ni plačal kupnine. Temu je kupec B., d. o. o. nasprotoval z utemeljitvijo, da mu je plačilo kupnine preprečeval rubež, do katerega je prišlo v izvršilnem postopku I 251/2019 (107. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), za poplačilo terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka. Ob takem stanju zadeve je edino sodno varstvo družbi B., d. o. o. za zavarovanje njenih pravic zagotovljeno z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatve oziroma izločitvene pravice v postopku priznanja izločitvene pravice, zato ji je pravico do vložitve takega ugovora, kljub temu, da ni upnica, ki je prijavila terjatev, potrebno priznati.

Drugačno pravno naziranje in stroga jezikovna razlaga zakonskih določb 56. in 57. člena ZFPPIPP bi v tako specifičnih okoliščinah konkretnega primera pomenila odločitev, ki ne bi bila ustanopravno skladna, saj bi nesorazmerno posegla v pravni položaj oseb, v pravice katerih bi bilo z odločitvijo v izpodbijanem sklepu poseženo in za katere pritožbeno sodišče ne najde utemeljenih razlogov. V položaju, do katerega je prišlo v danem primeru, lahko pritožnika le z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatev oziroma izločitvenih pravic uveljavljata svoje pravice, ki sta jih do sedaj pridobila v tem stečajnem postopku, zato jima je po prepričanju pritožbenega sodišča pravico do takega ugovora potrebno priznati, kljub temu, da sicer formalno ne izpolnjujeta pogojev za položaj upnika skladno s 56. in 57. členom ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 126/2023, 11. 5. 2023

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

78. člen (člani upniškega odbora)

79. člen (število članov upniškega odbora)

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

90. člen (odločanje upniškega odbora)

91. člen (predsednik upniškega odbora)

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

96. člen (potek seje upniškega odbora)

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

¨            Pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru EU bi bilo treba upoštevati okoliščino, da je iz razlogov sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi je podana pravna podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Vprašanje prijave izločitvene pravice se ne pojavi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku, bi jo lahko prijavila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu.

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.

VSL Sklep Cst 51/2023, 22. 2. 2023

¨            Stečajni upravitelj lahko kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne prijavo terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika pri teh procesnih dejanjih ni potrebno.

VSL Sklep Cst 80/2023, 14. 3. 2023

98. člen (obveznosti upravitelja)

99. člen (redna poročila upravitelja)

100. člen (izredna poročila upravitelja)

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

103. člen (nagrada upravitelja)

1.            Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila
2.            Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave
3.            Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
4.            Nadomestilo za preizkus terjatev

¨            Dejanska in pravna presoja (ne) utemeljenosti prijavljene upnikove terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP mora biti enaka, ko upravitelj terjatve preizkuša, kar se izrazi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, kot pri presoji podlage za odmero nadomestila za njihov preizkus. Pri opravljanju odvetniških storitev gre za različno dejansko podlago odvetniškega zastopanja. Odvetnik praviloma z isto stranko sklene eno mandatno pogodbo, za katero nato opravlja različne vrste odvetniških storitev. Posamezno delo odvetnika, obračunano v računu, je odvisno od vsakega primera posebej in ustreza pojmu terjatve po 20. členu ZFPPIPP. Zato ima vsaka terjatev dokazana z računom svojo dejansko podlago. Slednje pa pomeni, da je upravitelj moral preizkusiti vsako od 20 raznovrstnih terjatev in se za vsako od njih odločiti, ali jo priznava ali prereka. Že zaradi pravne narave opravljanja odvetniškega dela, ki temelji na s stranko sklenjeni mandatni pogodbi, je pojmovno pravna podlaga zahtevka za plačilo opravljene odvetniške storitve vedno enaka.

Upravitelj ima v tem pritožbenem postopku položaj upnika v postopku osebnega stečaja, saj se nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev poplača po pravilih o stroških postopka (2. točka prvega odstavka 355. člena v zvezi z osmim odstavkom 104. člena ZFPPIPP). Zato upravitelj ni upravičen do plačila pritožbenih stroškov.

VSL Sklep Cst 182/2023, 6. 7. 2023

¨            Po določbi 6. člena Pravilnika se nadomestilo za preizkus terjatev odmeri glede na število pravočasno prijavljenih terjatev. ZFPPIPP vsebuje v 20. členu splošno opredelitev terjatve, ki se v ničemer ne razlikuje od splošnega pojmovanja terjatve. Na podlagi take splošne opredelitve terjatve ni mogoče izpeljati zaključka, da bi imel upnik do dolžnika le eno samo terjatev, ne glede na dejansko in pravno podlago, ki ga upravičuje, da od dolžnika nekaj terja. Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve.

VSRS Sklep III Ips 49/2014, 11. 11. 2014

5.            Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase

¨            Glede na določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP v povezavi z določbo 367. člena ZFPPIPP mora upravitelj nagrado v končnem načrtu tudi predvideti (zahtevati), saj razdelitev brez upoštevanja teh stroškov ni mogoča, ker ni znan znesek, ki naj se med upnike razdeli.

VSL sklep Cst 96/2023, 30. 3. 2023

6.            Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

¨            Iz besedne zveze "spremljevalne storitve" izhaja, da gre za storitve, ki jih v zvezi z dokumentarnim gradivom praviloma zagotavlja ista organizacija, ki tudi hrani dokumentarno gradivo. Po naravi stvari so te storitve praviloma del ponudbe organizacije, ki opravlja storitve trajne oziroma dolgoročne hrambe dokumentacije. Ne gre torej za stroške poslovanja upraviteljice, ampak za del storitev arhiviranja dokumentacije po 5. točki sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 140/2023, 7. 6. 2023

7.            Razno

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

1.            Splošno
2.            Razrešitev upravitelja

105. člen (stroški upravitelja)

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

107. člen (komisija)

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

¨            Ker preverjanje strokovne usposobljenosti kandidata v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja ni odločanje o upravni stvari in ne odločanje v upravnem postopku, ne pridejo v poštev določbe ZUP glede vsebine zapisnika v zvezi s povzemanjem tožnikovih odgovorov na zastavljena vprašanja. Sprejeta ocena o ustnem delu obravnavanega izpita ni upravna stvar in to ne more postati zgolj zato, ker je tožena stranka tožniku omogočila sodno varstvo, posledično pa tudi ni stvar upravnega spora.

UPRS Sodba I U 805/2020-28, 9. 3. 2023

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

110. člen (seznam upraviteljev)

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

114. člen (predpisi o upraviteljih)

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

117. člen (položaj upravitelja)

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov)

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

120.a člen (zbornica upraviteljev)

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

120.d člen (nadzor nad zbornico)

120.e člen (položaj člana zbornice)

120.f člen (organi zbornice)

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

120.i člen (disciplinski ukrepi)

120.j člen (disciplinska evidenca)

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

1.            Smiselna uporaba pravil ZPP

¨            Sklep o nadaljevanju je deklaratorne narave in ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.

Določbe zakona o pravdnem postopku se v stečajnem postopku uporabljajo le smiselno, kar pomeni, da je tudi citirano določbo ZPP (kot tudi vsa ostala postopkovna pravila ZPP) potrebno uporabiti ob upoštevanju različnih položajev strank in vsebine pravnega varstva v pravdnem postopku glede na postopek zaradi insolventnosti.

Sodišče ob ravnanjih različnih upravičencev ne sme spregledati tudi pravice predlagatelja stečajnega postopka, čigar pravice do pravnega varstva (v smislu upravičenosti do začetka stečajnega postopka, učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ni mogoče obravnavati ločeno od pravice upnikov do vložitve predloga za začetek prisilne poravnave. S svojimi dejanji sta upnika, nesporno povezani osebi preko iste zakonite zastopnice, z vlaganjem povsem praznih predlogov za prisilno poravnavo, posegla v pravico predlagatelja stečajnega postopka do učinkovitega pravnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer spada načelo hitrosti postopka med temeljna načela stečajnega postopka.

Ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka 152. člena ZFPPIPP je mogoče zaključiti, da je pravilo o prekinitvi postopka iz prvega odstavka, ob hkratni uporabi načela hitrosti postopka, mogoče uporabiti le enkrat.

VSL Sklep Cst 340/2021, 1. 9. 2021

¨            Če naslovnik pisanja v roku 15 dni od puščenega obvestila ne prevzame, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP šteje, da je bila vročitev pisanja opravljena s potekom tega roka.

Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je po izteku 15 dnevnega roka naslovniku v predalčniku puščeno pisanje.

VSL Sklep Cst 38/2023, 21. 2. 2023

2.            Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka
3.            Zamuda roka ali izostanek z naroka

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

123. člen (vročitve)

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

124. člen (odločbe)

125. člen (pritožba proti sklepu)

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

1.            Upnik
2.            Upravitelj
3.            Dolžnik

¨            Drugače kot pri stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba in ki ga zastopa upravitelj, ker dotedanjim zastopnikom po 245. členu ZFPPIPP prenehajo pooblastila za zastopanje, pa z dnem začetka postopka osebnega stečaja upravitelj ne zastopa dolžnika pri procesnih dejanjih v zvezi s stečajnim postopkom, razen v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika ali pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi stečajni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka. Zmotno je zato stališče upravitelja, da dolžnik zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more samostojno opravljati brez pooblastila zakonitega zastopnika določenih procesnih dejanj in tudi ne vložiti predmetne pritožbe.

VSL Sklep Cst 198/2023, 20. 7. 2023

4.            Druga oseba
5.            Prisilna poravnava
6.            Poenostavljena prisilna poravnava
7.            Prisilna likvidacija
8.            Razno

127. člen (rok za pritožbo)

128. člen (odločanje o pritožbi)

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

129. člen (stroški upnika)

¨            Upravitelj ima v tem pritožbenem postopku položaj upnika v postopku osebnega stečaja, saj se nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev poplača po pravilih o stroških postopka (2. točka prvega odstavka 355. člena v zvezi z osmim odstavkom 104. člena ZFPPIPP). Zato upravitelj ni upravičen do plačila pritožbenih stroškov.

VSL Sklep Cst 182/2023, 6. 7. 2023

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

¨            Izvršba med stečajnim postopkom, je dopustna le v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine potem, ko je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, ki v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžnikovega predloga za izvršbo glede na 131. člen ZFPPIPP pravilna.

VSC Sklep I Ip 108/2023, 5. 7. 2023

¨            Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). Edine izjeme od tega pravila so predvidene v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.

VSC Sklep I Ip 116/2023, 8. 6. 2023

¨            Ker je bil postopek osebnega stečaja zoper obdolženca uveden še preden je bil formalno zoper njega ustavljen izvršilni postopek, se postavlja vprašanje, ali gre v predmetnem primeru za prekinitev izvršilnega postopka in posledično, ali je sploh mogoče govoriti o tem, da prisilna izterjava denarne kazni zoper obsojenca v izvršilnem postopku ni bila uspešna, ker slednji zaradi prekinitve sploh še ni mogel biti zaključen

VSC Sklep II Kp 19663/2020, 7. 2. 2023

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja)

1.            Splošno
2.            Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo
3.            Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

¨            Ker je bil postopek osebnega stečaja zoper obdolženca uveden še preden je bil formalno zoper njega ustavljen izvršilni postopek, se postavlja vprašanje, ali gre v predmetnem primeru za prekinitev izvršilnega postopka in posledično, ali je sploh mogoče govoriti o tem, da prisilna izterjava denarne kazni zoper obsojenca v izvršilnem postopku ni bila uspešna, ker slednji zaradi prekinitve sploh še ni mogel biti zaključen

VSC Sklep II Kp 19663/2020, 7. 2. 2023

4.            Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

134. člen (odločanje o vpisu v register)

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

139. člen (upravičeni predlagatelj)

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

1.            Splošno
2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

1.            Listine, ki se priložijo predlogu
2.            Začetni predujem

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

¨            Sklep o nadaljevanju je deklaratorne narave in ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka.

Določbe zakona o pravdnem postopku se v stečajnem postopku uporabljajo le smiselno, kar pomeni, da je tudi citirano določbo ZPP (kot tudi vsa ostala postopkovna pravila ZPP) potrebno uporabiti ob upoštevanju različnih položajev strank in vsebine pravnega varstva v pravdnem postopku glede na postopek zaradi insolventnosti.

Sodišče ob ravnanjih različnih upravičencev ne sme spregledati tudi pravice predlagatelja stečajnega postopka, čigar pravice do pravnega varstva (v smislu upravičenosti do začetka stečajnega postopka, učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ni mogoče obravnavati ločeno od pravice upnikov do vložitve predloga za začetek prisilne poravnave. S svojimi dejanji sta upnika, nesporno povezani osebi preko iste zakonite zastopnice, z vlaganjem povsem praznih predlogov za prisilno poravnavo, posegla v pravico predlagatelja stečajnega postopka do učinkovitega pravnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer spada načelo hitrosti postopka med temeljna načela stečajnega postopka.

Ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka 152. člena ZFPPIPP je mogoče zaključiti, da je pravilo o prekinitvi postopka iz prvega odstavka, ob hkratni uporabi načela hitrosti postopka, mogoče uporabiti le enkrat.

VSL Sklep Cst 340/2021, 1. 9. 2021

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

1.            Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave
2.            Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

1.            Splošno
2.            Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

171. člen (nadzor upravitelja)

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

¨            V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen.

Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena.

Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev predlagateljeve pravice do izjave.

Pravnega interesa pritožniku za ugotavljanje ničnosti poroštvenih in subrogracijskih terjatev ne bi bilo treba izkazovati, v kolikor bi to predstavljalo predhodno vprašanje za odločitev v zadevi. Prav ima tudi, da bi se sodišče prve stopnje s trditvami, da terjatve iz naslova poroštev in subrogracij ne obstajajo, moralo ukvarjati, v kolikor bi to bilo relevantno za odločitev o insolventnosti dolžnika. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik insolventen tudi, če se ne upoštevajo terjatve iz poroštev in subrogracij, dejstvo, da se z obstojem teh terjatev ni ukvarjalo, ni vplivalo na pravilnost odločitve.

V kolikor bi vprašanje obstoja obveznosti iz naslova poroštev predstavljalo predhodno vprašanje za ugotovitev dolžnikove insolventnosti, pritožniku posebnega pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti poroštev v tem postopku zaradi insolventnosti ne bi bilo treba izkazovati, ker že samo dejstvo, da bi navedeno vprašanje predstavljalo predhodno vprašanje, nadomešča predpostavko pravnega interesa. Sodišče prve stopnje pa je navedeno predpostavko zmotno povezalo s pravnim interesom za ugotovitveno tožbo v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

VSL Sklep Cst 155/2023, 25. 7. 2023

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

¨            V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen.

Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena.

Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev predlagateljeve pravice do izjave.

Pravnega interesa pritožniku za ugotavljanje ničnosti poroštvenih in subrogracijskih terjatev ne bi bilo treba izkazovati, v kolikor bi to predstavljalo predhodno vprašanje za odločitev v zadevi. Prav ima tudi, da bi se sodišče prve stopnje s trditvami, da terjatve iz naslova poroštev in subrogracij ne obstajajo, moralo ukvarjati, v kolikor bi to bilo relevantno za odločitev o insolventnosti dolžnika. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik insolventen tudi, če se ne upoštevajo terjatve iz poroštev in subrogracij, dejstvo, da se z obstojem teh terjatev ni ukvarjalo, ni vplivalo na pravilnost odločitve.

V kolikor bi vprašanje obstoja obveznosti iz naslova poroštev predstavljalo predhodno vprašanje za ugotovitev dolžnikove insolventnosti, pritožniku posebnega pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti poroštev v tem postopku zaradi insolventnosti ne bi bilo treba izkazovati, ker že samo dejstvo, da bi navedeno vprašanje predstavljalo predhodno vprašanje, nadomešča predpostavko pravnega interesa. Sodišče prve stopnje pa je navedeno predpostavko zmotno povezalo s pravnim interesom za ugotovitveno tožbo v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

VSL Sklep Cst 155/2023, 25. 7. 2023

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

179. člen (odločanje o ugovoru)

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

189. člen (sklic skupščine)

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

¨            Osrednje procesno dejanje v postopku prisilne poravnave je glasovanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave. Procesno legitimacijo glasovati o tem imajo upniki samo glede tistih terjatev, ki so bodisi priznane bodisi verjetno izkazane (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). Zato mora v postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odločiti tudi o tem, katere (prerekane) terjatve so verjetno izkazane (3. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Če je bila terjatev v postopku prisilne poravnave prijavljena, ni pa ugotovljena, sklep o potrditvi prisilne poravnave ni izvršilni naslov za takšno terjatev. Položaj takega upnika je izenačen s položajem upnika, ki ni prijavil terjatve v postopku prisilne poravnave. Pri tem posebnega položaja nimajo upniki, katerih terjatve so bile prerekane, a je sodišče na podlagi 3. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP s sklepom o preizkusu terjatev odločilo, da so verjetno izkazane. Za tako situacijo gre tudi v obravnavanem primeru, saj je terjatev upnika prerekal drug upnik. Ugotovitev, da je terjatev verjetno izkazana ima za posledico le pridobitev glasovalnih pravic takega upnika v postopku prisilne poravnave (prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP), ne pomeni pa meritorne presoje o obstoju terjatve. Smisel ugotavljanja, ali je terjatev verjetno izkazana, je torej v tem, da se odloči, ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave.

V obravnavanem primeru ima upnik B. a. s. položaj povezane osebe po 527. členu ZGD-1, kar pomeni, da mu je glasovanje o prisilni poravnavi onemogočeno (četrti odstavek 200. člena ZFPPIPP), prav tako pa ni dovoljena konverzija njegovih terjatev v stvarne vložke (četrti odstavek 190. člena ZFPPIPP),

Pri presoji, ali je terjatev verjetno izkazana, sodišče upošteva samo opis dejstev o obstoju terjatve v prijavi terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi tej prijavi, in če je terjatev prerekal upnik, opis dejstev o neobstoju terjatve v ugovoru o prerekanju terjatve in listinske dokaze, ki so bili priloženi temu ugovoru (drugi odstavek 68. člena ZFPPIPP). Določba drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP specialno ureja vprašanje uporabe procesnega gradiva za presojo ali je terjatev verjetno izkazana, zato subsidiarna uporaba ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Razlog ozke presoje je v tem, da je domet vpliva take ugotovitve verjetnega obstoja terjatve omejen, saj vpliva le na glasovanje o prisilni poravnavi. Slednje pa je skladno tudi z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP), ki je v insolventnih postopkih posebej poudarjeno.

Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika (tretji odstavek 21. člena ZFPPIPP). Podrejenost določita dolžnik in upnik s pogodbo oziroma drugim pravnim poslom, ki je pravni temelj nastanka pravnega razmerja, katerega vsebina je ta terjatev.

Določba 498. člena ZGD-1 se uporablja le za posojila (oziroma druga pravna dejanja delničarja ali tretje osebe, ki gospodarsko ustrezajo zagotovitvi posojila; tretji odstavek 498. člena ZGD-1) tistih delničarjev, ki imajo v trenutku danega posojila v družbi več kot četrtinski (25%) delež delnic z glasovalno pravico. Posojilo delničarja, ki ima v družbi manj kot navedeni delež delnic, se ne šteje kot kapitalsko posojilo. Čeprav zakon izrecno ne govori o skupini delničarjev oziroma povezanih osebah, tako iz dikcije kot iz namena določbe izhaja, da gre za kontrolnega delničarja oziroma kontrolne delničarje, pri čemer zakon postavi presumcijo upravljavske kontrole s posestjo četrtinskega deleža delnic z glasovalno pravico. Zakon govori o delničarjih v množini, in ne le o delničarju posamezniku, iz česar je mogoče izpeljati namen, da se sankcionira kontrolnega delničarja oziroma kontrolno skupino delničarjev, kar se dokazuje v dejanskih okoliščinah posameznega primera.

Možnosti, ki gospodarsko ustrezajo posojilu, so številne in sem spada tudi primer, ko družbenik odkupi terjatev tretje osebe do družbe. Družbenik je za to res vložil svoja sredstva, vendar je pridobil pravico zahtevati vrnitev zneska terjatve od družbe. S takim ravnanjem se je družba morda izognila obveznosti takojšnjega plačila terjatve, vendar je njena obveznost ostala. Za zagotovitev lastnega kapitala bi šlo le, če bi družbenik tretji osebi terjatev izpolnil, preneseno terjatev družbi pa odpustil.

Le delničar (družbenik) je tisti, ki je skladno s korporacijskimi pravili zavezan k zagotovitvi lastnega kapitala družbe, zato lahko le zanj veljajo navedene zakonske omejitve. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, vsako širjenje korporacijskih pravil na subjekte, ki to niso oziroma naj bi to šele postali, bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli korporacijskega prava. Institut delničarja tudi ni mogoče enačiti z nekom, ki se šele pripravlja na formalni nakup delnic in s tem namenom pridobi informacije v okviru skrbnega pregleda poslovanja. Namen skrbnega pregleda (angl. due diligence) je namreč prav v podrobni seznanitvi s poslovanjem in finančnimi tveganji drugega podjetja ter omogoči oceno vseh tveganj (poslovnih, finančnih, davčnih in pravnih), zato se izvede še pred transakcijo z drugim podjetjem. Tisti, ki skrbni pregled opravlja, pa ni mogoče že kar enačiti z delničarjem v korporacijskopravnem smislu.

Pri preizkusu terjatve, za katero velja navedena pravna fikcija pravočasne prijave, moramo upoštevati, da ta pravna fikcija velja samo do višine zneska te terjatve, navedenega v seznamu iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 272/2022, 29. 9. 2022

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1.            Splošno

¨            Nerelevantno je, ali je tožeča stranka že pred začetkom postopka ali med postopkom prisilne poravnave vedela oz. bi lahko vedela, da bo prodaja določenega premoženja tožene stranke lahko realizirana po višjih vrednostih.

V skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov, ki terja enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, je treba pri ugotavljanju plačilne sposobnosti dolžnika za poplačilo vseh navadnih terjatev s pripadajočimi obrestmi v smislu prvega odstavka 219. člena ZFPPIPP upoštevati dolžnikovo (prednostno) obveznost plačila vseh zavarovanih terjatev s pripadajočimi obrestmi v višini, kot bi tekle, če ne bi bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Enako velja tudi za v osnovni kapital dolžnika konvertirane terjatve upnika.

VSL Sodba I Cpg 404/2022, 21. 6. 2023

2.            Terjatve, povezane z odložnim pogojem

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1.            Zavarovane terjatve

¨            Nerelevantno je, ali je tožeča stranka že pred začetkom postopka ali med postopkom prisilne poravnave vedela oz. bi lahko vedela, da bo prodaja določenega premoženja tožene stranke lahko realizirana po višjih vrednostih.

V skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov, ki terja enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, je treba pri ugotavljanju plačilne sposobnosti dolžnika za poplačilo vseh navadnih terjatev s pripadajočimi obrestmi v smislu prvega odstavka 219. člena ZFPPIPP upoštevati dolžnikovo (prednostno) obveznost plačila vseh zavarovanih terjatev s pripadajočimi obrestmi v višini, kot bi tekle, če ne bi bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Enako velja tudi za v osnovni kapital dolžnika konvertirane terjatve upnika.

VSL Sodba I Cpg 404/2022, 21. 6. 2023

2.            Preostale terjatve

¨            Višje sodišče je v sklepu II Ip 2948/2017 z dne 20. 12. 2017 že razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je predlog upnika z dne 18. 8. 2017 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zoper dolžnika A. d.o.o. zavrglo. Višje sodišče je jasno navedlo, da ločitvena pravica je pravica in ne dolžnost ločitvenega upnika, da najprej poizkuša priti do poplačila svoje terjatve z unovčenjem zastavljenih pravic. Pojasnilo je, da iz te pravice izhaja, da mora dolžnik tudi po potrditvi prisilne poravnave poskrbeti za to, da zapadle obveznosti vsem ločitvenim upnikom plačuje iz vseh svojih sredstev in ne samo iz vrednosti stvari, danih v zavarovanje. Pojasnilo je še, da lahko torej ločitveni upnik doseže poplačilo svoje terjatve z vsemi z zakonom predvidenimi izvršilnimi sredstvi.

Ločitveni upnik lahko za plačilo celotne terjatve izbira katerokoli dolžnikovo premoženje. Če potrjena prisilna poravnava za terjatve ločitvenih upnikov v obsegu, v katerem so zavarovane, ne učinkuje, ni razloga, da bi bilo v takem primeru kaj drugače. Stališče, da se mora ločitveni upnik poplačati najprej z vrednostjo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, šele potem pa, če to premoženje ne zadošča, za razliko iz ostalega dolžnikovega premoženja, je napačno in v nasprotju s stališči pravne teorije (primerjaj Balažic, V., 2018, Položaj ločitvenega upnika po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom, Pravna praksa, 10, priloga). Terjatev pa ima v presežku nad vrednostjo v zavarovanje danega premoženja, ki je sicer zavarovana, lastnost nezavarovane terjatve, ki jo je dolžan dolžnik izpolniti pod pogoji prisilne poravnave. Se pravi, da terjatev v tistem delu, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, je nezavarovana terjatev.

VSL Sklep II Ip 951/2018, 29. 5. 2018

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

1.            Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov
2.            Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine
3.            Ustavitev postopkov zavarovanja

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

221.a člen (dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave)

221.b člen (uporaba pravil o prisilni poravnavi)

1.            Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave
2.            Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka
3.            Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe
4.            Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave
5.            Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi
6.            Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev
7.            Razno

221.c člen (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

221.d člen (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

1.            Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave
2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic
3.            Posodobljeni seznam terjatev

¨             Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da svoje obveznosti v zvezi s predložitvijo posodobljenega seznama terjatev v zakonskem roku ni izpolnil, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo poenostavljeno prisilno poravnavo. Ni pa bila dolžnost sodišča prve stopnje dolžnika opozoriti oziroma pozivati na izpolnitev te njegove obveznosti, saj le-ta in posledica njene opustitve izrecno izhajata iz jasne zakonske določbe četrtega in šestega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.

Takšna zakonska določba terja od dolžnika aktivno ravnanje in predvsem skrbnost pri poslovanju. Če ima dolžnik kot predlagatelj resen interes za postopek poenostavljene prisilne poravnave, procesna skrbnost od njega terja, da pravočasno in skrbno preveri, da so izpolnjene vse zahtevane predpostavke za vodenje takšnega postopka, in sodišču pravočasno predloži zahtevan posodobljeni seznam terjatev z vsebino in prilogami, kot jih zahteva četrti odstavek 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče pa je dolžno le preizkusiti, ali je predložen posodobljen seznam terjatev pravočasen in popoln. Vsakršna drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zakona.

VSL Sklep Cst 119/2023, 16. 5. 2023

221.e člen (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

221.f člen (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

1.            Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložjo
2.            Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave
3.            Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

221.g člen (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

¨             Ker poslovodstvo dolžnika ni izpolnilo svojih dodatnih obveznosti, ki jih ima v primeru upniške prisilne poravnave, je bila utemeljena zahteva upnika za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika.

Interesi lastnika dolžnika se morajo v primeru, ko postane družba insolventna, umakniti in so v ospredju interesi upnikov.

VSL Sklep Cst 148/2023, 7. 6. 2023

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

¨            V danem primeru dolžnik s predlagano prisilno poravnavo in s tem, da je insolventen sicer soglaša. Prav zato pa je v njegovem interesu, da se postopek prisilne poravnave, ki se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema in med drugim zagotavlja, da se nadaljuje njegovo poslovanje (3. točka 136. člena ZFPPIPP), uspešno in čim hitreje izpelje. Glede na navedeno je dolžniku, ki se strinja s trditvijo predlagateljice postopka, da je insolventen, in s predlaganimi ukrepi finančnega prestrukturiranja, treba omogočiti sodelovanje v postopku odločanja o ugovoru delničarja dolžnika, ki trdi, da dolžnik ni insolventen.

Za vlogo, ki je pravnomočno zavržena, se šteje, kot da ni bila nikoli vložena.

Zmotno je stališče pritožnika, da tretji odstavek 176. člena ZFPPIPP omejuje pri navajanju novih dejstev in dokazov zgolj predlagatelja prisilne poravnave, medtem ko vlagatelj ugovora naj ne bi bil omejen, saj bi navedeno predstavljalo očitno kršitev predlagateljeve pravice do izjave.

Pravnega interesa pritožniku za ugotavljanje ničnosti poroštvenih in subrogracijskih terjatev ne bi bilo treba izkazovati, v kolikor bi to predstavljalo predhodno vprašanje za odločitev v zadevi. Prav ima tudi, da bi se sodišče prve stopnje s trditvami, da terjatve iz naslova poroštev in subrogracij ne obstajajo, moralo ukvarjati, v kolikor bi to bilo relevantno za odločitev o insolventnosti dolžnika. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik insolventen tudi, če se ne upoštevajo terjatve iz poroštev in subrogracij, dejstvo, da se z obstojem teh terjatev ni ukvarjalo, ni vplivalo na pravilnost odločitve.

V kolikor bi vprašanje obstoja obveznosti iz naslova poroštev predstavljalo predhodno vprašanje za ugotovitev dolžnikove insolventnosti, pritožniku posebnega pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti poroštev v tem postopku zaradi insolventnosti ne bi bilo treba izkazovati, ker že samo dejstvo, da bi navedeno vprašanje predstavljalo predhodno vprašanje, nadomešča predpostavko pravnega interesa. Sodišče prve stopnje pa je navedeno predpostavko zmotno povezalo s pravnim interesom za ugotovitveno tožbo v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

VSL Sklep Cst 155/2023, 25. 7. 2023

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.v člen (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

221.z člen (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

222. člen (uporaba 5. poglavja)

223. člen (stečajni dolžnik)

224. člen (stečajna masa)

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

226. člen (razdelitvena masa)

227. člen (načelo koncentracije)

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

230. člen (splošno pravilo)

231. člen (upravičeni predlagatelj)

¨            Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (ker je na primer plačana), to predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi na dan, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (torej 3. 2. 2023), upnikova terjatev iz naslova stroškov, prisojenih z izvršilnim naslovom - sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ni več obstajala, saj je bila plačana 27. 1. 2023.

Stečajnega postopka ni dopustno začeti na podlagi ugotovitve obstoja upnikove terjatve v smislu 3. točke 231. člena ZFPPIPP, ki je v stečajnem postopku ne bi bilo mogoče več uveljavljati zaradi njenega neobstoja, zato je potrebno upoštevati le terjatve, ki obstajajo na dan odločanja sodišča prve stopnje.

VSL Sklep Cst 163/2023, 6. 6. 2023

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno
2.            Umik

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)

1.            Dopolnitev nepopolnega predloga
2.            Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča
3.            Oprostitev plačila predujma
4.            Vračilo založenega predujma
5.            Razno

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno
2.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja
3.            Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

¨            Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).

Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 28/2023, 9. 2. 2023

¨            Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.

VSL Sklep Cst 69/2023, 14. 3. 2023

¨            Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.

VSL Sklep Cst 84/2023, 16. 3. 2023

¨            Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.

VSL Sklep Cst 170/2023, 27. 6. 2023

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno
2.            Dopolnitev zahteve
3.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja
4.            Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

¨            Sodišče ob ravnanjih različnih upravičencev ne sme spregledati tudi pravice predlagatelja stečajnega postopka, čigar pravice do pravnega varstva (v smislu upravičenosti do začetka stečajnega postopka, učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja) ni mogoče obravnavati ločeno od pravice upnikov do vložitve predloga za začetek prisilne poravnave. S svojimi dejanji sta upnika, nesporno povezani osebi preko iste zakonite zastopnice, z vlaganjem povsem praznih predlogov za prisilno poravnavo, posegla v pravico predlagatelja stečajnega postopka do učinkovitega pravnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer spada načelo hitrosti postopka med temeljna načela stečajnega postopka.

Ob smiselni uporabi določbe četrtega odstavka 152. člena ZFPPIPP je mogoče zaključiti, da je pravilo o prekinitvi postopka iz prvega odstavka, ob hkratni uporabi načela hitrosti postopka, mogoče uporabiti le enkrat.

VSL Sklep Cst 340/2021, 1. 9. 2021

¨            Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče.

Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko tudi upniku zagotovljena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.

VSL Sklep Cst 84/2023, 16. 3. 2023

¨            Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnice vezalo na obstoj več zakonskih domnev o njeni trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih). Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica dejstev, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o insolventnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, ni prerekala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot jih tudi ne prereka v pritožbi. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica insolventna.

VSL Sklep Cst 167/2023, 20. 6. 2023

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

¨            Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).

Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 28/2023, 9. 2. 2023

¨            Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.

VSL Sklep Cst 69/2023, 14. 3. 2023

¨            Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče.

Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko tudi upniku zagotovljena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.

VSL Sklep Cst 84/2023, 16. 3. 2023

¨            Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.

VSL Sklep Cst 167/2023, 20. 6. 2023

¨            Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.

VSL Sklep Cst 170/2023, 27. 6. 2023

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

¨            Stečajni upravitelj lahko kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne prijavo terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika pri teh procesnih dejanjih ni potrebno.

VSL Sklep Cst 80/2023, 14. 3. 2023

¨            Drugače kot pri stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba in ki ga zastopa upravitelj, ker dotedanjim zastopnikom po 245. členu ZFPPIPP prenehajo pooblastila za zastopanje, pa z dnem začetka postopka osebnega stečaja upravitelj ne zastopa dolžnika pri procesnih dejanjih v zvezi s stečajnim postopkom, razen v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika ali pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi stečajni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka. Zmotno je zato stališče upravitelja, da dolžnik zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more samostojno opravljati brez pooblastila zakonitega zastopnika določenih procesnih dejanj in tudi ne vložiti predmetne pritožbe.

VSL Sklep Cst 198/2023, 20. 7. 2023

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb)

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

250. člen (zasledovalna pravica)

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

256. člen (obrestovanje terjatev)

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

1.            Dopustnost pobota
2.            Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov
3.            Razno

¨            V primeru, ko nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni postopek, je tako treba glede pravnih posledic takega postopka upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določbe ZFPPIPP, ki med drugim določa učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP.

Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je za vprašanje zakonskega pobota merodajen datum začetka sekundarnega stečajnega postopka in ne datum začetka glavnega stečajnega postopka.

Neposredno škodo predstavlja že sama napaka opravljenega posla, ki nastane zaradi nepravilne pogodbene izpolnitve obveznosti. Stališče sodišča prve stopnje, da nastane terjatev iz naslova stroškov za odpravo napake šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene, je zato zmotno.

Namen določbe 486. člena ZFPPIPP je v ureditvi posebnega pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice, po katerem odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti države članice v Republiki Sloveniji učinkujejo neposredno. V primeru, ko gre za državo članico, torej poseben postopek priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki je urejen v oddelku 8.3. ZFPPIPP, ni potreben. Predmet določbe 486. člena ZFPPIPP pa ni ureditev razmerja med posledicami glavnega in sekundarnega stečajnega postopka.

VSL Sodba in sklep I Cpg 375/2022, 1. 3. 2023

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

263. člen (nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

¨            Vendar pa zgolj dejstvo, da je šlo pri Prodajni pogodbi za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, od katere stečajni upravitelj ni odstopil, samo po sebi ne more utemeljevati ničnosti prenosa spornih nepremičnin na prvo toženko po določbi 374. člena ZFPPIPP. Ker do sklenitve razpolagalnega posla na podlagi Prodajne pogodbe ni prišlo, je druga toženka v času prenosa spornih nepremičnin v stečajnem postopku še vedno bila njihova lastnica in je imela razpolagalno sposobnost. V razmerju do tožnice je za drugo toženko namreč obstajala (le) obligacijskopravna obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi vzajemno neizpolnjene Prodajne pogodbe.

VSL Sodba I Cpg 5/2023, 9. 5. 2023

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

¨            Ustaljena je sodna praksa Vrhovnega sodišča, da zaradi (pravilnega) nudenja materialnega procesnega vodstva ni podan dvom o pristranskosti sodnika.

VSRS Sklep I R 62/2023, 24. 5. 2023

Iz obrazložitve

11.      Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s pozivi tožniku v ponovljenem sojenju postopalo skladno s svojo razjasnjevalno dolžnostjo in materialnega procesnega vodstva ni prekoračilo. Ni oblikovalo tožbenega zahtevka namesto tožnika, temveč ga je zgolj pozvalo k njegovemu pravilnemu oblikovanju. Pri tem je v pravdnem postopku tožnikov cilj ves čas enak, doseči razveljavitev darilne pogodbe med dolžnico in tožencema. Enak ostaja tudi tožbeni temelj, 255. člen OZ, prilagoditev zahtevka skladno z drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP pa je zgolj posledica zahteve po enakem obravnavanju upnikov v stečajnem postopku, ki je bil po začetku pravdnega postopka začet nad dolžnico.

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

1.            Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja
2.            Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo
3.            Subjektivni element
4.            Objektivni in subjektivni element
5.            Nadomestna izpolnitev
6.            Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element
7.            Opustitev pravnega dejanja
8.            Razno

¨            Poleg tega pa je tožeča stranka v predmetni zadevi vtoževala zahtevek iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, nad katerim je bil začet postopek osebnega stečaja. Takšen tožbeni zahtevek je vezan na izpolnjevanje pogojev, določenih v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v določbah od 269. do 279. člena ter 391. členu ZFPPIPP. Ob tem je potrebno upoštevati, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejani po določbah ZFPPIPP, v primeru, ko upnik (v konkretnem primeru tožena stranka) prereka obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj (tako tudi sklep VSRS III Ips 122/2015 z dne 22. 11. 2016 in sklep VSRS II Ips 230/2018 z dne 3. 10. 2019). V tem postopku tožeča stranka obstoja insolventnosti v času oprave izpodbijanega dejanja (darilne pogodbe) ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala. Tožena stranka jo je na ta pogoj oziroma njegovo neizpolnjevanje izrecno opozorila že v svojem odgovoru na tožbo, vendar tožeča stranka kljub temu, da je bila pravočasno opozorjena na nesklepčnost tožbenega zahtevka, te pomanjkljivosti ni odpravila, temveč jo je zavrnila kot materialnopravno neutemeljeno. To pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi iz razloga nezatrjevane in neizkazane insolventnosti tožnika v času oprave izpodbijanega dejanja materialno pravno neutemeljen.

VSC Sodba Cpg 125/2022, 23. 11. 2022

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

1.            Objektivni element izpodbojnosti
2.            Subjektivni element izpodbojnosti
3.            Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

1.            Rok za vložitev tožbe
2.            Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča
3.            Rok pri napotitvi
4.            Ugovor izpodbojnosti
5.            Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

1.            Splošno
2.            Plačilo denarnega nadomestila
3.            Tek zamudnih obresti

279. člen (splošno pravilo)

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)

281. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

293. člen (pomoč policije)

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

1.            Terjatve, ki jih je treba prijaviti
2.            Posledice zamude roka za prijavo terjatev
3.            Razno

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

1.            Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave
2.            Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
3.            Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku
4.            Razno

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s hipoteko ali maksimalno hipoteko)

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

1.            Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic
2.            Vpliv prijave na prodajo premoženja

¨            Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico na parkirnem mestu, ki je predmet izpodbijanega sklepa, 23. 3. 2023, kar je po tem, ko je upravitelj s kupcem že sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. Izločitvena pravica upnika na navedenem parkirnem mestu je glede na navedeno prenehala (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ob povedanem ni mogoče slediti pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati z izdajo izpodbijanega sklepa do preizkusa izločitvene pravice.

VSL Sklep Cst 161/2023, 8. 6. 2023

3.            Stroški prodaje
4.            Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
5.            Razno

¨            Pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru EU bi bilo treba upoštevati okoliščino, da je iz razlogov sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi je podana pravna podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Vprašanje prijave izločitvene pravice se ne pojavi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku, bi jo lahko prijavila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu.

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.

VSL Sklep Cst 51/2023, 22. 2. 2023

¨            V obravnavani zadevi gre za specifičen primer, saj se sodno varstvo lastninske pravice v primeru, ko ne gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, lahko zagotavlja le z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z dajatvenim zahtevkom. Tožeča stranka (denarne) terjatve, ugotovitev katere zahteva sedaj v tem postopku, ni imela, dokler premoženje, ki je bilo predmet izločitvene pravice, stečajna upraviteljica ni prodala. Šele takrat je tožeča stranka pridobila terjatev v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP. Situacija je podobna kot v primeru spora o terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka. V skladu z argumentom a simili ad simile, pa to pomeni, da je za nadaljevanje tega pravdnega postopka potrebno smiselno uporabiti pravilo 301. člena ZFPPIPP. Za uporabo citirane določbe je bistveno zgolj, da je tožeča stranka terjatev prijavila v stečajnem postopku. Kot taka je bila v okviru le-tega tudi preizkušena, pri čemer pa sta poleg tožene stranke to terjatev prerekala tudi oba pritožnika. Ker je bila v zvezi z obstojem predmetne terjatve tožeča stranka napotena na pravdo, je v skladu s petim odstavkom 301. člena ZFPPIPP povsem utemeljeno tožbo razširila tudi na oba pritožnika, ki se razširitvi tožbe ne moreta upreti (šesti odstavek 301. člena ZFPPIPP).

Kot je bilo že delno pojasnjeno, po določbi 301. člena ZFPPIPP za razširitev tožbe soglasje upnika, na katerega se tožba razširi, ni potrebno. Gre za specialno pravilo, ki drugače ureja razširitev tožbe kot v določbi 187. in 191. člena ZPP. To pa tudi pomeni, da za upnika oziroma za toženo stranko ne velja pravilo, da mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je vstopil vanjo (tretja odstavka 187. in 191. člena ZPP). Tako lahko pritožnika še vedno navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze, te določbe pa bodo skladno z določbo 286. člena ZPP pravočasne in sodišče prve stopnje jih bo moralo upoštevati.

VSC Sklep I Cp 177/2023, 8. 6. 2023

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin)

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

¨            Ker nobena od pravdnih strank ni vložila tožbe za ugotovitev ničnosti te pogodbe, je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, po katerem mora sodišče v pravdnem postopku odločati v mejah postavljenih zahtevkov.

V obravnavani zadevi ne gre za spor med delodajalcem in delavcem, temveč za spor med dvema gospodarskima družbama, ta zadeva pa ima glede na personalni kriterij naravo gospodarskega spora.

Terjatev iz delovnega razmerja ni terjatev, ki bi bila tako povezana z osebnostjo upnika, ali bi bila njena narava takšna, da bi nasprotovala prenosu na drugega. S stališča tožene stranke je prav vseeno, komu je navedeno terjatev dolžna plačati, zato ni mogoče trditi, da bi šlo za izčrpavanje bodoče stečajne mase v korist le enega upnika.

Izrek sodbe v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo; odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve sodišče izda takrat, ko je bila terjatev uveljavljena zaradi pobota, ne pa tudi takrat, ko je to eden glavnih zahtevkov tožeče stranke (takrat zahtevku ugodi ali ga zavrne).

Odkup terjatve do neplačevitega dolžnika zagotovo ne prestavlja izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja. Zato se tudi višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da gre za nedopustno podlago take pogodbe, pri čemer je sklenitev take pogodbe tudi nezdružljiva z ukrepi finančnega prestrukturiranja, zato je taka pogodba nična (86. člen OZ in tretji odstavek 39. člena OZ).

Sodišče v pravdnem postopku (ob utemeljenosti zahtevka) lahko le ugotovi obstoj te terjatve, o poplačilu pa se odloča v stečajnem postopku v okviru razdelitve stečajne mase in pravdno sodišče za kaj takega ni pristojno.

Upravitelj je prijavljene terjatve tožeče stranke prerekal, ker prijava ni vsebovala opisa vseh dejstev in dokazov in ji tudi niso bili priloženi vsi dokazi o obstoju terjatve. Res 154. člen ZPP pri odločanju o stroških določa načelo uspeha pravdnih strank. Vendar pa gre pri določbi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP za specialno določilo, ki za primer, da gre za napotitev na pravdo v stečajnem postopku, določa posebno pravilo o povračilu stroškov.

VSL Sodba in sklep I Cpg 405/2022, 21. 2. 2023

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

1.            Nadaljevanje postopka
2.            Zavrženje tožbe
3.            Priznanje terjatve in pravdni stroški
4.            Le še ugotovitveni zahtevek
5.            Pravni interes za pravno sredstvo
6.            Razno

¨            V obravnavani zadevi gre za specifičen primer, saj se sodno varstvo lastninske pravice v primeru, ko ne gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice, lahko zagotavlja le z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z dajatvenim zahtevkom. Tožeča stranka (denarne) terjatve, ugotovitev katere zahteva sedaj v tem postopku, ni imela, dokler premoženje, ki je bilo predmet izločitvene pravice, stečajna upraviteljica ni prodala. Šele takrat je tožeča stranka pridobila terjatev v skladu s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP. Situacija je podobna kot v primeru spora o terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka. V skladu z argumentom a simili ad simile, pa to pomeni, da je za nadaljevanje tega pravdnega postopka potrebno smiselno uporabiti pravilo 301. člena ZFPPIPP. Za uporabo citirane določbe je bistveno zgolj, da je tožeča stranka terjatev prijavila v stečajnem postopku. Kot taka je bila v okviru le-tega tudi preizkušena, pri čemer pa sta poleg tožene stranke to terjatev prerekala tudi oba pritožnika. Ker je bila v zvezi z obstojem predmetne terjatve tožeča stranka napotena na pravdo, je v skladu s petim odstavkom 301. člena ZFPPIPP povsem utemeljeno tožbo razširila tudi na oba pritožnika, ki se razširitvi tožbe ne moreta upreti (šesti odstavek 301. člena ZFPPIPP).

Kot je bilo že delno pojasnjeno, po določbi 301. člena ZFPPIPP za razširitev tožbe soglasje upnika, na katerega se tožba razširi, ni potrebno. Gre za specialno pravilo, ki drugače ureja razširitev tožbe kot v določbi 187. in 191. člena ZPP. To pa tudi pomeni, da za upnika oziroma za toženo stranko ne velja pravilo, da mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je vstopil vanjo (tretja odstavka 187. in 191. člena ZPP). Tako lahko pritožnika še vedno navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze, te določbe pa bodo skladno z določbo 286. člena ZPP pravočasne in sodišče prve stopnje jih bo moralo upoštevati.

VSC Sklep I Cp 177/2023, 8. 6. 2023

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

¨            Dedni dogovor (sporazum o delitvi zapuščine iz tretjega odstavka 214. člena ZD), vnesen v sklep o dedovanju, ima učinek sodne poravnave. Zaradi učinka pravnomočnosti ničnost dednega dogovora zato ne more biti presojana kot predhodno vprašanje pri odločanju o utemeljenosti obravnavanega zahtevka. Mogoče ga je izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave iz 392. člena ZPP, vloženo v rokih iz 393. člena ZPP.

VSL Sodba I Cp 727/2023, 14. 6. 2023

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

1.            Napotitev
2.            Vsebina zahtevka
3.            Prenehanje ločitvene pravice
4.            Razno

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

¨            Sodišče mora pri odločanju v zadevi upoštevati navedbe obeh pravdnih strank in celotno procesno gradivo, ki ga ima v spisu. Kljub dejstvu, da je tožnik tekom postopka navajal različne razloge za neobstoj poroštva stečajnega dolžnika za obveznost glavnega dolžnika, in poroštveni zavezi za kreditno obveznost iz Druge kreditne pogodbe v tožbi niti ni nasprotoval, je cilj tožnika, ki ga ta v predmetni zadevi zasleduje, prav ugotovitev neobstoja terjatve toženke zoper stečajnega dolžnika A. A. oziroma njegove poroštvene obveznosti do toženke. Veljavnost te pa je, ne glede tožnikovo trditveno podlago, z navedbami v odgovoru na pritožbo in razlago pomena določila zadnjega odstavka 3. člena Druge kreditne pogodbe, pod vprašaj postavila prav toženka sama. Sodišče prve stopnje je bilo tako, ne glede na vprašanje tožnikove pravočasnosti oporekanja obstoju poroštvene zaveze iz razloga neobličnosti (do katere se sodišče prve stopnje posledično niti ni rabilo posebej opredeliti), že glede na toženkino trditveno podlago po materialnem pravu dolžno presoditi obstoj veljavnosti poroštvene zaveze stečajnega dolžnika za kreditno obveznost iz Druge kreditne pogodbe v smislu določila 1013. člena OZ.

V obravnavanem primeru pravna podlaga za nastanek ločitvene pravice na spornih nepremičninah (t.j. notarski zapis sporazuma SV 108/08) ni predmet izpodbijanja po določilih ZFPPIPP, zato ima skladno z določilom 2 točke drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP tožnik (zgolj) pravico do vložitve tožbe za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo neobstoj terjatve iz naslova poroštva, je zaradi načela akcesornosti utemeljen zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice na spornih nepremičninah v zavarovanje neobstoječe terjatve. Ni pa po materialnem pravu utemeljen zahtevek za izbris zastavne pravice pridobljene v povezavi s sklepom o izvršbi In 1905/2010 z dne 17. 11. 2010 (ID pravice 6), zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano odločitev spremenilo in v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje dodaja, da takšna odločitev v ničemer ne poslabša toženkinega položaja zastavnega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika kot realnega dolžnika za terjatev toženke zoper glavnega dolžnika iz Druge kreditne pogodbe, ki jo je toženka pravilno prijavila v stečaju nad glavnim dolžnikom. Tožnik je skladno s sklepom o preizkusu terjatev lahko zahteval le ugotovitev neobstoja ločitvene pravice v zavarovanje terjatve zoper stečajnega dolžnika iz naslova poroštva, ki jo je v stečajnem postopku prijavila toženka in je bila s strani tožnika prerekana. Ni pa bil upravičen zahtevati tudi izbrisa zastavne pravice, pridobljene na podlagi notarskega zapisa sporazuma SV 108/08 z ID pravice 9, ki je bila pri spornih nepremičninah ustanovljena in vpisana v zavarovanje terjatve toženke do glavnega dolžnika (le-to je toženka prijavila v stečaju glavnega dolžnika). Ločitvena pravica toženke na spornih nepremičninah za poplačilo terjatve toženke do glavnega dolžnika iz naslova Druge kreditne pogodbe ni bila predmet sklepa o preizkusu terjatev

VSM Sodba I Cpg 172/2021, 4. 11. 2021

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

¨            Upnica sicer utemeljeno navaja, da izločitvene pravice z opustitvijo vložitve tožbe v roku enega meseca dni ni izgubila, vendar pa se je s tem izpostavila tveganju, da bo premoženje prodano.

Način prodaje z zvišanjem izhodiščne cene na javni dražbi bo omogočal višanje izklicne cene, v kolikor bodo obstajali za to zainteresirani dražitelji.

VSL Sklep Cst 71/2023, 22. 3. 2023

¨            Nepravilnost vknjižbe v zemljiško knjigo se uveljavlja z izbrisno tožbo po določbi 243. člena ZZK-1, ta določba pa od tožnika terja, da toži na ponovno vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da če bi dopustilo tožnici, da sama določi obseg zemljiškoknjižnega stanja, ki bi ga z izbrisno tožbo vzpostavila, bi s tem preseglo domet 243. člena ZZK-1, saj ne bi vzpostavilo prejšnjega, temveč (retroaktivno) novo zemljiškoknjižno stanje, kar pa ni skladno s pravnim varstvom, ki ga nudi izbrisna tožba.

Samo dejstvo, da je druga toženka pri notarju deponirala zemljiškoknjižno dovolilo s svojim overjenim podpisom, še ne pomeni, da je nastopila pričakovana lastninska pravica tožnice.

VSL Sodba I Cpg 5/2023, 9. 5. 2023

¨            Neutemeljeni so očitki o zmotnosti stališča, da sporni molzni robot kot sestavina hleva ni samostojna stvar. Molzni robot je po svojem namenu trajno spojen z objektom in z nepremičnino, na kateri objekt stoji, oziroma bi bil hlev brez molznega robota nepopoln in ne bi več služil svojemu namenu. Četudi ga je mogoče brez (znatnejše) škode odstraniti, z njegovo odstranitvijo hlev ne služi več namenu, za dosego katerega je bil zgrajen. Ker sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic (drugi odstavek 16. člena SPZ), dokler se ne loči od glavne stvari, je odločitev o ugoditvi zahtevku pravilna

VSL Sodba I Cp 2068/2022, 19. 5. 2023

¨            Tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev pravice do denacionalizacije. O upravičenosti stranke do denacionalizacije se odloča v za to predvidenem postopku, kot ga določa Zakon o denacionalizaciji; izvedba pravdnega postopka za ugotovitev, ali je tožeča stranka denacionalizacijski upravičenec, bi pomenila nedopusten obid pravil o postopku denacionalizacije.

Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten (le) zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan, povedano drugače: ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde, ta pa je v ugotovitvi, da je tožeča stranka (pričakovana) lastnica nepremičnine, ne [predstavlja] spremembe tožbe, je podana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.

VSL Sklep I Cpg 115/2023, 20. 6. 2023

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

316. člen (končanje nujnih poslov)

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

320. člen (unovčenje stečajne mase)

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

322. člen (upravljanje stečajne mase)

1.            Oddaja v najem
2.            Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

¨            Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.

Odrasli otrok ima v stečaju svojih staršev položaj ožje povezane osebe, zato je oseba, s katero zaradi bližnje sorodstvene vezi stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja. A. A. zato v stečajnem postopku svojih staršev nepremičnin ne bi mogla kupiti, saj ima v teh stečajnih postopkih položaj „ožje povezane osebe.“ V kolikor torej upnica trdi, da je dejanski kupec nepremičnin v stečaju svojih staršev, ji izločitvene pravice ni mogoče priznati. S procesnim sredstvom bi se tako izigralo kogentno prepoved iz 337. člena ZFPPIPP, zaradi česar upnica tega učinka tudi s sodno poravnavo ne more doseči.

Prepoved v 337. členu ZFPPIPP pa ni take narave, da bi izničila določbe o pridobivanju skupnega premoženja. Ker je bila kupnina plačana iz skupnega premoženja dolžnika in upnice, meni, da je tudi kupljeno nepremično premoženje skupno, ne glede na to, da je kot kupec nastopal zgolj stečajni dolžnik.

VSL Sklep Cst 117/2023, 24. 5. 2023

 Iz obrazložitve:

 11.     Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi trditvami zgolj dodaja, da se v praksi odraža pestra raznolikost primerov prodaje premoženja stečajnega dolžnika. V kolikor se prodaja nepremično premoženje stečajnega dolžnika, ki je njegov dom, lahko to povzroči težko socialno stisko tega posameznika ter njegove družine, ki zaradi prodaje doma ostane na cesti. Nakup nepremičnine na javni dražbi je tako lahko način, da sorodniki dolžniku in njegovi družini pomagajo, da ohrani dom. Pri tem tudi ne gre nujno za ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z interesi upnikov. Tako, na primer, ko se po več neuspešno izvedenih javnih dražbah s primerno znižano izklicno ceno izkaže, da gre za tržno nezanimivo nepremičnino, za nakup katere ni drugih zainteresiranih kupcev. Lahko pa gre tudi za drugačen primer. Dolžnik, na primer, pred upniki uspešno skriva finančna sredstva za nakup svojega premoženja, ki bo po nakupu prosto bremen iz 342. člena ZFPPIPP, fiktivni kupec pa je z dolžnikom s sorodstvenimi ali drugimi vezmi povezana oseba. V slednjem primeru bi predstavljal procesni manever zlorabo pravice do sodnega varstva, ki pa mu sodišče ne more nuditi varstva (prvi odstavek 11. člena ZPP).

3.            Soglasje sodišča ni potrebno
4.            Razno

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

326. člen (priprave za prodajo)

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

329. člen (način prodaje)

¨            Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo kot način prodaje izbrati zavezujoče zbiranje ponudb. Primarno določeni načini prodaje dolžnikovega premoženja iz prvega odstavka 329. člena ZFPPIPP so namreč med seboj enakovredni.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo razlogom, s katerimi je upraviteljica pojasnila, zakaj šteje prodajo na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene kot najprimernejšo. Tega zgolj nasprotovanje določenemu načinu prodaje ne more izpodbiti. Ker dolžnik ni navedel nobenih dejstev ali okoliščin, zaradi katerih meni, da bi bilo v konkretnem primeru zavezujoče zbiranje ponudb ustreznejše, višje sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo način prodaje z javno dražbo kar v največji meri udejanil na eni strani pravico upnikov do čim boljšega poplačila in na drugi strani zaščitil dolžnika, da bodo njegovi dolgovi kar v največji meri poplačani.

VSL Sklep Cst 199/2023, 20. 7. 2023

¨            Stališče pritožnice, da bi bilo v primeru prodaje nepremičnine na podlagi javne dražbe zagotovljeno, da bi predkupna upravičenka nepremičnino lahko kupila za 2.838,00 EUR, je zmotno. Tudi v primeru prodaje na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene v sklepu o prodaji določena izklicna cena predstavlja začetno ceno, s katero se postopek prodaje začne, nato pa tekom dražbe zvišuje, z namenom, da se doseže čim večji izkupiček od prodaje in s tem čim višje poplačilo upnikov dolžnice.

VSL Sklep Cst 200/2023, 20. 7. 2023

330. člen (začetek prodaje)

¨            Upnica sicer utemeljeno navaja, da izločitvene pravice z opustitvijo vložitve tožbe v roku enega meseca dni ni izgubila, vendar pa se je s tem izpostavila tveganju, da bo premoženje prodano.

Način prodaje z zvišanjem izhodiščne cene na javni dražbi bo omogočal višanje izklicne cene, v kolikor bodo obstajali za to zainteresirani dražitelji.

VSL Sklep Cst 71/2023, 22. 3. 2023

331. člen (sklep o prodaji)

¨            Za poplačilo upnika je pomembno le, za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju, in ne, koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil.

Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.

Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.

VSL Sklep Cst 163/2022, 15. 6. 2022

¨            ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.

8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.

Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.

VSL Sklep Cst 24/2023, 1. 2. 2023

¨            Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.

VSL Sklep Cst 77/2023, 21. 3. 2023

¨            Upraviteljica je za drugo prodajo izklicno ceno uskladila z ločitvenim upnikom, pri čemer izklicna cena predstavlja 90 % ocenjene tržne vrednosti. Glede na predlagani način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) in glede na dejstvo, da je cena samo za 10 % nižja od predlagane pri prvi prodaji, ni nobene potrebe po ponovni cenitvi premoženja, ki bi samo podaljšala postopek, saj bo razplet na javni dražbi pokazal, kakšen je dejanski interes potencialnih kupcev za nakup.

VSL Sklep Cst 121/2023, 16. 5. 2023

¨            Pritožnik navaja, da je potrebno prodajo ustaviti, saj lahko sicer pride do večje materialne in nematerialne škode. V ničemer ne izpodbija pravilnosti in zakonitosti sklepa o prodaji (ne glede načina prodaje ne glede izklicne cene), pač pa navaja razloge, s katerimi nasprotuje začetku stečajnega postopka. Ta vprašanja ni mogoče (ponovno) načenjati v okviru reševanja pritožbe o prodaji, saj je sklep o začetku stečajnega postopka pravnomočen.

VSL Sklep Cst 133/2023, 16. 5. 2023

¨            Zakonske določbe, ki se nanašajo na prvi sklep o prodaji, določajo (le) način prodaje, ko sodišče prvič odloča o prodaji določenega premoženja (prvi sklep o prodaji), ne pa tudi, kolikokrat se lahko ob neuspešnih prodajah le-ta ponovi. Zgrešeno je pritožbeno stališče, da ZFPPIPP sodišče pooblašča za izdajo dodatnega sklepa o prodaji le ob neuspešni prvi prodaji, opravljeni na podlagi prvega sklepa o prodaji, ne pa tudi, kadar je neuspešna naslednja oziroma naslednje prodaje. Razlaga, po kateri je možno prodajo ponoviti zgolj v primeru, da je le-ta neuspešna na podlagi prvega sklepa o prodaji, povsem razvrednoti namen prodaje premoženja stečajnega dolžnika.

VSL Sklep Cst 180/2023, 18. 7. 2023

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

333. člen (varščina)

334. člen (javna dražba)

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

336. člen (drugi pogoji prodaje)

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

¨            Sklenitev prodajne pogodbe z osebami, navedenimi v prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP, je prepovedana zaradi preprečitve nasprotja interesov.

Odrasli otrok ima v stečaju svojih staršev položaj ožje povezane osebe, zato je oseba, s katero zaradi bližnje sorodstvene vezi stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja. A. A. zato v stečajnem postopku svojih staršev nepremičnin ne bi mogla kupiti, saj ima v teh stečajnih postopkih položaj „ožje povezane osebe.“ V kolikor torej upnica trdi, da je dejanski kupec nepremičnin v stečaju svojih staršev, ji izločitvene pravice ni mogoče priznati. S procesnim sredstvom bi se tako izigralo kogentno prepoved iz 337. člena ZFPPIPP, zaradi česar upnica tega učinka tudi s sodno poravnavo ne more doseči.

Prepoved v 337. členu ZFPPIPP pa ni take narave, da bi izničila določbe o pridobivanju skupnega premoženja. Ker je bila kupnina plačana iz skupnega premoženja dolžnika in upnice, meni, da je tudi kupljeno nepremično premoženje skupno, ne glede na to, da je kot kupec nastopal zgolj stečajni dolžnik.

VSL Sklep Cst 117/2023, 24. 5. 2023

Iz obrazložitve:

11.      Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi trditvami zgolj dodaja, da se v praksi odraža pestra raznolikost primerov prodaje premoženja stečajnega dolžnika. V kolikor se prodaja nepremično premoženje stečajnega dolžnika, ki je njegov dom, lahko to povzroči težko socialno stisko tega posameznika ter njegove družine, ki zaradi prodaje doma ostane na cesti. Nakup nepremičnine na javni dražbi je tako lahko način, da sorodniki dolžniku in njegovi družini pomagajo, da ohrani dom. Pri tem tudi ne gre nujno za ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z interesi upnikov. Tako, na primer, ko se po več neuspešno izvedenih javnih dražbah s primerno znižano izklicno ceno izkaže, da gre za tržno nezanimivo nepremičnino, za nakup katere ni drugih zainteresiranih kupcev. Lahko pa gre tudi za drugačen primer. Dolžnik, na primer, pred upniki uspešno skriva finančna sredstva za nakup svojega premoženja, ki bo po nakupu prosto bremen iz 342. člena ZFPPIPP, fiktivni kupec pa je z dolžnikom s sorodstvenimi ali drugimi vezmi povezana oseba. V slednjem primeru bi predstavljal procesni manever zlorabo pravice do sodnega varstva, ki pa mu sodišče ne more nuditi varstva (prvi odstavek 11. člena ZPP).

338. člen (ara)

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

¨            V kolikor so ponudbe v nasprotju s kogentnimi zakonskimi predpisi, upravitelj ne potrebuje soglasja upnikov, da teh ponudb ne upošteva oziroma jih zavrne. Rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši od treh mesecev po sklenitvi pogodbe, kar pomeni, da je rok plačila, ki ga je ponudil C. d. o. o. (10 let) neveljaven, s tem pa je neveljavna tudi njegova ponudba.

VSL Sklep Cst 156/2023, 6. 6. 2023

¨            Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.

Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.

Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 187/2023, 11. 7. 2023

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

1.            Pritožbeni razlogi

¨            Pravilnost prodaje in njena skladnost z dražbenimi pravili je bila predmet obravnavanja ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je že pravnomočen. Pravnomočnost daje sodni odločbi trdnost in odpravlja negotovost ter zagotavlja pravno varnost, zaradi česar v razmerja, o katerih je pravnomočno odločeno ni več mogoče posegati.

Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika (nepremičnine), katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Sodišče sklep izda po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. V tej fazi postopka ni več mogoče učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, saj je o tem že pravnomočno odločeno. Pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu so omejeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana. Sodna praksa je glede obsega preizkusa sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ustaljena.

VSL Sklep Cst 43/2023, 1. 3. 2023

2.            Prenehanje pravic tretjih na premoženju
3.            Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku
4.            Razno

¨            Po določbi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sodišče lahko pri izdaji tega sklepa presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej, ali je bila plačana kupnina.

VSL Sklep Cst 36/2023, 15. 2. 2023

¨            Pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah v okviru EU bi bilo treba upoštevati okoliščino, da je iz razlogov sklepa o izdani začasni odredbi preiskovalne sodnice zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin izhajala potencialna možnost, da bo treba navedene nepremičnine izločiti iz premoženja stečajnega dolžnika. V nobenem primeru namreč izkupiček od prodaje ne bi mogel biti namenjen poplačilu upnikov in stroškov v tem stečajnem postopku. Potencialni upniki tega premoženja so namreč lahko kot primarni upniki le oškodovanci iz storjenih kaznivih dejanj. Upnica Republika Slovenija ima v teh postopkih subsidiarno terjatev in se je v postopku zastavilo vprašanje njene izločitvene pravice, ki naj bi jo imela pri primarnem odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

S pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu premoženjske koristi je podana pravna podlaga za vpis lastninske pravice v korist Republike Slovenije v zemljiški knjigi. Vprašanje prijave izločitvene pravice se ne pojavi. Sporno premoženje bo iz stečajne mase izločeno. Zato sodišče v stečajnem postopku v zvezi s tem premoženjem ne bo več opravljalo nobenih procesnih dejanj. Če bi upnica Republika Slovenija morala prijaviti izločitveno pravico v stečajnem postopku, bi jo lahko prijavila šele s pravnomočnostjo sklepa o priznanju pravnomočne odločbe o odvzemu.

V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da je treba zavarovati zahtevek za odvzem premoženjske koristi tudi, če slednje vpliva na tek stečajnega postopka. Stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno, s tem delom stečajne mase pa se tudi upniki ne morejo okoristiti.

VSL Sklep Cst 51/2023, 22. 2. 2023

¨            Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico na parkirnem mestu, ki je predmet izpodbijanega sklepa, 23. 3. 2023, kar je po tem, ko je upravitelj s kupcem že sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. Izločitvena pravica upnika na navedenem parkirnem mestu je glede na navedeno prenehala (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Ob povedanem ni mogoče slediti pritožniku, da bi moralo sodišče prve stopnje počakati z izdajo izpodbijanega sklepa do preizkusa izločitvene pravice.

VSL Sklep Cst 161/2023, 8. 6. 2023

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

¨            Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.

VSL Sklep Cst 77/2023, 21. 3. 2023

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

¨            Proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, med drugim tudi proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP, se lahko pritožijo samo upniki. Ker pritožnica nima statusa upnika stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP, njena pritožba ni dovoljena [pritožnica je neuspela dražiteljica].

VSL Sklep Cst 79/2023, 9. 3. 2023

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

¨            Sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje.

Upnik ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije.

Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 187/2023, 11. 7. 2023

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

354. člen (stroški stečajnega postopka)

1.            Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka
2.            Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa
3.            Plačilo sodnih taks
4.            Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave
5.            Stroški v postopku osebnega stečaja
6.            Razno

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

1.            Pravdni stroški
2.            Sodne takse
3.            Stroški v osebnem stečaju
4.            Razno

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

1.            Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov
2.            Stroški cenitev
3.            Sprememba predračuna stroškov

¨            Za presojo spremembe predračuna stroškov je odločilnega pomena navedba vrste in obsega stroškov (tekočih ali občasnih), ki glede na že potrjeni predračun stroškov niso zadostni, in ne vprašanje, katero stečajno maso (posebno ali splošno) bodo le-ti bremenili, kot to zmotno meni pritožnica.

VSL Sklep Cst 205/2023, 31. 7. 2023

4.            Razno

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

1.            Kdaj je soglasje potrebno
2.            Legitimacija za predlog in za pritožbo
3.            Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu
4.            Stroški cenitev
5.            Razno

¨            Iz besedne zveze "spremljevalne storitve" izhaja, da gre za storitve, ki jih v zvezi z dokumentarnim gradivom praviloma zagotavlja ista organizacija, ki tudi hrani dokumentarno gradivo. Po naravi stvari so te storitve praviloma del ponudbe organizacije, ki opravlja storitve trajne oziroma dolgoročne hrambe dokumentacije. Ne gre torej za stroške poslovanja upraviteljice, ampak za del storitev arhiviranja dokumentacije po 5. točki sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 140/2023, 7. 6. 2023

¨            Prvostopenjska utemeljitev, da stečajni upravitelj vodi posle stečajne dolžnice in jo zastopa pri dejanjih, potrebnih za unovčitev njene stečajne mase, pri čemer ni bila naloga sodišča, da presoja upraviteljevo izbiro postopkov pri uresničitvi njegovih navedenih nalog, je skopa, vendar v posebnih okoliščinah te zadeve, zlasti glede na velikost stroška, še zadostna in pravilna. Praviloma pa stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora njegovo presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.

VSL Sklep Cst 172/2023, 21. 6. 2023

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

363. člen (načrt prve razdelitve)

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

¨            Glede na določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP v povezavi z določbo 367. člena ZFPPIPP mora upravitelj nagrado v končnem načrtu tudi predvideti (zahtevati), saj razdelitev brez upoštevanja teh stroškov ni mogoča, ker ni znan znesek, ki naj se med upnike razdeli.

VSL sklep Cst 96/2023, 30. 3. 2023

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

369. člen (poznejša razdelitev)

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

373. člen (končna razdelitev)

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

¨            Vendar pa zgolj dejstvo, da je šlo pri Prodajni pogodbi za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, od katere stečajni upravitelj ni odstopil, samo po sebi ne more utemeljevati ničnosti prenosa spornih nepremičnin na prvo toženko po določbi 374. člena ZFPPIPP. Ker do sklenitve razpolagalnega posla na podlagi Prodajne pogodbe ni prišlo, je druga toženka v času prenosa spornih nepremičnin v stečajnem postopku še vedno bila njihova lastnica in je imela razpolagalno sposobnost. V razmerju do tožnice je za drugo toženko namreč obstajala (le) obligacijskopravna obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi vzajemno neizpolnjene Prodajne pogodbe.

VSL Sodba I Cpg 5/2023, 9. 5. 2023

375. člen (končno poročilo upravitelja)

¨            Glede na to, da je priznana upničina terjatev večja od vseh v pritožbi določno opredeljenih spornih terjatev stečajne dolžnice do upnice, nadaljnje uveljavljanje slednjih terjatev ne bi prispevalo k povečanju stečajne mase. Njeno oblikovanje pa je razlog, da se stečajni postopek sploh vodi. Upraviteljeva opravila, ki niso v tej funkciji, za postopek niso potrebna.

VSL Sklep Cst 183/2023, 5. 7. 2023

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

¨            Glede na to, da je priznana upničina terjatev večja od vseh v pritožbi določno opredeljenih spornih terjatev stečajne dolžnice do upnice, nadaljnje uveljavljanje slednjih terjatev ne bi prispevalo k povečanju stečajne mase. Njeno oblikovanje pa je razlog, da se stečajni postopek sploh vodi. Upraviteljeva opravila, ki niso v tej funkciji, za postopek niso potrebna.

VSL Sklep Cst 183/2023, 5. 7. 2023

¨            Pritožnik (stečajni dolžnik) v pritožbi sicer predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar ne navaja nobenih pritožbenih razlogov zoper navedeni sklep, temveč se sodišču le opravičuje za ravnanje in neodgovornost, ki jo je izkazal, ko ni poročal upravitelju. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da so bili vsi v pritožbi navedeni razlogi obravnavani v zvezi z izdajo sklepa o ugovoru upravitelja zoper odpust obveznosti, ki se je končal z izdajo sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki je postal pravnomočen z odločitvijo višjega sodišča Cst 102/2023 z dne 12.4.2023. Niti iz dolžnikovih pritožbenih trditev niti iz listin v spisu ne izhaja, da bi dolžnik vložil nov predlog za odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 209/2023, 27. 7. 2023

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra)

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

¨            Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, ta sicer res ne preneha, vendar slednje ne pomeni, da ima upnik, ki trdi, da ima izločitveno pravico kljub temu, da slednje v stečajnem postopku ni prijavil, upravičenje za podajanje predloga za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem.

VSL Sklep Cst 68/2023, 9. 3. 2023

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

¨            Dolžnik je navedel določene razloge, ki bi lahko opravičevali izvzem osebnega vozila iz stečajne mase (pogosti obiski zdravnika zaradi slabega zdravstvenega stanja), vendar so ostale podane navedbe tudi v pritožbenem postopku na pavšalni ravni, predvsem pa jih dolžnik ni z ničemer dokazal. Čeprav se je dolžnik že predhodno skliceval na slabo zdravstveno stanje, za njegovo potrditev tekom postopka ni predložil ne zdravstvene ne kakršnekoli druge dokumentacije. Drugačnih okoliščin, zaradi katerih bi bil izvzem osebnega vozila iz stečajne mase nujno potreben, pa dolžnik tudi v pritožbenem postopku ni navedel.

Pri sprejemu odločitve glede izločitve osebnega vozila iz stečajne mase je potrebno upoštevati tudi interes in pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev. Upoštevajoč vrednost vozila je za zagotovitev najboljših pogojev za poplačilo upnikov smotrno, da se ne izvzame iz stečajne mase, saj je po oceni višjega sodišča utemeljeno pričakovanje, da bo prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki se bo pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov.

VSL Sklep Cst 179/2023, 4. 7. 2023

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

1.            Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja
2.            Presoja dolžnikove insolventnosti
3.            Preizkus terjatev

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

¨            383.a člen ZFPPIPP ureja postopek v primeru, ko je dolžnik tisti, ki vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V tem primeru sodišče na naroku dolžnika pouči o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja, o možnostih odpusta obveznosti. V obravnavani zadevi pa predlog za začetek postopka osebnega stečaja ni bil podan s strani dolžnika - tožnice, temveč s strani upnika, Republike Slovenije.

UPRS Sodba I U 466/2023-7, 13. 4. 2023

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

¨            Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.

VSL Sklep Cst 15/2022, 2. 2. 2022

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

1.            Splošno
2.            Obveznosti dolžnika med postopkom

¨            Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.

VSL Sklep Cst 15/2022, 2. 2. 2022

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

¨            Upnik, ki je zamudil rok za prijavo terjatve v postopku osebnega stečaja (prim. 59. člen ZFPPIPP), pridobi položaj stranke le in šele: i) če je njegova terjatev priznana v postopku preizkusa terjatev – ko postane pravnomočen sklep o (poznejšem) preizkusu terjatev: ii) če je njegova terjatev prerekana in ne temelji na izvršilnem naslovu – ko postane pravnomočna sodba, s katero je ugodeno njegovemu zahtevku za ugotovitev obstoja te terjatve (primerjaj 1. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP); ter iii) če je njegova terjatev prerekana in temelji na izvršilnem naslovu (primerjaj 2. točko tretjega odstavka 67. člena ZFPPIPP): (i) bodisi, ko poteče enomesečni rok za vložitev tožbe za ugotovitev njenega neobstoja, če tožba v tem roku ni vložena, (ii) bodisi, ko postane pravnomočna sodba, s katero je bila zavrnjen tožbeni zahtevek za ugotovitev njenega neobstoja. Terjatev pritožnice ne temelji na izvršilnem naslovu, niti o terjatvi še ni (pravnomočno) odločeno v pravdnem postopku.

VSL Sklep Cst 37/2023, 16. 2. 2023

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

¨            Drugače kot pri stečajnem dolžniku, ki je pravna oseba in ki ga zastopa upravitelj, ker dotedanjim zastopnikom po 245. členu ZFPPIPP prenehajo pooblastila za zastopanje, pa z dnem začetka postopka osebnega stečaja upravitelj ne zastopa dolžnika pri procesnih dejanjih v zvezi s stečajnim postopkom, razen v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika ali pri uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi stečajni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka. Zmotno je zato stališče upravitelja, da dolžnik zaradi odvzete poslovne sposobnosti ne more samostojno opravljati brez pooblastila zakonitega zastopnika določenih procesnih dejanj in tudi ne vložiti predmetne pritožbe.

VSL Sklep Cst 198/2023, 20. 7. 2023

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨            Dolžnik je navedel določene razloge, ki bi lahko opravičevali izvzem osebnega vozila iz stečajne mase (pogosti obiski zdravnika zaradi slabega zdravstvenega stanja), vendar so ostale podane navedbe tudi v pritožbenem postopku na pavšalni ravni, predvsem pa jih dolžnik ni z ničemer dokazal. Čeprav se je dolžnik že predhodno skliceval na slabo zdravstveno stanje, za njegovo potrditev tekom postopka ni predložil ne zdravstvene ne kakršnekoli druge dokumentacije. Drugačnih okoliščin, zaradi katerih bi bil izvzem osebnega vozila iz stečajne mase nujno potreben, pa dolžnik tudi v pritožbenem postopku ni navedel.

Pri sprejemu odločitve glede izločitve osebnega vozila iz stečajne mase je potrebno upoštevati tudi interes in pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev. Upoštevajoč vrednost vozila je za zagotovitev najboljših pogojev za poplačilo upnikov smotrno, da se ne izvzame iz stečajne mase, saj je po oceni višjega sodišča utemeljeno pričakovanje, da bo prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki se bo pomembno odrazila v premoženjski sferi upnikov.

VSL Sklep Cst 179/2023, 4. 7. 2023

¨            Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

VSL Sklep Cst 139/2023, 8. 6. 2023

¨            Tudi če bi bilo mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da vrednost vozila morda res ni neznatna, pa ni mogoče soglašati z njegovim zaključkom, da že samo zato, ker bo zaradi njegove prodaje morda prišlo do poplačila (vsaj) stroškov stečajnega postopka, izvzem vozila iz stečajne mase ni upravičen. V skladu s prvo točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ (predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela). Res je, da v navedenem členu izvzetje osebnega vozila ni navedeno, vendar pa se v skladu s stališčem višjega sodišča (VSL Cst 50/2012) kljub temu iz stečajne mase lahko izvzame vozilo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in če se zagotovijo najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov. V obravnavani zadevi je višje sodišče pri odločitvi med drugim upoštevalo, da ne obstaja realna možnost, da bi bili zaradi prodaje avtomobila upniki boljše oziroma sploh kakorkoli poplačani ter tudi to, da bi kupnino bremenili tudi stroški za prodajo avtomobila.

VSL Sklep Cst 22/2023, 24. 1. 2023

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

¨            ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.

8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.

Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.

VSL Sklep Cst 24/2023, 1. 2. 2023

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

¨            ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete.

UPRS Sodba II U 50/2020-13, 7. 12. 2022

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

¨            Poleg tega pa je tožeča stranka v predmetni zadevi vtoževala zahtevek iz naslova izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, nad katerim je bil začet postopek osebnega stečaja. Takšen tožbeni zahtevek je vezan na izpolnjevanje pogojev določenih v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v določbah od 269. do 279. člena ter 391. členu ZFPPIPP. Ob tem je potrebno upoštevati, da je obstoj insolventnosti samostojen pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejani po določbah ZFPPIPP, v primeru, ko upnik (v konkretnem primeru tožena stranka) prereka obstoj insolventnosti v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj (tako tudi sklep VSRS III Ips 122/2015 z dne 22. 11. 2016 in sklep VSRS II Ips 230/2018 z dne 3. 10. 2019). V tem postopku tožeča stranka obstoja insolventnosti v času oprave izpodbijanega dejanja (darilne pogodbe) ni niti zatrjevala, še manj pa dokazala. Tožena stranka jo je na ta pogoj oziroma njegovo neizpolnjevanje izrecno opozorila že v svojem odgovoru na tožbo (glej tudi povzetek navedb pod točko 3. obrazložitve, stran 7 sodbe), vendar tožeča stranka kljub temu, da je bila pravočasno opozorjena na nesklepčnost tožbenega zahtevka, te pomanjkljivosti ni odpravila, temveč jo je zavrnila kot materialnopravno neutemeljeno. To pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi iz razloga nezatrjevane in neizkazane insolventnosti tožnika v času oprave izpodbijanega dejanja materialno pravno neutemeljen.

VSC Sodba Cpg 125/2022, 23. 11. 2022

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

¨            Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

VSL Sklep Cst 139/2023, 8. 6. 2023

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

¨            Tudi v kolikor bi torej bilo mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da prihranki na transakcijskem računu dolžnice spadajo v stečajno maso, pa glede na to, da ZFPPIPP na uporabo določbe 137. člena ZIZ izrecno ne napotuje in tudi dolžnica nanjo ni bila izrecno opozorjena, ta ne more predstavljati podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

VSL Sklep Cst 139/2023, 8. 6. 2023

¨            Za zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih je imelo sodišče prve stopnje podlago v določbi 394. člena ZFPPIPP. Dolžnik ni dokazal, da bi poravnal tudi stroške postopka.

VSL Sklep Cst 130/2023, 10. 5. 2023

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

1.            Splošno

¨            Predlagatelj zatrjuje protiustavnost njegove razlage izpodbijanih določb, a v zahtevi ne utemelji, zakaj izpodbijanih zakonskih določb v zvezi z drugimi upoštevnimi zakonskimi določbami za potrebe konkretnega sodnega postopka ne more razlagati na ustavnoskladen način, kakor tudi ne, zakaj v konkretnem postopku ne more sprejeti ustavnoskladne odločitve brez odločitve Ustavnega sodišča o protiustavnosti izpodbijanih zakonskih določb.

U-I-459/20, 7. 9. 2023

¨            Vprašanje dopustnosti bivanja dolžnika v navedeni nepremičnini tudi po poteku v izpodbijanem sklepu določenega roka za izpraznitev je predmet izvršilnega postopka, ki ga kot izvršitelj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP opravlja upravitelj.

VSL Sklep Cst 127/2023, 11. 5. 2023

¨            V skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP so pogoji za izdajo sklepa o izpraznitvi, da je predmet prodaje stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, da je dolžnik njen lastnik in da dolžnik v njej stanuje. Višje sodišče ugotavlja, da so navedeni pogoji izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je dolžnikova nepremičnina, katere izpraznitev se od njega zahteva, predmet prodaje, in nadalje, da med drugim obsega stanovanjski del, v katerem dolžnik prebiva. Dolžnik v pritožbi ničesar od navedenega ne prereka, zato je sodišče prve stopnje upravičeno izdalo sklep o izpraznitvi po drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP.

Ne more dolžnik uspeti s sklicevanjem na najemno pogodbo, ki sicer res predstavlja veljaven pravni naslov za uporabo celotne nepremičnine, vendar več kot očitno ne odraža dejanskega stanja in dejanskih uporabnikov nepremičnine. Za vrnitveni zahtevek je odločilna dejanska raba, ki je stečajni dolžnik ne zanika.

VSL Sklep Cst 154/2023, 30. 5. 2023

2.            Izselitev iz nepremičnine v solastnini

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

¨            Pritožnik (stečajni dolžnik) v pritožbi sicer predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar ne navaja nobenih pritožbenih razlogov zoper navedeni sklep, temveč se sodišču le opravičuje za ravnanje in neodgovornost, ki jo je izkazal, ko ni poročal upravitelju. Višje sodišče pritožniku pojasnjuje, da so bili vsi v pritožbi navedeni razlogi obravnavani v zvezi z izdajo sklepa o ugovoru upravitelja zoper odpust obveznosti, ki se je končal z izdajo sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki je postal pravnomočen z odločitvijo višjega sodišča Cst 102/2023 z dne 12.4.2023. Niti iz dolžnikovih pritožbenih trditev niti iz listin v spisu ne izhaja, da bi dolžnik vložil nov predlog za odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 209/2023, 27. 7. 2023

¨            Dolžnik mora v ugovoru konkretno navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, med drugim tudi iz razloga iz 8. točke, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za navedeni ugovorni razlog velja prekluzija ugovornih navedb, kar pomeni, da dolžnik določenega pravno pomembna dejstva (npr. plačila terjatve) od določene faze postopka naprej ne more več uspešno uveljavljati (npr. od trenutka, ko bi to lahko in moral uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov).

VSL Sklep I Ip 649/2023, 26. 6. 2023

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

399. člen (namen odpusta in ovire za odpust obveznosti)

1.            Splošno

¨            Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.

VSL Sklep Cst 15/2022, 2. 2. 2022

2.            Namen odpusta obveznosti:

¨            ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.

8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.

Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.

VSL Sklep Cst 24/2023, 1. 2. 2023

3.            Ovire za začetek postopka odpusta

¨            Novo kaznivo dejanje, ki ne spada h kaznivim dejanjem proti premoženju ali gospodarstvu, ki pa je edini razlog, da staro kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo ni izbrisano iz kazenske evidence, ni pravno odločilno, tako da se ne uporabi 1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP (niti drugi odstavek 400. člena, ki narekuje enako preverjanje iz kazenske evidence ob vložitvi predloga za odpust obveznosti).

Obsodba pritožnika za kaznivo dejanje velike tatvine v kazenski evidenci ni bila izbrisana pred iztekom preizkusnega obdobja zaradi nove obsodbe za kaznivo dejanje, ki ne spada med dejanja proti premoženju in gospodarstvu, zato ta neizbris ni stečajnopravno pomemben.

VSL Sklep Cst 160/2023, 12. 7. 2023

¨            Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).

VSL Sklep Cst 44/2023, 15. 2. 2023

4.            Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

¨            Upravitelj je v ugovoru zoper odpust obveznosti navedel vsa relevantna dejstva za presojo ugovora zoper odpust obveznosti na podlagi generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, čeprav se na to določbo ni skliceval. Sodišče mora zato ugovor zoper odpust obveznosti presoditi tudi z vidika te pravne norme.

VSL Sklep Cst 164/2023, 21. 6. 2023

¨            Glede na svojo veliko zadolženost (in posledično odgovornost nasproti svojim upnikom) pritožnica ni bila v položaju, da bi komurkoli pomagala s prevzemanjem velikih dodatnih obveznosti brez kritja.

VSL Sklep Cst 137/2023, 17. 5. 2023

¨            Očitek prevzemanja nesorazmernih obveznosti je utemeljen, če se posledice tega ravnanja kažejo v dolžnikovi premoženjskopravni sferi. Ne gre torej za nevestno in nepošteno ravnanje kar tako, samo po sebi. Podana mora biti vzročna zveza med prevzetimi nesorazmernimi obveznostmi ter zmožnostjo stečajnega dolžnika, da izpolni obveznost svojim upnikom. Zgolj abstraktna možnost, ki se ni uresničila, za očitek zlorabe pravice do odpusta obveznosti ne zadošča.

VSL Sklep Cst 105/2023, 12. 4. 2023

¨            Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.

VSL Sklep Cst 47/2023, 22. 2. 2023

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

1.            Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust

¨            Novo kaznivo dejanje, ki ne spada h kaznivim dejanjem proti premoženju ali gospodarstvu, ki pa je edini razlog, da staro kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo ni izbrisano iz kazenske evidence, ni pravno odločilno, tako da se ne uporabi 1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP (niti drugi odstavek 400. člena, ki narekuje enako preverjanje iz kazenske evidence ob vložitvi predloga za odpust obveznosti).

Obsodba pritožnika za kaznivo dejanje velike tatvine v kazenski evidenci ni bila izbrisana pred iztekom preizkusnega obdobja zaradi nove obsodbe za kaznivo dejanje, ki ne spada med dejanja proti premoženju in gospodarstvu, zato ta neizbris ni stečajnopravno pomemben.

VSL Sklep Cst 160/2023, 12. 7. 2023

2.            Sklep o začetku postopka odpusta in oklic
3.            Določitev dolžine preizkusnega obdobja

¨            Namena odpusta obveznosti in skrajšanja preizkusne dobe ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storil upravitelj in delno tudi sodišče prve stopnje, ki je zaključilo, da dolžnica ne spada v kategorijo socialno ogroženih oseb. Nujno potrebno je namreč upoštevati tudi zaščito stečajnega dolžnika in zagotovitev njegovih vsaj minimalnih socialnih in materialnih pogojev za dostojno življenje.

VSL Sklep Cst 70/2023, 7. 3. 2023

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

¨            Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.

VSL Sklep Cst 15/2022, 2. 2. 2022

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

¨            Očitek prevzemanja nesorazmernih obveznosti je utemeljen, če se posledice tega ravnanja kažejo v dolžnikovi premoženjskopravni sferi. Ne gre torej za nevestno in nepošteno ravnanje kar tako, samo po sebi. Podana mora biti vzročna zveza med prevzetimi nesorazmernimi obveznostmi ter zmožnostjo stečajnega dolžnika, da izpolni obveznost svojim upnikom. Zgolj abstraktna možnost, ki se ni uresničila, za očitek zlorabe pravice do odpusta obveznosti ne zadošča.

VSL Sklep Cst 105/2023, 12. 4. 2023

¨            Četudi Ustavno sodišče v odločbah U-I-512/18-10 in U-I-464/20-7 ni neposredno presojalo zakonskih razlogov za odpust obveznosti, temveč potencialno - odvisno od okoliščin posameznega primera, kot so opredeljene v zgornjem citatu iz 13. točke obrazložitve odločbe U-I-464/20-7 - prestrogo posledico pravnomočne zavrnitve odpusta obveznosti, je po oceni pritožbenega sodišča dosledno, da se iste okoliščine podobno, tj. bolj niansirano in ne po avtomatizmu, presojajo že ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 55/2023, 1. 3. 2023

¨            Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.

VSL Sklep Cst 47/2023, 22. 2. 2023

404. člen (roki za ugovor proti odpustu obveznosti)

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

¨            Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.

VSL Sklep Cst 147/2023, 30. 5. 2023

¨            Četudi Ustavno sodišče v odločbah U-I-512/18-10 in U-I-464/20-7 ni neposredno presojalo zakonskih razlogov za odpust obveznosti, temveč potencialno - odvisno od okoliščin posameznega primera, kot so opredeljene v zgornjem citatu iz 13. točke obrazložitve odločbe U-I-464/20-7 - prestrogo posledico pravnomočne zavrnitve odpusta obveznosti, je po oceni pritožbenega sodišča dosledno, da se iste okoliščine podobno, tj. bolj niansirano in ne po avtomatizmu, presojajo že ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti.

VSL Sklep Cst 55/2023, 1. 3. 2023

¨            Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.

VSL Sklep Cst 47/2023, 22. 2. 2023

¨            Do pravne dobrote odpusta obveznosti je lahko stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma v kolikor poda upravičene razloge, zaradi katerih svojih obveznosti ni mogel (v celoti) izpolniti.

VSL Sklep Cst 15/2022, 2. 2. 2022

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

¨            Novo kaznivo dejanje, ki ne spada h kaznivim dejanjem proti premoženju ali gospodarstvu, ki pa je edini razlog, da staro kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo ni izbrisano iz kazenske evidence, ni pravno odločilno, tako da se ne uporabi 1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP (niti drugi odstavek 400. člena, ki narekuje enako preverjanje iz kazenske evidence ob vložitvi predloga za odpust obveznosti).

Obsodba pritožnika za kaznivo dejanje velike tatvine v kazenski evidenci ni bila izbrisana pred iztekom preizkusnega obdobja zaradi nove obsodbe za kaznivo dejanje, ki ne spada med dejanja proti premoženju in gospodarstvu, zato ta neizbris ni stečajnopravno pomemben.

VSL Sklep Cst 160/2023, 12. 7. 2023

¨            Ker zoper sklep o obravnavi ugovora zoper odpust obveznosti in podaljšanju preizkusne dobe ni bilo pritožbe, to, da je bil sklep vročen upnikom (pritožniku) že po izteku preizkusne dobe, nikakor ne pomeni, da mu je bila s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva. Pritožnik je imel možnost, da zoper navedeni sklep vloži pritožbo, če bi z njo uspel in dosegel npr. odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in se predlog za odpust obveznosti zavrne, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da sta bila do preteka preizkusnega obdobja vložena dva ugovora, upraviteljica je svoj ugovor kasneje delno umaknila, s sklepom z dne 3.2.2023 (p.d. 157) je zavrnilo ugovor upnika (pritožnika), ugovoru, ki sta ga vložila upnik in upraviteljica pa je delno ugodilo tako, da je dolžnici podaljšalo preizkusno obdobje do 4.2.2023. Iz navedenega izhaja, da si je dolžnik z opustitvijo vložitve pritožbe zoper sklep o ugovoru sam odvzel možnost pritožbe.

VSL Sklep Cst 147/2023, 30. 5. 2023

¨            Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).

VSL Sklep Cst 44/2023, 15. 2. 2023

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

¨            Zoper sklep o davčni izvršbi je sicer dopustna pritožba, ki ne zadrži začete davčne izvršbe, pri tem pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

UPRS Sodba II U 341/2020-9, 15. 3. 2023

¨            V skladu z določbo drugega in četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 se pojem davek razlaga kot davek s pripadajočimi dajatvami (obresti). Obresti, ki jih odmerja oziroma izreka davčni organ, so pripadajoče dajatve, ki štejejo za davek, če ni z zakonom drugače določeno (četrti odstavek 3. člena ZDavP-2). To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, v konkretnem primeru prispevkov, in kar pomeni, da niso bile predmet odpusta po sklepu o odpustu obveznosti.

UPRS Sodba I U 905/2020-11, 24. 2. 2023

¨            ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP določa, da so v postopkih zaradi insolventnosti prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete.

UPRS Sodba II U 50/2020-13, 7. 12. 2022

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

¨            ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.

8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.

Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.

VSL Sklep Cst 24/2023, 1. 2. 2023

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

417.a člen (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

417.b člen (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

419. člen (uporaba 6. poglavja)

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

¨            V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika, vendar mora pri tem smiselno, kot to določa tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP, v pritožbi utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.

VSL Sklep Cst 87/2023, 16. 3. 2023

424. člen (uporaba 7. poglavja)

425. člen (pristojnost sodišča)

426. člen (sestava registrskega sodišča)

427. člen (izbrisni razlog)

428. člen (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)

429. člen (uporaba pravil o postopku)

430. člen (objave in vročitve)

431. člen (odločanje o začetku postopka izbrisa)

432. člen (udeleženci postopka izbrisa)

433. člen (upravičeni predlagatelj)

434. člen (sklep o začetku postopka izbrisa)

435. člen (razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

436. člen (rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

437. člen (odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

438. člen (sklep o ustavitvi postopka izbrisa)

439. člen (sklep o obstoju izbrisnega razloga)

440. člen (izbris pravne osebe iz sodnega registra)

441. člen (prenehanje pravne osebe)

442. člen (učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

443. člen (najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)

¨            Občinske ceste so v lasti občine – 49. člen ZCes-2. Zakonsko določilo nima neposrednih učinkov na lastninsko pravni status zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, saj dotedanji (zasebni) lastniki zemljišč, po katerih poteka občinska cesta, niso bili ex lege razlaščeni, „novi“ lastnik (občina) pa se zgolj na podlagi zakona tudi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik. Zakonsko določilo je zato potrebno razumeti tako, da občinam podeljuje zakonsko pooblastilo za izpeljavo vseh postopkov, ki jim bodo omogočili pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo občinske ceste. Na podlagi navedenega zakonskega določila ima občina do vsakega zasebnega lastnika zemljišča, na katerem poteka občinska cesta, terjatev na prenos in izročitev tega zemljišča v njeno last in posest, česar pa v posledici izbrisa pravne osebe ne more uresničiti drugače kot s stečajnim postopkom nad premoženjem izbrisane pravne osebe.

VSL Sklep Cst 166/2023, 20. 6. 2023

444. člen (postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe)

444.a člen (premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku)

445. člen (tuja država in država članica)

446. člen (domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)

447. člen (osebe po državni pripadnosti)

448. člen (država, v kateri je premoženje)

449. člen (uporaba 8. poglavja)

450. člen (pristojnost domačega sodišča)

451. člen (upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)

452. člen (izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)

453. člen (razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)

454. člen (upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)

455. člen (upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)

456. člen (sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)

457. člen (položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)

458. člen (obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)

459. člen (uporaba pravil o postopku)

460. člen (zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)

461. člen (domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

462. člen (sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

463. člen (objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

464. člen (obveščanje sodišča o novih informacijah)

465. člen (začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)

466. člen (pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo ne da bi o njih odločalo sodišče)

467. člen (pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)

468. člen (varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti)

469. člen (procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)

470. člen (intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)

471. člen (sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

472. člen (sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

473. člen (oblike sodelovanja)

473.a člen (jezik sodelovanja)

474. člen (začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)

475. člen (usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)

476. člen (usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)

477. člen (domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)

478. člen (pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)

479. člen (splošno pravilo)

480. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)

481. člen (pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)

482. člen (pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)

483. člen (pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)

484. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)

485. člen (uporaba oddelka 8.7)

486. člen (neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)

¨            V primeru, ko nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni postopek, je tako treba glede pravnih posledic takega postopka upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določbe ZFPPIPP, ki med drugim določa učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP.

Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je za vprašanje zakonskega pobota merodajen datum začetka sekundarnega stečajnega postopka in ne datum začetka glavnega stečajnega postopka.

Neposredno škodo predstavlja že sama napaka opravljenega posla, ki nastane zaradi nepravilne pogodbene izpolnitve obveznosti. Stališče sodišča prve stopnje, da nastane terjatev iz naslova stroškov za odpravo napake šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene, je zato zmotno.

Namen določbe 486. člena ZFPPIPP je v ureditvi posebnega pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice, po katerem odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti države članice v Republiki Sloveniji učinkujejo neposredno. V primeru, ko gre za državo članico, torej poseben postopek priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki je urejen v oddelku 8.3. ZFPPIPP, ni potreben. Predmet določbe 486. člena ZFPPIPP pa ni ureditev razmerja med posledicami glavnega in sekundarnega stečajnega postopka.

VSL Sodba in sklep I Cpg 375/2022, 1. 3. 2023

Iz obrazložitve:

21.      Razmerje med glavnim in sekundarnim postopkom zaradi insolventnosti je predmet Uredbe Sveta (ES) št 1346/2000 z dne 29. 5. 2000 o postopkih zaradi insolventnosti, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Že iz tč 23. uvodnih pojasnil Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 izhaja kolizijska norma, po kateri se mora uporabiti pravo države članice, v kateri so uvedeni postopki v primeru insolventnosti (lex concursus), kar velja tako za glavne postopke, kot tudi za lokalne ter določa tako procesne kot tudi materialne posledice postopkov v primeru insolventnosti. Po 28. členu Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 je tako pravo, ki se uporablja v sekundarnih postopkih, praviloma pravo države članice, na katere ozemlju so bili uvedeni sekundarni postopki. Iz 4. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2002 nadalje izhaja, da pravo države članice, na ozemlju katere so bili uvedeni postopki, določa pogoje, pod katerimi je mogoče uveljavljati pobote.

22.      Iz navedenega torej sledi, da je treba glede nastanka pravnih posledic pobotanja upoštevati določbe ZFPPIPP, kar velja tudi za čas njihovega nastanka. Takšno stališče smiselno sledi tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS v zadevi III Ips 7/2017. V primeru, ko nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni postopek, je tako treba glede pravnih posledic takega postopka upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določbe ZFPPIPP, ki med drugim določa učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP.

23.      Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je za vprašanje zakonskega pobota merodajen datum začetka sekundarnega stečajnega postopka in ne datum začetka glavnega stečajnega postopka.

487. člen (domači pomožni postopek zaradi insolventnosti)

488. člen (posebna pravila o pravu, ki se uporabi)

489. člen (prekrški upravitelja)

489.a člen (prekrški drugih oseb pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti)

490. člen (prekrški drugih oseb v postopku prisilne poravnave)

491. člen (prekrški drugih oseb v stečajnem postopku)