Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v tretjem kvartalu 2020

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex na naslovu https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

© Ta dokument je namenjen samo uporabi naročnikov paketa eINS. Vsaka drugačna uporaba ali nadaljnja distribucija je prepovedana.

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

 

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

 

3. člen (namen opredelitve pojmov)

 

4. člen (kratice drugih zakonov)

 

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

 

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

 

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

 

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

 

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

 

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

 

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

 

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

 

13. člen (finančno poslovanje)

 

14. člen (insolventnost)

 

1.            Splošno

¨            Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj trajnejše nelikvidnosti, je s tem insolventnost podana. Sodišču prve stopnje se zato v obstoj dolgoročne plačilne nesposobnosti ni bilo potrebno spuščati, niti ni bilo potrebno v zvezi s tem izvajati dokaznega postopka oziroma se do tega položaja kakorkoli opredeljevati.

VSL Sklep Cst 124/2020, 25. 3. 2020

¨            Upnik lahko tako sam presodi, ali bo svoje interese lahko učinkoviteje varoval v stečajnem, namesto v izvršilnem postopku. Za presojo obstoja insolventnosti je dovolj obstoj enega od položajev po prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 193/2020, 11. 6. 2020

 

2.            Dokazni standard

 

3.            Trajnejša nelikvidnost

¨            Bistvena za presojo nastanka insolventnosti skladno s prej citiranimi določili je tako zamuda z izpolnitvijo obveznosti, ki skupaj presegajo 20 odstotni delež zneska vseh obveznosti družbe v zadnjem poslovnem letu pred njihovo zapadlostjo. Tožeča stranka, na kateri je bilo trditveno in dokazno breme, bi za ugotavljanje trajnejše nelikvidnosti tako morala predstaviti stanje obveznosti družbe E., d.o.o., glede na letno poročilo za zadnje poslovno leto 2010, česar pa kljub materialnem procesnem vodstvu sodišča na naroku dne 29. 11. 2017, ni storila. Neutemeljeno je zato pritožbeno zatrjevanje, da je tožeča stranka na dan 23. 11. 2011 imela do družbe E., d.o.o., več kot leto dni neplačano zapadlo terjatev v višini 23.710,72 EUR. Zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva namreč ni mogoče preizkusiti, ali slednja tudi presega mejni prag 20 odstotkov zneska njenih obveznosti, da bi se družba na tej podlagi lahko domnevala za insolventno.

VSL Sodba I Cpg 481/2018, 28.5.2019

¨            Novela ZFPPIPP-E je v 14. členu ZFPPIPP določila dodatne domneve trajnejše nelikvidnosti. Tako se je za trajneje nelikvidnega štelo tudi dolžnika, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Za takšnega dolžnika se je nadalje štelo tudi dolžnika, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Pritožnica napačno meni, da so njene trditve na tej podlagi zadoščale za ugotovitev trajnejše nelikvidnosti. Trditveno podlago je namreč gradila zgolj na okoliščini dolgotrajne blokade transakcijskega računa, ki pa je v smislu prej navedenih določb lahko sicer (le) pokazatelj stanja, da dolžnik ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi oziroma z odprtim bančnim računom. V obeh primerih pa takšni stanji predstavljata le enega izmed kumulativnih pogojev domnev trajnejše nelikvidnosti. Tožeča stranka bi tako za izkaz domneve po drugi alineji morala predstaviti tudi sklep o izvršbi, ki ga zaradi nezadostnih sredstev ni bilo mogoče izvršiti, oziroma za domnevo po tretji alineji neporavnano obveznost po sklepu o izvršbi, ki ni bila poravnana v 60 dneh po pravnomočnosti tega sklepa. Ker so te trditve izostale, je sodišče prve stopnje tudi po presoji pritožbenega sodišča njene trditve pravilno štelo za presplošne.

VSL Sodba I Cpg 481/2018, 28. 5. 2019

 

4.            Neizpodbojna domneva

 

5.            Dolgoročna plačilna nesposobnost

 

6.            Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi

 

7.            Insolventnost in delovno razmerje

 

15. člen (finančno prestrukturiranje)

 

16. člen (insolventni dolžnik)

 

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

¨            Matična številka je enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja, med tem kot se ostali podatki pri pravni osebi lahko spreminjajo. Navedba matične številke je nujna zato, da ne prihaja pri pravnih osebah do zamenljivosti.

VSL Sklep Cst 184/2020, 11. 6. 2020

 

18. člen (ožje povezana oseba)

 

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

¨            Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi, priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži eno tožbo. Če je prerekana terjatev in posledično tudi ločitvena pravica, zaradi litispendence ni mogoče voditi o isti terjatvi več pravd, torej po tožbi ločitvenega upnika zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in po tožbi upravitelja zaradi ugotovitve neobstoja iste prijavljene terjatve.

VSL Sklep Cst 45/2020, 12. 2. 2020

¨            Pri ustanovitvi zastavne pravice na bodočih terjatvah je bistveno, da je dolžnik v trenutku nastanka posamezne terjatve razpolagalno sposoben, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje. S tem v zvezi so neutemeljena revidentkina navajanja glede razpolagalne sposobnosti stečajnega dolžnika. Z začetkom stečajnega postopka namreč stečajni dolžnik izgubi razpolagalno sposobnost. Izguba razpolagalne sposobnosti se kaže ravno v tem, da z začetkom stečajnega postopka pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov prenehajo oziroma preidejo na stečajnega upravitelja (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Ta je organ stečajnega postopka in ne njegov subjekt. Zato je v sklepni fazi postopka tudi mogoča prodaja premoženja stečajnega dolžnika, ki jo opravi stečajni upravitelj s soglasjem sodišča. Tožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu. Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika. Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika ni razlikovalni element v zvezi z vprašanjem možnosti veljavnega nastanka ločitvene pravice po začetku stečajnega postopka. Dovoljenje sodišča stečajnemu dolžniku, da nadaljuje s poslovanjem, po veljavni pravni ureditvi v ničemer ne vpliva na položaj upnika. Poslovanje stečajnega dolžnika tudi ne pomeni morebitne ponovne pridobitve razpolagalne sposobnosti.

VSRS Sodba III Ips 12/2020-3, 16. 6. 2020

 

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

 

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

¨            Ob upoštevanju revizorskega mnenja se tako izkaže za napačno sklepanje sodišča prve stopnje, „da bi moral biti upnik imetnik terjatve do dolžnika v znesku najmanj v višini 266.994,20 EUR, da bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga upniške prisilne poravnave.“ Do navedenega nepravilnega zaključka sodišča prve stopnje je prišlo, ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določil ZFPPIPP in ni upoštevalo razlikovanja med finančnimi in poslovnimi terjatvami (oziroma obveznostmi, 20a. člen ZFPPIPP).

VSL sklep Cst 155/2020, 12. 5. 2020

 

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

¨            Kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1 pa je podano vselej, kadar storilec ravna v nasprotju s prednostno naravo terjatev delavcev iz naslova delovnega razmerja, celo, kadar to počne z namenom ohranitve dejavnosti. Poplačilo terjatev iz delovnega razmerja ima namreč prednost tudi pred ohranjanjem dejavnosti, v ta namen pa je uprava gospodarske družbe dolžna izvesti celo določene ukrepe, kot so zmanjšanje obsega poslovanja in dejavnosti, odpuščanje delavcev, prisilna poravnava ali stečaj. Teleološka, pa tudi edina smiselna razlaga 34. člena ZFPPIPP v kontekstu preostalih določb ZFPPIPP, zlasti določbe 21. člena, terja ugotovitev, da je gospodarska družba dolžna vselej dati prednost plačam delavcev, šele nato, če ima presežek sredstev, pa lahko, ne glede na insolventnost, plača tudi ostale obveznosti, ki predstavljajo nujne stroške poslovanja.

VSL Sodba VII Kp 14695/2018, 12. 6. 2020

¨            Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost [za zasebnike], ki so zapadli v letu pred uvedbo osebnega stečaja in imajo, glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.

UPRS Sodba III U 76/2018-9, 6. 12. 2019

 

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

¨            Odločba sodišča, s katero se v stečaju izroči nepremičnina kupcu, predstavlja izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (342. člen ZFPPIPP in 2. točka drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Izvenknjižna pravica dejanskega lastnika nepremičnine s tem preneha. B. C. je sicer prijavil izločitveno pravico na stanovanju, po prerekanju te pravice s strani stečajnega upravitelja pa ni vložil tožbe zaradi ugotovitve obstoja njegove prerekane izločitvene pravice. Tudi zaradi tega je njegova morebitna izločitvena (lastninska) pravica prenehala, enako velja za drugo toženko, ki svoje lastninske pravice v stečajnem postopku sploh ni uveljavljala. Že iz tega razloga ne morejo biti utemeljeni ugovori tožene stranke o pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni način ali s priposestvovanjem.

VSL Sodba I Cp 1781/2019, 23. 4. 2020

 

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

 

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

 

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

 

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

 

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

 

26. člen (agencija)

 

27. člen (uporaba 2. poglavja)

 

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

 

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

 

30. člen (upravljanje tveganj)

 

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

 

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

 

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

 

34. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)

¨            Novela ZFPPIPP-E je v 14. členu ZFPPIPP določila dodatne domneve trajnejše nelikvidnosti. Tako se je za trajneje nelikvidnega štelo tudi dolžnika, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Za takšnega dolžnika se je nadalje štelo tudi dolžnika, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Obveznosti poslovodstva iz 34. do 39. člena ZFPPIPP pri nastanku insolventnosti nastanejo, ko bi poslovodstvo, če bi ravnalo s profesionalno skrbnostjo, lahko ugotovilo, da je družba postala insolventna. V konkretnem primeru pa takšne posledice v zatrjevanih obdobjih zaradi njihove neizkazanosti (še) niso nastopile, zato toženi stranki v tem pogledu ni mogoče očitati opustitve dolžnih ravnanj za njihovo odpravo.

VSL Sodba I Cpg 481/2018, 28. 5. 2019

¨            Upravni odbor tožene stranke je ravnal v nasprotju z omejitvami iz 34. člena ZFPPIPP, saj je v času, ko je bila družba insolventna, sprejel sklep, s katerim je prevzel novo obveznost v obliki nagrade nasproti tožeči stranki kot glavnemu izvršnemu direktorju, ki pa ni imela zveze z rednim poslovanjem družbe. Tak sklep je zato ničen (86. člen OZ).

VSL Sodba I Cpg 46/2019, 12. 5. 2020

 

35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

¨            Novela ZFPPIPP-E je v 14. členu ZFPPIPP določila dodatne domneve trajnejše nelikvidnosti. Tako se je za trajneje nelikvidnega štelo tudi dolžnika, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Za takšnega dolžnika se je nadalje štelo tudi dolžnika, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Obveznosti poslovodstva iz 34. do 39. člena ZFPPIPP pri nastanku insolventnosti nastanejo, ko bi poslovodstvo, če bi ravnalo s profesionalno skrbnostjo, lahko ugotovilo, da je družba postala insolventna. V konkretnem primeru pa takšne posledice v zatrjevanih obdobjih zaradi njihove neizkazanosti (še) niso nastopile, zato toženi stranki v tem pogledu ni mogoče očitati opustitve dolžnih ravnanj za njihovo odpravo.

VSL Sodba I Cpg 481/2018, 28. 5. 2019

 

36. člen (sklic skupščine)

¨            Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.

VSC Sodba Cpg 7/2020, 17. 4. 2020

 

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

 

38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

 

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

¨            Novela ZFPPIPP-E je v 14. členu ZFPPIPP določila dodatne domneve trajnejše nelikvidnosti. Tako se je za trajneje nelikvidnega štelo tudi dolžnika, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Za takšnega dolžnika se je nadalje štelo tudi dolžnika, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Obveznosti poslovodstva iz 34. do 39. člena ZFPPIPP pri nastanku insolventnosti nastanejo, ko bi poslovodstvo, če bi ravnalo s profesionalno skrbnostjo, lahko ugotovilo, da je družba postala insolventna. V konkretnem primeru pa takšne posledice v zatrjevanih obdobjih zaradi njihove neizkazanosti (še) niso nastopile, zato toženi stranki v tem pogledu ni mogoče očitati opustitve dolžnih ravnanj za njihovo odpravo.

VSL Sodba I Cpg 481/2018, 28. 5. 2019

 

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

 

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

 

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

¨            Novela ZFPPIPP-E je v 14. členu ZFPPIPP določila dodatne domneve trajnejše nelikvidnosti. Tako se je za trajneje nelikvidnega štelo tudi dolžnika, če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Za takšnega dolžnika se je nadalje štelo tudi dolžnika, če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi. Obveznosti poslovodstva iz 34. do 39. člena ZFPPIPP pri nastanku insolventnosti nastanejo, ko bi poslovodstvo, če bi ravnalo s profesionalno skrbnostjo, lahko ugotovilo, da je družba postala insolventna. V konkretnem primeru pa takšne posledice v zatrjevanih obdobjih zaradi njihove neizkazanosti (še) niso nastopile, zato toženi stranki v tem pogledu ni mogoče očitati opustitve dolžnih ravnanj za njihovo odpravo.

VSL Sodba I Cpg 481/2018, 28. 5. 2019

¨            Odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP je treba uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka.

VSL Sodba I Cpg 443/2019, 10. 12. 2019

 

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

 

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

¨            Odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP je treba uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka.

VSL Sodba I Cpg 443/2019, 10. 12. 2019

¨            Domneva, da je podan razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, se izpodbija na način, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP, torej da upniki, ki so imetniki določenega odstotka finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek ustavi.

VSL Sklep Cst 59/2020, 5.2.2020

 

44.a člen (taksna oprostitev)

 

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

¨            Domneva, da je podan razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, se izpodbija na način, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP, torej da upniki, ki so imetniki določenega odstotka finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek ustavi.

VSL Sklep Cst 59/2020, 5.2.2020

 

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

 

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

¨            Domneva, da je podan razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, se izpodbija na način, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP, torej da upniki, ki so imetniki določenega odstotka finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek ustavi.

VSL Sklep Cst 59/2020, 5.2.2020

 

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

 

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

 

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

 

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

 

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

 

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

 

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

 

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

 

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

 

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

 

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

 

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

 

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

 

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

 

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

 

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

 

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

 

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

 

45. člen (uporaba 3. poglavja)

 

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

 

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

 

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1.            Instrukcijski roki

 

2.            Prekinitev postopka

 

3.            Nadzor upravitelja

 

4.            Razno

 

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

 

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

 

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

 

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

 

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

 

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

 

53. člen (sestava sodišča)

 

54. člen (predlagatelj postopka)

 

55. člen (stranke predhodnega postopka)

 

56. člen (stranke glavnega postopka)

 

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

 

1.            Splošno

 

2.            Prenos terjatve

¨            Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve.

VSL Sklep III Cpg 772/2019, 13. 3. 2020

 

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

¨            S spremembo tožbe (tako tožbenega temelja kot tudi tožbenega predloga), je tožnik postavil nov zahtevek namesto prvotnega. V tem procesnem razpolaganju je bil dejansko vključen umik tožbe glede prvotno postavljenega zahtevka za vrnitev plačane kupnine zaradi razveze pogodbe. Terjatev na vračilo plačane kupnine, ki je bila v stečajnem postopku prijavljena, je posledično v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala, saj je upnik zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njeno uveljavitev. Zaradi navedenega je prenehalo tudi njegovo upravičenje opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.

VSL sklep Cst 161/2020, 13. 5. 2020

 

59. člen (rok za prijavo terjatve)

 

1.            Splošno

¨            Šele Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ je določila, da sodišča (od 31.3.2020) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, od teh pa se kot nujne niso (več) štele zadeve prisilne poravnave in stečaja. To pa pomeni, da je rok za prijavo terjatve v tej zadevi tekel tudi v času do 30.3.2020, ko se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev.

VSL sklep Cst 205/2020, 16. 6. 2020

 

2.            Naknadne prijave

 

60. člen (vsebina prijave terjatve)

 

1.            Popolnost prijave

 

2.            Prednostne terjatve

 

3.            Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti

 

4.            Dolžnost prijave pravdnih stroškov

¨            Vendar pritožba utemeljeno opozarja, da se 3. točka drugega odstavka 60. člena nanaša na procesni položaj, ko gre za upnika v postopku zaradi insolventnosti dolžnika. Procesno to pomeni, da je stečajni dolžnik na pasivni strani, upnik pa je tožnik, ki ima neko terjatev do tožene stranke (ki pa med pravdo zaide v stečaj oziroma se prične stečajni postopek). Terjatev za plačilo pravdnih stroškov tožene stranke ni pogojna terjatev, ki bi jo morala tožena stranka na podlagi 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.

VSL Sklep I Cp 2204/2019, 15. 1. 2020

¨            Tožeča stranka je vložila tožbo zoper toženki kot solidarni dolžnici, vendar je bilo ugotovljeno, da solidarna obveznost ni podana. Druga toženka je v večji meri uspela proti tožeči stranki. Med toženkama je precejšnja razlika v deležu spornega predmeta, zato se stroški povrnejo po tem sorazmerju. Strošek plačila sodne takse je nastal pred začetkom stečaja nad drugo toženko, zato bi sodišče znesek lahko le ugotovilo, ne pa naložilo v plačilo.

VSL Sklep I Cpg 411/2019, 2. 6. 2020

 

5.            Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve

 

6.            Povračilo stroškov po četrtem odstavku

¨            Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. Dejstvo, da je tožeča stranka k prijavi izločitvene pravice priložila Pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, iz katere izrecno izhaja, da je bila kupnina plačana, pa po oceni pritožbenega sodišča zadostuje za popolnost prijave in pogoji iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni. K tej odločitvi pripomore tudi dejstvo, da je zaslišani upravitelj izpovedal, da ni imel nobene poslovne dokumentacije tožene stranke in torej iz razlogov na strani stečajnega dolžnika ni mogel preveriti, ali je bilo plačilo kupnine zavedeno v poslovnih knjigah tožene stranke.

VSL Sklep I Cpg 479/2019, 3. 6. 2020

 

7.            Razno

 

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

¨            ZFPPIPP v prvem odstavku 289. člena določa le, da terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v stečajnem postopku, ne določa pa, da preizkušene terjatve v postopku prisilne poravnave veljajo za preizkušene tudi v stečajnem postopku in da se v stečajnem postopku ne preizkušajo znova. To pa pomeni, da je izjavljanje upravitelja o prijavljenih terjatvah v stečajnem postopku neodvisno od izjavljanja upravitelja v postopku prisilne poravnave. Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je mogoče vložiti le iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 61. člena oziroma 1. točki prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP, ne pa zaradi pomanjkljivih razlogov prerekanja izločitvene pravice po 7. točki četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 561/2019, 22. 1. 2020

 

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

¨            Ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je mogoče vložiti le iz razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 61. člena oziroma 1. točki prvega odstavka 66. člena ZFPPIPP, ne pa zaradi pomanjkljivih razlogov prerekanja izločitvene pravice po 7. točki četrtega odstavka 61. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 561/2019, 22. 1. 2020

 

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

¨            Tožnik je bil po pravnomočnem sklepu sodišča napoten na pravdo zoper toženke, ki so njegove upnice, ker so bile njihove terjatve v stečajnem postopku nad njim s strani njegove stečajne upraviteljice delno prerekane. To pomeni, da se je že v postopku, brez katerega ne bi bilo te pravde, ugotavljala spornost razmerja med pravdnima strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna.

VSL Sklep I Cp 468/2020, 5. 3. 2020

 

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

 

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

 

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

 

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

 

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

 

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

¨            Zmotno je pritožbeno stališče, da bi osnovni seznam preizkušenih terjatev, popravek osnovnega seznama in dopolnjen seznam morali biti skladni s končnim seznamom preizkušenih terjatev, pritožničina terjatev pa dokončno priznana. V osnovnem seznamu preizkušenih terjatev je vsebovana le izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah (61. člen ZFPPIPP), z možnostjo ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev pa se omogoči sanacija morebitnega nepreizkusa pravočasno prijavljene terjatve ali nepravilnosti pri povzemanju vsebine prijave terjatve (62. člen ZFPPIPP), šele po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa je mogoč ugovor o prerekanju terjatve enega upnika drugemu (63. člen ZFPPIPP). Če ugovor o prerekanju terjatev ni vsebovan v dopolnjenem seznamu, pa je možen še ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev (66. člen ZFPPIPP). Opisan postopek možnih popravkov napak pri obravnavi priglašenih terjatev in evidentiranju ugovorov o prerekanju terjatev pokaže, da že sam zakon dopušča možnost neusklajenosti osnovnega seznama preizkušenih terjatev in dopolnjenega seznama preizkušenih terjatev s končnim seznamom preizkušenih terjatev kot sestavnim delom sklepa o preizkusu terjatev. Z izdajo sklepa o preizkusu terjatev, v katerem sodišče odloči, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane in kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve, je preizkus terjatev v stečajnem postopku končan. Ta postopek ni kontradiktoren. Tak postane šele v sledečem postopku po vložitvi ustreznega zahtevka po napotitvenem sklepu stečajnega sodišča.

VSL Sklep Cst 561/2019, 22. 1. 2020

¨            Sodišče prve stopnje je nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je sledilo končnemu seznamu z dne 23. 1. 2020, ki je del izpodbijanega sklepa in v katerem je bilo navedeno, da če reviziji ne bo ugodeno, je terjatev priznana, sicer je prerekana. O reviziji je bilo v času sestave končnega seznama z dne 23. 1. 2020, kot tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 27. 1. 2020, že odločeno.

VSL Sklep Cst 109/2020, 11. 3. 2020

 

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

¨            Sodišče prve stopnje je nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je sledilo končnemu seznamu z dne 23. 1. 2020, ki je del izpodbijanega sklepa in v katerem je bilo navedeno, da če reviziji ne bo ugodeno, je terjatev priznana, sicer je prerekana. O reviziji je bilo v času sestave končnega seznama z dne 23. 1. 2020, kot tudi v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 27. 1. 2020, že odločeno.

VSL Sklep Cst 109/2020, 11. 3. 2020

 

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

 

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

 

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

 

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

 

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

 

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

 

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

 

78. člen (člani upniškega odbora)

¨            V kolikor bi želel pritožnik omajati odločitev sodišča prve stopnje in doseči, da pritožbeno sodišče spremeni sklep o imenovanju članov upniškega odbora, bi moral tudi zatrjevati, da pri njem ne obstajajo ovire za imenovanje, česar pa ni trdil. Za poslovne knjige dolžnika, na podlagi katerih bi lahko preverilo upnikovo terjatev, pa je iz izjave upravitelja razvidno, da dokumentacija dolžnika ni zanesljiva, ker dolžnik še vedno ni izročil upravitelju izvirnih listin.

VSL Sklep Cst 99/2020, 5. 3. 2020

 

79. člen (število članov upniškega odbora)

 

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

¨            V kolikor bi želel pritožnik omajati odločitev sodišča prve stopnje in doseči, da pritožbeno sodišče spremeni sklep o imenovanju članov upniškega odbora, bi moral tudi zatrjevati, da pri njem ne obstajajo ovire za imenovanje, česar pa ni trdil. Za poslovne knjige dolžnika, na podlagi katerih bi lahko preverilo upnikovo terjatev, pa je iz izjave upravitelja razvidno, da dokumentacija dolžnika ni zanesljiva, ker dolžnik še vedno ni izročil upravitelju izvirnih listin.

VSL Sklep Cst 99/2020, 5. 3. 2020

 

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

 

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

 

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

 

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

 

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

 

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

 

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

 

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

 

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

 

90. člen (odločanje upniškega odbora)

 

91. člen (predsednik upniškega odbora)

 

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

 

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

 

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

 

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

 

96. člen (potek seje upniškega odbora)

 

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

 

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

¨            Glede na navedeno pravno podlago (224. člen ZFPPIPP) je jasno, da mora upravitelj doseči, da se v stečajno maso vključi vse dolžnikovo premoženje. Vendar v tem primeru ne gre za vprašanje, kot ga je postavil upnik, ali ima upravitelj diskrecijo, da nekega premoženja ne bo ali bo vključil v stečajno maso, pač pa za vprašanje, ali upravitelj to lahko izvede glede premoženja, ki naj bi bilo preko verižnega lastništva skrito v davčnih oazah, pa čeprav naj bi se dejansko nahajalo v Sloveniji.

VSL Sklep Cst 195/2020, 10. 6. 2020

¨            Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. Zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik, ta pa je tudi edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev revizije. Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja sam nima procesne sposobnosti za pooblastitev odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva, je njegova revizija nedovoljena.

VSRS Sklep III Ips 20/2020, 7. 7. 2020

 

98. člen (obveznosti upravitelja)

 

99. člen (redna poročila upravitelja)

 

100. člen (izredna poročila upravitelja)

 

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

 

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

 

103. člen (nagrada upravitelja)

 

1.            Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila

 

2.            Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave

 

3.            Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila

 

4.            Nadomestilo za preizkus terjatev

 

5.            Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase

 

6.            Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

 

7.            Razno

 

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

 

1.            Splošno

 

2.            Razrešitev upravitelja

 

105. člen (stroški upravitelja)

 

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

 

107. člen (komisija)

 

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

 

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

 

110. člen (seznam upraviteljev)

 

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

 

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

¨            Tudi po presoji sodišča so izpolnjeni vsi pogoji, določeni v 1. točki drugega odstavka 112. člena ZFPPIPP za začasno ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe ni posegla v tožnikove človekove pravice in temeljne svoboščine, določene v Ustavi, kot to zatrjuje tožnik v tožbi.

UPRS Sodba IV U 112/2017-12, 1. 10. 2019

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

 

114. člen (predpisi o upraviteljih)

 

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

 

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

 

117. člen (položaj upravitelja)

 

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

¨            Namen razrešitve upravitelja ni disciplinske narave v smislu, da se upravitelja razreši prav ob vsaki najmanjši kršitvi določb postopka oziroma dolžne skrbnosti. Kot je pravilno povedalo sodišče prve stopnje, se upravitelja razreši, če ravna tako, da bistveno vpliva na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Tudi ni vsaka (zmotna) odločitev, tudi če se kasneje izkaže za zmotno z morebitno sodno odločbo, razlog za razrešitev upravitelja. Vztrajanje pritožnika, da bi moral upravitelj predložiti podpisan zapisnik, ne spremeni dejstva, da je primopredaja bila opravljena. Pritožnik ne zatrjuje, da upravitelj kakšnega premoženja ni prevzel. Konkretno ne navaja, da bi zaradi tega prišlo do oškodovanja stečajne mase ali kaj podobnega. Le-to bi tvorilo morebitno podlago za ugotovitev hujše kršitve dolžnosti upravitelja. Upravitelju ni mogoče očitati zlonamernega pravdanja oziroma namernega oškodovanja upnikov. Zmotno materialnopravno stališče samo po sebi še ne kaže na pomanjkanje ustrezne profesionalne skrbnosti.

VSL sklep Cst 584/2019, 7. 1. 2020

¨            Glede na navedeno pravno podlago (224. člen ZFPPIPP) je jasno, da mora upravitelj doseči, da se v stečajno maso vključi vse dolžnikovo premoženje. Vendar v tem primeru ne gre za vprašanje, kot ga je postavil upnik, ali ima upravitelj diskrecijo, da nekega premoženja ne bo ali bo vključil v stečajno maso, pač pa za vprašanje, ali upravitelj to lahko izvede glede premoženja, ki naj bi bilo preko verižnega lastništva skrito v davčnih oazah, pa čeprav naj bi se dejansko nahajalo v Sloveniji.

VSL Sklep Cst 195/2020, 10. 6. 2020

¨            Če upravitelj ravna v korist enega upnika in na škodo drugega upnika, ki sta v enakem razmerju do stečajnega dolžnika, kar je trdil upnik v zahtevi za izločitev oziroma razrešitev, so podani pogoji za razrešitev, ne pa za izločitev upravitelja. Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, obdrži to pravico tudi po začetku stečajnega postopka. Ločitveni upnik mora stečajnemu upravitelju pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Iz izkupička prodaje si lahko poplača celotno terjatev z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti v stečajno maso. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da upnik pravice do zunajsodne prodaje premoženja še ni izkoristil, ločitveni upnik, ki ima pravico do zunajsodne prodaje blaga, ki je v lasti stečajnega dolžnika, ne more z njo v nedogled odlašati. Premoženje stečajnega dolžnika mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka, razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti. Stečajnemu upravitelju glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati, da je neutemeljeno poskušal prodati v stečajnem postopku vso količino aluminija, ki je last stečajnega dolžnika, kot celoto, saj si mora upravitelj prizadevati v skladu z načelom hitrosti postopka, da opravi vsa potrebna dejanja v postopku zaradi insolventnosti v rokih, določenih v ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 168/2020, 20. 5. 2020

 

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

 

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov)

 

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

 

120.a člen (zbornica upraviteljev)

 

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

 

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

 

120.d člen (nadzor nad zbornico)

 

120.e člen (položaj člana zbornice)

 

120.f člen (organi zbornice)

 

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

 

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

 

120.i člen (disciplinski ukrepi)

 

120.j člen (disciplinska evidenca)

 

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

 

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

 

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

 

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

 

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

 

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

 

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

 

1.            Smiselna uporaba pravil ZPP

¨            Prav ima pritožnik, da ima stečajni postopek značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 73. člena ZPP (v večini primerov) ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Sklep o začetku stečajnega postopka bo predstavljal končno odločbo (predhodnega) postopka, zoper katero se bo dolžnik lahko pritožil. V okviru te pritožbe bo lahko uveljavljal tudi pritožbene razloge zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnika. Kljub temu, da bo o pritožbi zoper zavrnitev izločitve sodnika odločeno šele po tem, ko bo sodišče prve stopnje že odločilo o predlogu za začetek stečajnega postopka, to pritožniku ne bo onemogočilo učinkovite uresničitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ureditev, po kateri zoper določeno procesno odločitev med postopkom ni mogoča takojšnja pritožba, pač pa je mogoča obenem s pritožbo zoper končno odločbo, še ne pomeni odvzema pravice do pravnega sredstva. Do tega bi prišlo le v primeru, če po izdaji končne odločbe in nato (morebitni) ugoditvi pritožbi za pritožnika ne bi bilo mogoče več vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred izvršitvijo te odločbe ali pa bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja nesorazmerno otežena.

VSL sklep Cst 68/2020, 18. 2. 2020

 

2.            Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka

 

3.            Zamuda roka ali izostanek z naroka

 

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

 

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

 

123. člen (vročitve)

 

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

 

124. člen (odločbe)

 

125. člen (pritožba proti sklepu)

¨            Pritožba (proti sklepu, izdanemu v postopku zaradi insolventnosti) ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Za sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka zakon ne določa, da pritožba zadrži izvršitev sklepa. To pa pomeni, da je dopustno sklep izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo.

VSL Sklep Cst 14/2020, 21. 1. 2020

 

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

 

1.            Upnik

 

2.            Upravitelj

 

3.            Dolžnik

 

4.            Druga oseba

¨            Ker upnica [sodna tolmačka, na katero se nanašajo stroški iz tega sklepa] ni aktivno legitimirana za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimirana za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 200/2020, 18. 6. 2020

 

5.            Prisilna poravnava

 

6.            Poenostavljena prisilna poravnava

 

7.            Prisilna likvidacija

 

8.            Razno

 

127. člen (rok za pritožbo)

 

128. člen (odločanje o pritožbi)

¨            Formalni preizkus pravilnosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave obsega preizkus, ali so podatki, ki jih predlagatelj navaja v poročilu o finančnem položaju in poslovanju in načrt finančnega prestrukturiranja, skladni vsaj sami s seboj. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 128. člen ZFPPIPP in sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo razveljavilo ter dolžnika pozvalo k dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

VSL Sklep Cst 151/2020, 12. 5. 2020

 

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

 

129. člen (stroški upnika)

 

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

 

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

¨            Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je plačilo globe štela kot strošek iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP oziroma ni obrazložila, zakaj je ob sicer nespornem podatku o začetku stečajnega postopka in podatku o pravnomočnosti plačilnega naloga štela, da globa predstavlja druge stroške stečajnega postopka.

UPRS Sodba IV U 73/2017-9, 3. 9. 2019

 

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja)

 

1.            Splošno

 

2.            Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo

¨            V zvezi z uvedbo postopka prisilne poravnave zoper povzročitelja obremenitve okolja ZVO-1 nima nobenih določb, po presoji sodišča pa glede na to, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja v primeru stečaja ali likvidacije, to (še toliko bolj) velja za povzročitelja obremenitve okolja, ki je v postopku prisilne poravnave. Namen postopka prisilne poravnave je namreč finančno prestrukturiranje dolžnikovega podjema in se poslovanje dolžnikovega podjema (oziroma njegovega rentabilnega dela) po opravljeni prisilni poravnavi nadaljuje. Postopek izvršbe se z začetkom postopka prisilne poravnave ne prekine (kot sicer določa prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP), ker gre za terjatev, ki ne vpliva na obseg stečajne mase. V predmetni zadevi ne gre za obveznost tožeče stranke do njenih upnikov, ampak za njeno obveznost kot inšpekcijskega zavezanca na podlagi določb ZVO-1. To pa pomeni, da ne gre za vprašanje obsega stečajne mase, ampak za inšpekcijski ukrep, izdan z namenom zagotovitve varstva okolja pred obremenjevanjem z odpadki. Iz tega razloga se tudi določba prvega odstavka 161. člena ZVO-1, ki določa, da se nedenarne terjatve do insolventnega dolžnika z začetkom postopka prisilne poravnave pretvorijo v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku postopka prisilne poravnave, v predmetni zadevi ne uporabi. Sodišče pa pritrjuje tožbi v delu, v katerem le ta navaja, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in ga zaradi tega ni mogoče preizkusiti.

UPRS Sodba II U 349/2017-25, 11. 2. 2020

 

3.            Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

¨            V prvem odstavku 207. člena ZPP (ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku) je res določeno, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, pa prekinitev postopka na tek rokov ne učinkuje absolutno. Po stališču teorije, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je namreč treba razlikovati med primerom, ko do prekinitve postopka pride zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje, ter primerom, ko do prekinitve pride zaradi ovire na strani ene od pravdnih strank. Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Če pa se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar, dokler traja prekinitev, opravljena pravdna dejanja nimajo pravnega učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka. V konkretnem primeru se je postopek izvršbe dne 16. 4. 2019 prekinil zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, torej zaradi ovire na strani dolžnika, zato je upniku rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019 kljub prekinitvi začel teči in bi zato moral upnik pritožbo vložiti v roku osmih dni od dneva vročitve sklepa (tretji odstavek 9. člena ZIZ), torej od dne 18. 4. 2019. Tega pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 15. 4. 2019 pravilno zavrnilo.

VSL Sklep I Ip 1637/2019, 25. 9. 2019

¨            Odgovor na vprašanje, ali je potrebno prekiniti izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, daje opredelitev stečajne mase v drugem odstavku 224. člena ZFPPIPP. Upnik utemeljeno navaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase), temveč le delno do 1/2. V preostalem deležu 1/2 pa je to premoženje realne dolžnice. Za solastni delež nove dolžnice zaenkrat ni razloga, da bi se postopek prekinjal, temveč bi se moral nadaljevati, saj je z vknjižbo solastninske pravice na obremenjeni nepremičnini prišlo po zakonu do pravnega nasledstva glede dela predmeta izvršbe.

VSC Sklep II Ip 66/2020, 11. 3. 2020

 

4.            Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

 

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

 

134. člen (odločanje o vpisu v register)

 

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

 

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

¨            Dolžnik in njegovi lastniki imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da v primeru insolventnosti sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo insolventnosti. Če tega ne storijo, pa je treba upnikom, ki imajo pri poplačilu terjatev prednost pred lastniki podjetja zagotoviti možnost, da predlagajo prisilno poravnavo, če jim je s tem zagotovljeno največje mogoče poplačilo njihovih terjatev. Insolventni dolžnik mora v primeru insolventnosti podjetja ukrepati hitro in učinkovito. Ureditev, ki upnikom, ki imajo pravico do poplačila svojih terjatev pred lastniki družbe omogoča, da prevzamejo iniciativo pri sprejemu ukrepov za odpravo insolventnosti, ni neustavna. Nobenega razloga ni, da bi se v takem primeru dajalo prednost lastnikom podjetja tako, da bi imeli še po uvedbi postopka upniške prisilne poravnave možnost izpeljati skupščino z namenom dokapitalizacije družbe. Glede na navedeno ne držijo pritožbene trditve, da je v zvezi s takšno situacijo podana protiustavna pravna praznina zaradi nesorazmernega posega v premoženjske in korporacijske pravice delničarjev, ki so že izrazili interes za sanacijo dolžnika in zahtevali sklic skupščine. Postopek prisilne poravnave se v primeru upniškega predloga za prisilno poravnavo začne na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen. Začetek insolvenčnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti dolžnika je v ZFPPIPP pravilo, ne pa izjema. Tudi v primeru upniškega predloga za začetek stečajnega postopka lahko domnevo insolventnosti izpodbija v predhodnem postopku le dolžnik, če vloži ugovor po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ne morejo je pa izpodbijati dolžnikovi delničarji. Lastniki podjetja lahko domnevo insolventnosti dolžnika izpodbijajo šele s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, pri tem pa morajo dokazati, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). V primeru prisilne poravnave, ki se začne na predlog dolžnika, pa je domnevo insolventnosti dopustno izpodbijati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave (1. točka 172. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP za vse postopke prisilne poravnave določa, da mora vložnik ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave dokazati solventnost dolžnika. Pri tem ni pomembno, ali je vložnik ugovora dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika.

VSL Sklep Cst 139/2020, 21. 5. 2020

 

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

 

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

 

139. člen (upravičeni predlagatelj)

 

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

 

1.            Splošno

 

2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

 

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

 

1.            Listine, ki se priložijo predlogu

 

2.            Začetni predujem

 

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

 

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

 

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

 

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

 

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

 

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

 

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

 

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

 

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

 

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

¨            Upravni odbor tožene stranke je ravnal v nasprotju z omejitvami iz 34. člena ZFPPIPP, saj je v času, ko je bila družba insolventna, sprejel sklep, s katerim je prevzel novo obveznost v obliki nagrade nasproti tožeči stranki kot glavnemu izvršnemu direktorju, ki pa ni imela zveze z rednim poslovanjem družbe. Tak sklep je zato ničen (86. člen OZ).

VSL Sodba I Cpg 46/2019, 12. 5. 2020

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

 

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

 

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

 

1.            Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave

 

2.            Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

 

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

 

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

 

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

 

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

 

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

 

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

 

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

 

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

 

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

 

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

 

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

 

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

 

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

 

1.            Splošno

 

2.            Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

 

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

 

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

 

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

 

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

 

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

 

171. člen (nadzor upravitelja)

 

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

¨            Dolžnik in njegovi lastniki imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da v primeru insolventnosti sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo insolventnosti. Če tega ne storijo, pa je treba upnikom, ki imajo pri poplačilu terjatev prednost pred lastniki podjetja zagotoviti možnost, da predlagajo prisilno poravnavo, če jim je s tem zagotovljeno največje mogoče poplačilo njihovih terjatev. Insolventni dolžnik mora v primeru insolventnosti podjetja ukrepati hitro in učinkovito. Ureditev, ki upnikom, ki imajo pravico do poplačila svojih terjatev pred lastniki družbe omogoča, da prevzamejo iniciativo pri sprejemu ukrepov za odpravo insolventnosti, ni neustavna. Nobenega razloga ni, da bi se v takem primeru dajalo prednost lastnikom podjetja tako, da bi imeli še po uvedbi postopka upniške prisilne poravnave možnost izpeljati skupščino z namenom dokapitalizacije družbe. Glede na navedeno ne držijo pritožbene trditve, da je v zvezi s takšno situacijo podana protiustavna pravna praznina zaradi nesorazmernega posega v premoženjske in korporacijske pravice delničarjev, ki so že izrazili interes za sanacijo dolžnika in zahtevali sklic skupščine. Postopek prisilne poravnave se v primeru upniškega predloga za prisilno poravnavo začne na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen. Začetek insolvenčnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti dolžnika je v ZFPPIPP pravilo, ne pa izjema. Tudi v primeru upniškega predloga za začetek stečajnega postopka lahko domnevo insolventnosti izpodbija v predhodnem postopku le dolžnik, če vloži ugovor po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ne morejo je pa izpodbijati dolžnikovi delničarji. Lastniki podjetja lahko domnevo insolventnosti dolžnika izpodbijajo šele s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, pri tem pa morajo dokazati, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). V primeru prisilne poravnave, ki se začne na predlog dolžnika, pa je domnevo insolventnosti dopustno izpodbijati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave (1. točka 172. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP za vse postopke prisilne poravnave določa, da mora vložnik ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave dokazati solventnost dolžnika. Pri tem ni pomembno, ali je vložnik ugovora dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika.

VSL Sklep Cst 139/2020, 21. 5. 2020

 

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

 

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

 

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

 

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

 

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

 

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

 

179. člen (odločanje o ugovoru)

 

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

 

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

 

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

 

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

 

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

 

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

 

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

 

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

 

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

 

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

 

189. člen (sklic skupščine)

 

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

 

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

 

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

 

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

 

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

 

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

 

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

 

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

 

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

 

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

 

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

 

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

 

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

 

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

 

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

 

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

 

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

 

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

 

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

 

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

 

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

 

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

 

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

 

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

 

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

 

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

 

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

 

1.            Splošno

 

2.            Terjatve, povezane z odložnim pogojem

 

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

 

1.            Zavarovane terjatve

 

2.            Preostale terjatve

 

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

 

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

 

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

 

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

 

1.            Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov

 

2.            Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine

 

3.            Ustavitev postopkov zavarovanja

 

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

 

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

 

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

 

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

 

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

 

221.a člen (dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave)

 

221.b člen (uporaba pravil o prisilni poravnavi)

 

1.            Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave

 

2.            Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

 

3.            Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe

 

4.            Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave

 

5.            Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi

 

6.            Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev

 

7.            Razno

 

221.c člen (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

 

221.d člen (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

 

1.            Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave

¨            Da bi sodišče predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave (v nadaljevanju: PPP) sploh lahko obravnavalo, mora biti popoln, kar pomeni, da mora jasno in nedvoumno vsebovati vse tiste podatke in listine, ki jih zakon določa in so našteti v prvem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Namen predložitve zakonsko predpisanih listin, kar vključuje tudi popolnost listin iz drugega odstavka 141. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 142. člena ZFPPIPP je v tem, da se upnikom omogoči, da ob upoštevanju razgrnjenega premoženjskega stanja dolžnika in ob upoštevanju predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja sploh lahko kvalificirano odločajo o predlagani PPP. Matična številka je enolična identifikacija vsake enote poslovnega registra, ki jo ob vpisu v poslovni register dodeli upravljavec registra in se ne spreminja, med tem kot se ostali podatki pri pravni osebi lahko spreminjajo. Navedba matične številke je nujna zato, da ne prihaja pri pravnih osebah do zamenljivosti. Ni dovolj, da so dejstva in okoliščine razvidni iz podatkov sodnega spisa, temveč morajo biti posebej opredeljeni in razvidni iz posebnega opisa dejstev in okoliščin, ki je sestavni del načrta finančnega prestrukturiranja. Ni namreč na sodišču in upnikih, da po sodnem spisu sami iščejo podatke, relevantne za odločanje o predlagani PPP, temveč je na predlagatelju dolžnost, da jih strne v formalen opis, kot to določa 1. točka prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP in s tem zagotovi popolnost predloga, iz katerega naj bi izhajala tudi njegova utemeljenost.

VSL Sklep Cst 184/2020, 11. 6. 2020

¨            Formalni preizkus pravilnosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave obsega preizkus, ali so podatki, ki jih predlagatelj navaja v poročilu o finančnem položaju in poslovanju in načrt finančnega prestrukturiranja, skladni vsaj sami s seboj.

VSL Sklep Cst 151/2020, 12. 5. 2020

 

2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic

 

3.            Posodobljeni seznam terjatev

 

221.e člen (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

 

221.f člen (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

 

1.            Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložjo

 

2.            Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

 

3.            Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

 

221.g člen (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

 

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

 

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

¨            Upravni odbor tožene stranke je ravnal v nasprotju z omejitvami iz 34. člena ZFPPIPP, saj je v času, ko je bila družba insolventna, sprejel sklep, s katerim je prevzel novo obveznost v obliki nagrade nasproti tožeči stranki kot glavnemu izvršnemu direktorju, ki pa ni imela zveze z rednim poslovanjem družbe. Tak sklep je zato ničen (86. člen OZ).

VSL Sodba I Cpg 46/2019, 12. 5. 2020

 

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

¨            Ob upoštevanju revizorskega mnenja se tako izkaže za napačno sklepanje sodišča prve stopnje, „da bi moral biti upnik imetnik terjatve do dolžnika v znesku najmanj v višini 266.994,20 EUR, da bi bil aktivno legitimiran za vložitev predloga upniške prisilne poravnave.“ Do navedenega nepravilnega zaključka sodišča prve stopnje je prišlo, ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določil ZFPPIPP in ni upoštevalo razlikovanja med finančnimi in poslovnimi terjatvami (oziroma obveznostmi, 20a. člen ZFPPIPP).

VSL sklep Cst 155/2020, 12. 5. 2020

¨            Dolžnik in njegovi lastniki imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da v primeru insolventnosti sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo insolventnosti. Če tega ne storijo, pa je treba upnikom, ki imajo pri poplačilu terjatev prednost pred lastniki podjetja zagotoviti možnost, da predlagajo prisilno poravnavo, če jim je s tem zagotovljeno največje mogoče poplačilo njihovih terjatev. Insolventni dolžnik mora v primeru insolventnosti podjetja ukrepati hitro in učinkovito. Ureditev, ki upnikom, ki imajo pravico do poplačila svojih terjatev pred lastniki družbe omogoča, da prevzamejo iniciativo pri sprejemu ukrepov za odpravo insolventnosti, ni neustavna. Nobenega razloga ni, da bi se v takem primeru dajalo prednost lastnikom podjetja tako, da bi imeli še po uvedbi postopka upniške prisilne poravnave možnost izpeljati skupščino z namenom dokapitalizacije družbe. Glede na navedeno ne držijo pritožbene trditve, da je v zvezi s takšno situacijo podana protiustavna pravna praznina zaradi nesorazmernega posega v premoženjske in korporacijske pravice delničarjev, ki so že izrazili interes za sanacijo dolžnika in zahtevali sklic skupščine. Postopek prisilne poravnave se v primeru upniškega predloga za prisilno poravnavo začne na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen. Začetek insolvenčnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti dolžnika je v ZFPPIPP pravilo, ne pa izjema. Tudi v primeru upniškega predloga za začetek stečajnega postopka lahko domnevo insolventnosti izpodbija v predhodnem postopku le dolžnik, če vloži ugovor po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ne morejo je pa izpodbijati dolžnikovi delničarji. Lastniki podjetja lahko domnevo insolventnosti dolžnika izpodbijajo šele s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, pri tem pa morajo dokazati, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). V primeru prisilne poravnave, ki se začne na predlog dolžnika, pa je domnevo insolventnosti dopustno izpodbijati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave (1. točka 172. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP za vse postopke prisilne poravnave določa, da mora vložnik ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave dokazati solventnost dolžnika. Pri tem ni pomembno, ali je vložnik ugovora dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika.

VSL Sklep Cst 139/2020, 21. 5. 2020

 

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

¨            Dolžnik in njegovi lastniki imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da v primeru insolventnosti sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo insolventnosti. Če tega ne storijo, pa je treba upnikom, ki imajo pri poplačilu terjatev prednost pred lastniki podjetja zagotoviti možnost, da predlagajo prisilno poravnavo, če jim je s tem zagotovljeno največje mogoče poplačilo njihovih terjatev. Insolventni dolžnik mora v primeru insolventnosti podjetja ukrepati hitro in učinkovito. Ureditev, ki upnikom, ki imajo pravico do poplačila svojih terjatev pred lastniki družbe omogoča, da prevzamejo iniciativo pri sprejemu ukrepov za odpravo insolventnosti, ni neustavna. Nobenega razloga ni, da bi se v takem primeru dajalo prednost lastnikom podjetja tako, da bi imeli še po uvedbi postopka upniške prisilne poravnave možnost izpeljati skupščino z namenom dokapitalizacije družbe. Glede na navedeno ne držijo pritožbene trditve, da je v zvezi s takšno situacijo podana protiustavna pravna praznina zaradi nesorazmernega posega v premoženjske in korporacijske pravice delničarjev, ki so že izrazili interes za sanacijo dolžnika in zahtevali sklic skupščine. Postopek prisilne poravnave se v primeru upniškega predloga za prisilno poravnavo začne na podlagi domneve, da je dolžnik insolventen. Začetek insolvenčnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti dolžnika je v ZFPPIPP pravilo, ne pa izjema. Tudi v primeru upniškega predloga za začetek stečajnega postopka lahko domnevo insolventnosti izpodbija v predhodnem postopku le dolžnik, če vloži ugovor po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP, ne morejo je pa izpodbijati dolžnikovi delničarji. Lastniki podjetja lahko domnevo insolventnosti dolžnika izpodbijajo šele s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, pri tem pa morajo dokazati, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP). V primeru prisilne poravnave, ki se začne na predlog dolžnika, pa je domnevo insolventnosti dopustno izpodbijati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave (1. točka 172. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP za vse postopke prisilne poravnave določa, da mora vložnik ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave dokazati solventnost dolžnika. Pri tem ni pomembno, ali je vložnik ugovora dolžnik, upnik ali osebno odgovorni družbenik dolžnika.

VSL Sklep Cst 139/2020, 21. 5. 2020

 

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

 

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

 

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

 

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

 

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

 

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

 

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

 

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

 

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

 

221.v člen (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

 

221.z člen (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

 

222. člen (uporaba 5. poglavja)

 

223. člen (stečajni dolžnik)

 

224. člen (stečajna masa)

 

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

 

226. člen (razdelitvena masa)

 

227. člen (načelo koncentracije)

 

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

 

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

 

230. člen (splošno pravilo)

 

231. člen (upravičeni predlagatelj)

¨            V skladu z določbo 3. točke 231. člena ZFPPIPP je stečajni postopek upravičen predlagati vsak upnik, ki verjetno izkaže terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom terjatve več kot dva meseca. Če upnik izkaže, da je dolžnik postal insolventen, so pogoji za začetek stečajnega postopka podani, s tem pa je podan tudi pravni interes za začetek stečajnega postopka. Nobenega drugega pravnega interesa upniku ni potrebno izkazovati, saj je z izkazom citiranih zakonskih pogojev procesna legitimacija upnikov podana. Na navedeno morebitni predhodni tek izvršilnih postopkov nima nobenega vpliva. Izvršilni postopki, ki so že v teku, namreč niso ovira za začetek stečajnega postopka. Ni namreč podlage, da bi se upniku omejilo izbiro o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavitev svojih terjatev. Zato mu ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zato, ker se zoper njega že vodjio izvršilni postopki, saj lahko upnik presodi, da bo svoje interese lahko učinkoviteje varoval v stečajnem postopku.

VSL Sklep Cst 124/2020, 25. 3. 2020

¨            S samim odstopom terjatve terjatev ne nastane, niti zapadlost terjatve ni odvisna od trenutka sklenitve pogodbe o odstopu terjatve, kot to zmotno meni pritožnik, ker se vsebina obligacijskega razmerja ne spreminja, spremeni se le pripadnost odstopljene terjatve. Dejstvo, da je bil podpis zastopnikov prevzemnika na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 24. 7. 2019 in na Posebni pogodbi o odstopu terjatev overjen 12. 9. 2019, prevzemnik pa je predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom vložil dne 16. 9. 2019 in da še ni potekel dvomesečni rok od nastanka terjatev v upniški sferi do izpolnitve (kot to zatrjuje pritožnik), na aktivno legitimacijo upnika kot upravičenega predlagatelja po 3. točki 231. člena ZFPPIPP, zato ne vpliva. Zamuda z izpolnitvijo terjatev namreč ni vezana na pripadnost terjatve določenemu pravnemu subjektu, pač pa na njeno zapadlost. Sodna praksa je enotna, da upnik za uveljavitev – izterjavo svojih terjatev lahko izbere katerikoli možen sodni postopek. Če je dolžnik insolventen, je tak postopek tudi postopek osebnega stečaja. Zgolj zato, ker je upnik predlagal ta postopek, mu zato še ni mogoče očitati zlorabe tega postopka.

VSL Sklep Cst 176/2020, 3. 6. 2020

 

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

 

1.            Splošno

 

2.            Umik

 

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)

 

1.            Dopolnitev nepopolnega predloga

 

2.            Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča

 

3.            Oprostitev plačila predujma

 

4.            Vračilo založenega predujma

 

5.            Razno

 

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

 

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

 

1.            Splošno

 

2.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

 

3.            Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

 

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

 

1.            Splošno

 

2.            Dopolnitev zahteve

 

3.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

 

4.            Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

 

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

 

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

 

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

 

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

 

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

 

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

 

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

 

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

 

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

¨            Udeleženec utemeljeno navaja, da je bil z razveljavitvijo sklepa o začetku stečajnega postopka in ustavitvi postopka prisilne poravnave posledično ponovno zakoniti zastopnik tožeče stranke in to je bil tudi v času umika tožbe vse do ponovnega začetka stečajnega postopka z drugim sklepom okrožnega sodišča. V času vložitve vloge sklep o začetku stečajnega postopka ni imel več pravnih učinkov, družba se je vrnila v enak položaj, v katerem je bila pred tem, v konkretnem primeru v postopek prisilne poravnave. Umik tožbe upravičenega zakonitega zastopnika je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga ni mogoče preklicati in izjava o umiku prične učinkovati takoj, ko jo sodišče prejme, četudi se kasneje spremeni (ex lege zaradi ponovnega začetka stečaja) zakoniti zastopnik stranke.

VSC Sklep III Cpg 168/2019, 4. 12. 2019

¨            Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase. Določba drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP se ob pogoju, da je kasneje stečaj ponovno začet, nanaša samo na materialnopravne posledice začetka stečajnega postopka (npr. prenehanje pooblastil, veljavnosti dolžnikovih nalogov in ponudb; prim. 245. do 247. člen ZFPPIPP), ne nudi pa podlage za stališče, da se ukrepi unovčenja stečajne mase v postopku osebnega stečaja nadaljujejo. Poleg vsega se v postopku osebnega stečaja določbe oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP uporabljajo smiselno (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP), kar ni pravilno razlagati tako, da se ukrepi izterjave stečajne mase nemoteno nadaljuje, čeprav stečaj zoper dolžnika ni začet. Cilj, ki ga zasleduje sodišče prve stopnje (predvsem tehtanje položajev upnika in dolžnika), je v stečajnem postopku mogoče v fazi predhodnega stečajnega postopka doseči z začasno odredbo iz 240. člena ZFPPIPP, vendar le, če so za to izpolnjene tako materialne kot tudi procesne predpostavke. Zunaj njega je v lastninsko pravico dolžnika utemeljeno poseči le po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

VSL Sklep Cst 86/2020, 3. 3. 2020

Enako VSL sklep Cst 87/2020, 3. 3. 2020

 

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

¨            Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno procesno kršitev. Na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo sicer ne bo moglo vabiti stečajnega upravitelja, saj ta zaradi končanja postopka osebnega stečaja toženke ne zastopa več. Bo pa moralo nanj vabiti toženko (preko njenega pooblaščenca), ne glede na to, da jo je vabilo že v prvem sojenju, saj je bila toženka takrat zaradi teka postopka osebnega stečaja omejeno poslovno sposobna in ni mogla sama opravljati procesnih dejanj, kar pa zaradi končanja postopka osebnega stečaja ne velja več.

VSL Sklep I Cp 378/2019, 21. 8. 2019

¨            Pri ustanovitvi zastavne pravice na bodočih terjatvah je bistveno, da je dolžnik v trenutku nastanka posamezne terjatve razpolagalno sposoben, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje. S tem v zvezi so neutemeljena revidentkina navajanja glede razpolagalne sposobnosti stečajnega dolžnika. Z začetkom stečajnega postopka namreč stečajni dolžnik izgubi razpolagalno sposobnost. Izguba razpolagalne sposobnosti se kaže ravno v tem, da z začetkom stečajnega postopka pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov prenehajo oziroma preidejo na stečajnega upravitelja (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Ta je organ stečajnega postopka in ne njegov subjekt. Zato je v sklepni fazi postopka tudi mogoča prodaja premoženja stečajnega dolžnika, ki jo opravi stečajni upravitelj s soglasjem sodišča. Tožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu. Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika. Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika ni razlikovalni element v zvezi z vprašanjem možnosti veljavnega nastanka ločitvene pravice po začetku stečajnega postopka. Dovoljenje sodišča stečajnemu dolžniku, da nadaljuje s poslovanjem, po veljavni pravni ureditvi v ničemer ne vpliva na položaj upnika. Poslovanje stečajnega dolžnika tudi ne pomeni morebitne ponovne pridobitve razpolagalne sposobnosti.

VSRS Sodba III Ips 12/2020-3, 16. 6. 2020

¨            Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. Zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik, ta pa je tudi edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev revizije. Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja sam nima procesne sposobnosti za pooblastitev odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva, je njegova revizija nedovoljena.

VSRS Sklep III Ips 20/2020, 7. 7. 2020

 

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

 

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

 

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb)

 

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

 

250. člen (zasledovalna pravica)

 

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

¨            Tožeča stranka ima sicer prav, da bi morala tožena stranka po uvedbi [pravilno: začetku] stečajnega postopka pisanja v upravnem postopku stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti po upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske oblike, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisanem v register. V konkretnem primeru je torej z vročitvijo na osebnem naslovu stečajnega upravitelja prišlo do kršitev procesnih pravil glede vročanja, vendar po mnenju sodišča kršitev pravil v konkretnem primeru ni bistvena, saj je stečajni upravitelj odločbe dejansko prejel. Ob poskusu vročitve na nepravem naslovu stečajni upravitelj vročitve ni zavrnil, saj je s podpisom vročilnice o osebni vročitvi potrdil prejem spornih odločb o vrnitvi sredstev.

UPRS Sklep in sodba III U 61/2018-19, 21. 11. 2019

 

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

 

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

 

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

 

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

 

256. člen (obrestovanje terjatev)

 

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

 

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

 

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

 

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

 

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

 

1.            Dopustnost pobota

 

2.            Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov

 

3.            Razno

¨            Terjatev je bila s strani podizvajalca veljavno odstopljena toženi stranki pred stečajem tožeče stranke. Pogoji za pobot so se izpolnili s trenutkom, ko je bila tožeča stranka obveščena o odstopu terjatve, to pa je bilo z vročitvijo pripravljalne vloge na naroku. Odstopljene terjatve toženi stranki tudi ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku. ZFPPIPP v 261. členu namreč določa pobot na podlagi zakona, v kolikor obstajata medsebojni terjatvi med stečajnim dolžnikom in posameznim upnikom ob začetku stečajnega postopka. Upnik svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki preneha zaradi pobota, ne prijavi v stečajnem postopku, mora pa v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka o pobotu obvestiti upravitelja. Opustitev te dolžnosti ima lahko za posledico odškodninsko odgovornost.

VSL Sodba in sklep I Cpg 587/2019, 19. 5. 2020

 

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

 

263. člen (nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

 

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

 

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

 

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

 

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

 

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

 

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

¨            Zaradi razdrtja pogodbe se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja. Pravilo se uresniči z ugovorom, ki je smiselno enak ugovoru neizpolnitve. Gre za enega od materialno pravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru toženca ugodi (na način, da je toženec dolžan izpolniti le, če obenem tožnik izpolni svojo obveznost), deloma zavrne tožnika, saj tožniku prisodi nekaj manj (ne pa nekaj drugega), kot je zahteval. Trenutek, po katerem se presoja sočasnost vračanja, je nastal po začetku stečajnega postopka. Ker se za opisani položaj ne uporabljajo pravila o pobotu nasprotnih povračilnih zahtevkov, za kupčev zahtevek za vračilo plačane kupnine tudi ni mogoče uporabiti posebnega pravila, določenega v četrtem odstavku 268. člena ZFPPIPP o razliki povračilnega zahtevka po pobotu, temveč se uporablja splošno pravilo o terjatvah, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, določeno v prvem odstavku 354. člena ZFPPIPP, ki določa, da so stroški stečajnega postopka obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. V primeru, da upravitelj odstopi od pogodbe o prodaji nepremičnine, ima kupec pravico zahtevati vračilo plačane kupnine po pravilih o stroških postopka in lahko odkloni vrnitev posesti oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist insolventnega dolžnika kot prodajalca, dokler mu stečajni dolžnik oziroma upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika ne vrne plačane kupnine.

VSL Sodba I Cpg 309/2019, 21. 4. 2020

 

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

 

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

 

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

 

1.            Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja

 

2.            Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo

 

3.            Subjektivni element

 

4.            Objektivni in subjektivni element

 

5.            Nadomestna izpolnitev

 

6.            Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element

 

7.            Opustitev pravnega dejanja

 

8.            Razno

 

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

 

1.            Objektivni element izpodbojnosti

 

2.            Subjektivni element izpodbojnosti

 

3.            Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

 

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

 

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

 

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

¨            Tožnica zatrjuje, da je na podlagi Sporazuma prišlo do neodplačnega (neekvivalnentnega) prenosa lastninske pravice na spornih nepremičninah. Izpodbija ravno pravne posledice (učinke) tega dejanja. Tožba je torej pravilno usmerjena na del Sporazuma, ki naj bi bil po svoji resnični vsebini darilne narave. Ni treba, da bi tožnica uveljavljala še ugotovitveni zahtevek glede obstoja darila, saj se izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj uveljavlja z oblikovalnim (in v določenih primerih dajatvenim) tožbenim zahtevkom.

VSK Sklep I Cp 467/2019, 6. 5. 2020

 

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

 

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

 

1.            Rok za vložitev tožbe

 

2.            Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča

 

3.            Rok pri napotitvi

 

4.            Ugovor izpodbojnosti

 

5.            Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

 

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

 

1.            Splošno

 

2.            Plačilo denarnega nadomestila

 

3.            Tek zamudnih obresti

 

279. člen (splošno pravilo)

 

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)

 

281. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)

 

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

¨            Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, obdrži to pravico tudi po začetku stečajnega postopka. Ločitveni upnik mora stečajnemu upravitelju pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Iz izkupička prodaje si lahko poplača celotno terjatev z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti v stečajno maso. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da upnik pravice do zunajsodne prodaje premoženja še ni izkoristil, ločitveni upnik, ki ima pravico do zunajsodne prodaje blaga, ki je v lasti stečajnega dolžnika, ne more z njo v nedogled odlašati. Premoženje stečajnega dolžnika mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka, razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti. Stečajnemu upravitelju glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati, da je neutemeljeno poskušal prodati v stečajnem postopku vso količino aluminija, ki je last stečajnega dolžnika, kot celoto, saj si mora upravitelj prizadevati v skladu z načelom hitrosti postopka, da opravi vsa potrebna dejanja v postopku zaradi insolventnosti v rokih, določenih v ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 168/2020, 20. 5. 2020

 

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

 

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

 

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

 

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

 

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

 

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

 

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

 

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

 

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

 

293. člen (pomoč policije)

 

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

 

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

 

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

 

1.            Terjatve, ki jih je treba prijaviti

 

2.            Posledice zamude roka za prijavo terjatev

¨            Šele Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ je določila, da sodišča (od 31.3.2020) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, od teh pa se kot nujne niso (več) štele zadeve prisilne poravnave in stečaja. To pa pomeni, da je rok za prijavo terjatve v tej zadevi tekel tudi v času do 30.3.2020, ko se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev.

VSL sklep Cst 205/2020, 16. 6. 2020

 

3.            Razno

¨            Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. Šesti odstavek 61. člena ZFPPIPP določa, da po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev upravitelj terjatev, ki jih je priznal, ne more več prerekati. Ker to pomeni, da je pravni interes tožene stranke za vložitev pritožbe prenehal (četudi ga je ob vložitvi pritožbe imela, saj je bila sodba zanjo neugodna), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo.

VSL Sklep I Cpg 806/2018, 29. 1. 2020

¨            Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena. To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. Ker je terjatev tožeče stranke do tožene stranke prenehala, tožeča stranka s pritožbo ne more več doseči izboljšanja svojega položaja.

VSL Sklep I Cpg 560/2019, 4. 2. 2020

 

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

 

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

 

1.            Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave

 

2.            Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice

 

3.            Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku

 

4.            Razno

¨            Tožena stranka ima terjatev zoper glavnega dolžnika, ki jo je prijavila v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom (stečajni postopek A). V zavarovanje te terjatve je bila na nepremičnem premoženju glavnega dolžnika ustanovljena hipoteka. Glavni dolžnik je še pred začetkom stečajnega postopka zastavljeno nepremično premoženje prenesel na drugo osebo, nad katero se je pozneje začel postopek osebnega stečaja (stečajni postopek B). Tožena stranka v stečajnem postopku B uveljavlja ločitveno pravico na nepremičninah, obremenjenih s hipoteko. Stečajni dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja (stečajni postopek B), ni osebni dolžnik tožene stranke, saj z njo ni v nobenem obligacijsko-pravnem razmerju. Tožena stranka ima zgolj pravico do poplačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice v stečajnem postopku B, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji zastavljenega premoženja. Ker je stečajni dolžnik v stečajnem postopku B zgolj realni dolžnik, njegova obveznost preneha, četudi kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavljanja hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane terjatve zoper glavnega dolžnika. Obstoj zgolj ločitvene pravice v korist tožene stranke v stečajnem postopku B ne nasprotuje načelu akcesornosti, saj je ta podana med terjatvijo tožene stranke zoper glavnega dolžnika kot glavno pravico, prijavljeno v stečajnem postopku A, in ločitveno pravico na nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika kot stransko pravico, prijavljeno v stečajnem postopku B.

VSRS Sodba in sklep III Ips 63/2018, 16. 6. 2020

Iz obrazložitve

24.      Revizijsko sodišče pojasnjuje, da v konkretnem primeru obstaja terjatev tožene stranke v znesku 4,602.041,33 EUR zoper glavnega dolžnika, ki svoje terjatve ob zapadlosti ni poravnal. V zavarovanje te terjatve je bila na nepremičnem premoženju, ki je bilo v lasti glavnega dolžnika, ustanovljena hipoteka. Glavni dolžnik je nepremično premoženje prenesel na stečajnega dolžnika, zoper katerega je tožena stranka v stečajnem postopku B prijavila ločitveno pravico na teh nepremičninah. Tako drži presoja sodišča druge stopnje in tudi revizijska navedba tožeče stranke, da stečajni dolžnik ni osebni dolžnik tožene stranke, temveč ima tožena stranka do njega le terjatev za plačilo terjatve tožene stranke do glavnega dolžnika, prijavljene v stečajnem postopku A, iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice v stečajnem postopku B, in sicer do višine, ki bo dosežena ob prodaji tega premoženja. Revizijsko sodišče dodaja, da terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, torej še vedno obstaja; le da ima tožena stranka terjatev do glavnega dolžnika, ne pa tudi do stečajnega dolžnika. Praviloma imajo banke v primeru ustanovitve hipoteke tudi terjatev do zastavitelja. To drži tudi, če zastavitelj ni obenem kreditojemalec, saj banka praviloma od hipotekarnega dolžnika zahteva osebno poroštvo. Tudi v konkretnem primeru je imela tožena stranka zoper glavnega dolžnika tako terjatev iz naslova danega kredita kot hipoteko, ustanovljeno na njegovem premoženju. Vendar pa je kreditojemalec – zastavitelj – glavni dolžnik to nepremično premoženje prenesel na stečajnega dolžnika, ki nastopa kot singularni naslednik tega nepremičnega premoženja, medtem ko hipoteka učinkuje tudi zoper njega (drugi odstavek 142. člena SPZ). V obravnavanem primeru torej nosilec obveznosti iz danega kredita ni obenem tudi realni dolžnik, kar pa ne pomeni, da hipoteka obstaja brez terjatve. To bi bilo dejansko v nasprotju z načelom akcesornosti, ki velja v našem pravnem redu; a akcesornost je podana med terjatvijo tožene stranke zoper glavnega dolžnika kot glavno pravico, prijavljeno v stečajnem postopku A, in ločitveno pravico na nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika kot stransko pravico, prijavljeno v stečajnem postopku B. Terjatve nad glavnim dolžnikom pa toženi stranki ni bilo treba prijaviti v stečajni postopek B (glej prvi odstavek 298. člena ZFPPIPP v povezavi s prvim odstavkom 296. člena ZFPPIPP).

25.      S prenosom nepremičnin na stečajnega dolžnika je nastala situacija, kot če bi stečajni dolžnik s svojo nepremičnino jamčil za tuj dolg (v obravnavanem primeru za dolg glavnega dolžnika). S tem ni nastala neka nova obveznost, temveč je stečajni dolžnik (enako kot v vlogi zastavitelja za tuj dolg) le prevzel odgovornost za izpolnitev obstoječe obveznosti glavnega dolžnika.[2] V tem primeru stečajni dolžnik v vlogi realnega dolžnika ni obenem dolžnik tožene stranke; njegova odgovornost pa preneha tudi, če kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavljanja hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane obveznosti.[3] Zato je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da tožena stranka iz tega naslova nima terjatve zoper stečajnega dolžnika in se ne more poplačati iz vsega njegovega premoženja. Revizijsko sodišče kot ključno poudarja dejstvo, da tožena stranka glede terjatve zoper glavnega dolžnika v znesku 4,602.041,33 EUR ni v nobenem obligacijskem razmerju s stečajnim dolžnikom. Ima le pravico, da iz njegovega nepremičnega premoženja, ki je obremenjeno s hipoteko v njeno korist, poplača terjatev, ki jo ima zoper glavnega dolžnika in katere ta ni plačal.

 

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s hipoteko ali maksimalno hipoteko)

 

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

 

1.            Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic

 

2.            Vpliv prijave na prodajo premoženja

 

3.            Stroški prodaje

 

4.            Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem

 

5.            Razno

¨            V primeru, če bi pritožniki na nepremičninah zemljiškoknjižno stanje ustrezno uredili najkasneje do izdelave prvega osnovnega seznama preizkušenih terjatev, upravitelj preizkusa terjatev ne bi opravil. Ker tako niso ravnali, je bilo preizkušenih 20 prijavljenih terjatev. Tudi stroški ocene vrednosti nepremičnin so nastali izključno zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja s strani izločitvenih upnikov.

VSL sklep Cst 88/2020, 10. 3. 2020

¨            Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe in je ta prekoračen, sodišče na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tako tožbo zavrže, ne da bi jo meritorno obravnavalo. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrženje tožbe kot prepozne in da ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni presojalo okoliščin oziroma pogojev za priposestvovanje celotnega spornega prostora.

VSL Sodba in sklep I Cpg 524/2019, 11. 6. 2020

 

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin)

¨            Kot izhaja iz stečajnega spisa in iz stanja zemljiške knjige, je pri nepremičninah, ki so predmet prodaje po sklepu o prodaji, z učinkom od 25. 8. 2018 vpisana zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice. Stečajni dolžnik je stranka zaznamovanega spora. S tem dnem se šteje, da je bila v tem stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica.

VSL Sklep Cst 10/2020, 4. 2. 2020

 

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

¨            Ne glede na tretji odstavek 314. člena ZFPPIPP izjava o prerekanju terjatev iz naslova neplačanih davčnih obveznosti nima pravnega učinka in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem pristojni državni organ odloča o tej terjatvi, ni več mogoče izpodbijati obstoja te terjatve niti s pravnim sredstvom niti s tožbo v upravnem sporu, ali če je dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev v obračunu davka.

Sodna poravnava sklenjena med upnikom in glavnim dolžnikom v konkretnem primeru ne more imeti pravnega učinka tudi za stečajnega dolžnika, kar skuša s pritožbo uveljaviti upnik. Terjatev upnika do stečajnega dolžnika ne temelji na izvršilnem naslovu, zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki je na vložitev tožbe napotila upnika, pravilna.

VSL Sklep Cst 56/2020, 12. 2. 2020

¨            Pritožba zmotno meni, da mora sodišče prve stopnje v primeru prepozne vložitve tožbe po 300. členu ZFPPIPP, preizkusiti trditve strank in v zadevi vsebinsko razsoditi, saj so zakonske posledice povsem jasne in sodišče mora po zakonu samem tožbeni zahtevek zavrniti, ne da bi v sporu vsebinsko presojalo. ZFPPIPP predpisuje materialnopravno posledico prepozno vložene tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in sodišče prve stopnje ne more presoditi drugače.

VSC Sklep III Cpg 34/2020, 3. 4. 2020

¨            Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe in je ta prekoračen, sodišče na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tako tožbo zavrže, ne da bi jo meritorno obravnavalo. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrženje tožbe kot prepozne in da ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče ni presojalo okoliščin oziroma pogojev za priposestvovanje celotnega spornega prostora.

VSL Sodba in sklep I Cpg 524/2019, 11. 6. 2020

 

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

 

1.            Nadaljevanje postopka

 

2.            Zavrženje tožbe

 

3.            Priznanje terjatve in pravdni stroški

 

4.            Le še ugotovitveni zahtevek

 

5.            Pravni interes za pravno sredstvo

¨            Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči. Pravico do pritožbe pa ima le oseba, ki ima pravni interes zanjo, sicer je pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). To pomeni, da ima pravico do pritožbe le tista stranka, katere pravni položaj se s sodno odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, in sicer ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

VSL Sklep I Cpg 295/2019, 11. 12. 2019

 

6.            Razno

¨            Rok za plačilo sodne takse je materialnopravni in ne procesni rok. Ker ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena ZPP), prekinitev postopka ne vpliva na tek materialnopravnega roka.

VSL Sklep I Cpg 584/2019, 5. 2. 2020

 

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

¨            Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.

VSL Sklep Cst 588/2020, 22. 1. 2020

¨            Ne glede na tretji odstavek 314. člena ZFPPIPP izjava o prerekanju terjatev iz naslova neplačanih davčnih obveznosti nima pravnega učinka in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem pristojni državni organ odloča o tej terjatvi, ni več mogoče izpodbijati obstoja te terjatve niti s pravnim sredstvom niti s tožbo v upravnem sporu, ali če je dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev v obračunu davka.

¨            Sodna poravnava sklenjena med upnikom in glavnim dolžnikom v konkretnem primeru ne more imeti pravnega učinka tudi za stečajnega dolžnika, kar skuša s pritožbo uveljaviti upnik. Terjatev upnika do stečajnega dolžnika ne temelji na izvršilnem naslovu, zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki je na vložitev tožbe napotila upnika, pravilna.

VSL Sklep Cst 56/2020, 12. 2. 2020

¨            Tožnik je bil po pravnomočnem sklepu sodišča napoten na pravdo zoper toženke, ki so njegove upnice, ker so bile njihove terjatve v stečajnem postopku nad njim s strani njegove stečajne upraviteljice delno prerekane. To pomeni, da se je že v postopku, brez katerega ne bi bilo te pravde, ugotavljala spornost razmerja med pravdnima strankama, zato bi bila ponovna obveznost predloga tožnika za mirno rešitev spora med njima nesmiselna.

VSL Sklep I Cp 468/2020, 5. 3. 2020

 

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

¨            Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi, priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži eno tožbo. Če je prerekana terjatev in posledično tudi ločitvena pravica, zaradi litispendence ni mogoče voditi o isti terjatvi več pravd, torej po tožbi ločitvenega upnika zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in po tožbi upravitelja zaradi ugotovitve neobstoja iste prijavljene terjatve.

VSL Sklep Cst 45/2020, 12. 2. 2020

 

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

 

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

 

1.            Napotitev

¨            Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.

VSL Sklep Cst 588/2020, 22. 1. 2020

¨            Glede na napotitveni sklep z dne 3. 10. 2017, s katerim je stečajno sodišče na pravdo napotilo tožečo stranko, je pomembno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka zaradi uveljavljanja prerekane ločitvene pravice. Čim je na pravdo napoten upnik, mora namreč tožbo vložiti po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP. Nepravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da se prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki narekuje dolžnost vložitve dajatvene tožbe) nanaša le na primere, ko je prerekana samo ločitvena pravica in ne tudi sama terjatev, pa negira že drugi odstavek 305. člena ZFPPIPP (ki določa, da če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu).

VSL Sodba I Cpg 483/2019, 4. 5. 2020

 

2.            Vsebina zahtevka

 

3.            Prenehanje ločitvene pravice

 

4.            Razno

¨            Tožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu. Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika. Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika ni razlikovalni element v zvezi z vprašanjem možnosti veljavnega nastanka ločitvene pravice po začetku stečajnega postopka. Dovoljenje sodišča stečajnemu dolžniku, da nadaljuje s poslovanjem, po veljavni pravni ureditvi v ničemer ne vpliva na položaj upnika. Poslovanje stečajnega dolžnika tudi ne pomeni morebitne ponovne pridobitve razpolagalne sposobnosti.

VSRS Sodba III Ips 12/2020-3, 16. 6. 2020

 

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

 

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

¨            Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.

VSL Sklep Cst 588/2020, 22. 1. 2020

¨            Ločitvena pravica je akcesorna prijavljeni denarni terjatvi. Izjava o prerekanju prijavljene terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev. Po oceni pritožbenega sodišča bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi upraviteljevega zapisa o prijavi ločitvene pravice na premičninah stečajnega dolžnika, ki temelji na neposredno izvršljivem sporazumu o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice na premičninah opr. št. SV 0000/2015 z dne 18. 12. 2015, ki jih potrjujejo tudi dokazi, priloženi k prijavam, presoditi, da gre v tem delu za primer prerekanja terjatve in ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova. Z vpisom rubeža v register so upnice pridobile zastavno pravico na premičninah, to je pravico do plačila terjatve iz določenih premičnin v lasti dolžnika, vpis rubeža pa je bil opravljen na podlagi izvršljivega notarskega zapisa. Ker vse tri upnice uveljavljajo za svoje denarne terjatve ločitveno pravico na istih predmetih, pridobljeno na podlagi istega izvršilnega naslova, bi moralo sodišče napotiti upravitelja, ki je prerekal terjatve in ločitvene pravice, da zoper vse tri upnice vloži eno tožbo. Če je prerekana terjatev in posledično tudi ločitvena pravica, zaradi litispendence ni mogoče voditi o isti terjatvi več pravd, torej po tožbi ločitvenega upnika zaradi ugotovitve obstoja prijavljene terjatve in po tožbi upravitelja zaradi ugotovitve neobstoja iste prijavljene terjatve.

VSL Sklep Cst 45/2020, 12. 2. 2020

 

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

¨            Ko upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prereka, jo mora upravičenec uveljavljati v pravdnem postopku. Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten le zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini.

VSL Sklep I Cpg 188/2019, 26. 5. 2020

 

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

¨            Z zmotno uporabo določila 3. odstavka 310. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja, sploh ne uporablja, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sprejelo napačni materialnopravni zaključek, da je izločitvena pravica tožnice, ki jo je sicer pravočasno prijavila v postopku osebnega stečaja, ki teče nad tožencem, prenehala zaradi tega, ker v prekluzivnem enomesečnem roku v skladu s 1. in 2. odstavkom 310. člena ZFPPIPP ni vložila tožbe zaradi ugotovitve obstoja te njene, s strani stečajnega upravitelja sicer prerekane, izločitvene pravice in da že iz tega razloga tožnica verjetnosti obstoja te svoje terjatve, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne in nedenarne terjatve, ni izkazala.

VSC Sklep Cp 607/2016, 17. 11. 2016

¨            Odločba sodišča, s katero se v stečaju izroči nepremičnina kupcu, predstavlja izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (342. člen ZFPPIPP in 2. točka drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Izvenknjižna pravica dejanskega lastnika nepremičnine s tem preneha. B. C. je sicer prijavil izločitveno pravico na stanovanju, po prerekanju te pravice s strani stečajnega upravitelja pa ni vložil tožbe zaradi ugotovitve obstoja njegove prerekane izločitvene pravice. Tudi zaradi tega je njegova morebitna izločitvena (lastninska) pravica prenehala, enako velja za drugo toženko, ki svoje lastninske pravice v stečajnem postopku sploh ni uveljavljala. Že iz tega razloga ne morejo biti utemeljeni ugovori tožene stranke o pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni način ali s priposestovanjem.

VSL Sodba I Cp 1781/2019, 23. 4. 2020

¨            Ko upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prereka, jo mora upravičenec uveljavljati v pravdnem postopku. Kako mora biti tožbeni zahtevek oblikovan, določa ZFPPIPP. Ta določa, da je dopusten le zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini.

VSL Sklep I Cpg 188/2019, 26. 5. 2020

¨            Glede na navedeno je prišlo do situacije, da tožeča stranka ni kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo zaradi ravnanja tretje osebe, ki ji je tožeča stranka kot prava neuka oseba zaupala, da bo kot investitor uredila vse potrebno za vpis v zemljiško knjigo. Razloge za to, da pridobitev lastninske pravice tožeče stranke ni bila vpisana v zemljiško knjigo, torej ne gre pripisati tožeči stranki, temveč ravnanju tretje osebe, zato je v konkretnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka lastništvo na spornem stanovanju, za katerega ima pravno poslovno podlago, zunajknjižno priposestvovala. Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, mora v skladu s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP, to pa je v danem primeru zahtevek za ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek za ugotovitev obstoja izločitvene pravice in izločitev nepremičnine iz stečajne mase ter vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo (to je dajatveni zahtevek). Tožbeni zahtevek, ki ga je postavila tožeča stranka, ni ustrezno oblikovan oziroma ni dopusten. Ker pravilno oblikovanje tožbenega predloga ob nespremenjenem cilju pravde (ki je v ugotovitvi, da je tožeča stranka lastnica nepremičnine) ne pomeni spremembe tožbe, je podana tako imenovana odpravljiva nesklepčnost tožbe, ki jo je mogoče odpraviti z ustreznim materialnoprocesnim vodstvom.

VSL Sklep I Cpg 479/2019, 3. 6. 2020

 

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

 

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

 

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

 

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

¨            Ne glede na tretji odstavek 314. člena ZFPPIPP izjava o prerekanju terjatev iz naslova neplačanih davčnih obveznosti nima pravnega učinka in terjatev velja za priznano, če v skladu s pravili postopka, v katerem pristojni državni organ odloča o tej terjatvi, ni več mogoče izpodbijati obstoja te terjatve niti s pravnim sredstvom niti s tožbo v upravnem sporu, ali če je dolžnik kot zavezanec za davek sam izračunal terjatev v obračunu davka.

VSL Sklep Cst 56/2020, 12. 2. 2020

 

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

 

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

 

316. člen (končanje nujnih poslov)

 

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

¨            Pri ustanovitvi zastavne pravice na bodočih terjatvah je bistveno, da je dolžnik v trenutku nastanka posamezne terjatve razpolagalno sposoben, kot je to pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje. S tem v zvezi so neutemeljena revidentkina navajanja glede razpolagalne sposobnosti stečajnega dolžnika. Z začetkom stečajnega postopka namreč stečajni dolžnik izgubi razpolagalno sposobnost. Izguba razpolagalne sposobnosti se kaže ravno v tem, da z začetkom stečajnega postopka pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov prenehajo oziroma preidejo na stečajnega upravitelja (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Ta je organ stečajnega postopka in ne njegov subjekt. Zato je v sklepni fazi postopka tudi mogoča prodaja premoženja stečajnega dolžnika, ki jo opravi stečajni upravitelj s soglasjem sodišča. Tožnica je pridobila zastavno pravico na obstoječih in bodočih denarnih terjatvah toženke s sklepom o rubežu. Nad toženko se je v vmesnem času začel stečajni postopek, sodišče pa je dovolilo nadaljevanje poslovanja v razmerju, v katerem so nastajale denarne terjatve, ki so bile predmet sklepa o rubežu. Ločitvena pravica tožnice je veljavno nastala le na denarnih terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka. Za veljaven nastanek ločitvene pravice je namreč odločilna razpolagalna sposobnost dolžnika, ki jo ta z začetkom stečajnega postopka izgubi. Tudi kadar gre za prisilni nastanek zastavne pravice in nastanek ni odvisen od voljnega ravnanja dolžnika, temveč nastane s samim nastankom terjatve, se mora terjatev vsaj za ti. juridično sekundo ustaviti v premoženjski sferi dolžnika. Na terjatvi, ki nastane po začetku stečajnega postopka, ko dolžnik ni več razpolagalno sposoben, zato ne more nastati niti zastavna pravica na podlagi sklepa o rubežu. Tudi nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika ni razlikovalni element v zvezi z vprašanjem možnosti veljavnega nastanka ločitvene pravice po začetku stečajnega postopka. Dovoljenje sodišča stečajnemu dolžniku, da nadaljuje s poslovanjem, po veljavni pravni ureditvi v ničemer ne vpliva na položaj upnika. Poslovanje stečajnega dolžnika tudi ne pomeni morebitne ponovne pridobitve razpolagalne sposobnosti.

VSRS Sodba III Ips 12/2020-3, 16. 6. 2020

 

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

 

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

 

320. člen (unovčenje stečajne mase)

 

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

 

322. člen (upravljanje stečajne mase)

 

1.            Oddaja v najem

¨            Sodišče ob podaji soglasja k najemni pogodbi le-te seveda ne povzema v izrek, temveč o predlogu upravitelja odloči tako, da da soglasje (ali ga odkloni), kar je skladno z drugim odstavkom 322. člena ZFPPIPP. Ker je torej vloga sodišča glede najemne pogodbe zožena na dajanje soglasja, pritožnik z razlogi, ki jih navaja v zvezi z izvršljivostjo sodne odločbe za potrebe izvršbe, ne more uspeti. Sodni sklep nima dajatvenega dela.

VSL sklep Cst 49/2020, 4. 2. 2020

 

2.            Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

 

3.            Soglasje sodišča ni potrebno

 

4.            Razno

 

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

 

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

 

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

 

326. člen (priprave za prodajo)

 

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

 

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

 

329. člen (način prodaje)

 

330. člen (začetek prodaje)

 

331. člen (sklep o prodaji)

¨            V postopku osebnega stečaja dolžnikom ni mogoče v naprej odreči možnosti zaščite njihovega premoženja. V stečajnem postopku o prodaji premoženja odloča sodišče na predlog upravitelja. V vsakem konkretnem primeru mora sodišče ugotoviti vse pomembne okoliščine za presojo utemeljenosti predloga. Poleg tega pa mora v primeru, kadar so dolžniku v postopku osebnega stečaja obveznosti odpuščene, sodišče pri nadaljnji unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso zaradi razdelitve upnikom, ugotoviti tudi dejstva, ki so pomembna za presojo sorazmernosti posega prodaje dolžnikovega doma z legitimnim ciljem poplačila upnikov. Če je vrednost premoženja večja od višine neplačanega dolga, mora odločitev o prodaji takega premoženja vsebovati test sorazmernosti, ki ga v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni opravilo.

VSL Sklep Cst 73/2020, 26. 2. 2020

¨            Cena je denarna vrednost premoženja, ki se oblikuje na trgu, to pa je tista vrednost, ki jo je kupec pripravljen plačati. V danem primeru je večkratni neuspešni poskus prodaje dolžničinih nepremičnin pokazal, da kupcev, ki bi bili zainteresirani za nakup dolžničinih nepremičnin po ocenjeni tržni vrednosti, ni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlogu upraviteljice, da se opravi ponovna prodaja dolžničinih nepremičnin na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini ocenjene likvidacijske vrednosti nepremičnin. Upničinemu pavšalnemu zatrjevanju, da se s prodajo dolžničinih nepremičnin po izredno nizki izklicni ceni ne sledi načelom in namenu stečajnega postopka, zato ni mogoče slediti. V sklepu o prodaji določen način prodaje (javna dražba z zviševanjem izklicne cene) pa omogoča prodajo nepremičnin tudi po višji ceni od izklicne, kot je to pravilno poudarilo sodišče prve stopnje.

VSL Sklep Cst 177/2020, 3. 6. 2020

 

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

 

333. člen (varščina)

 

334. člen (javna dražba)

¨            Trditve pritožnika, da za sklenitev prodajne pogodbe ni pomembno vprašanje, kateri davek bi bil dolžan plačati in da bi to potem on sam reševal z davčnimi organi, ne držijo, saj je bilo plačilo davka del razpisnih pogojev in s tem tudi vsebine pogodbe, in bi v primeru, da bi kupec plačal le kupnino, ki jo je dosegel na dražbi, plačilo davka obremenilo stečajno maso.

VSL Sklep Cst 574/2019, 8. 1. 2020

 

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

 

336. člen (drugi pogoji prodaje)

 

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

 

338. člen (ara)

 

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

 

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

 

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

¨            ZFPPIPP posebne pritožbe na potek dražbe na predvideva.

VSL Sklep Cst 158/2020, 13. 5. 2020

¨            Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom o prodaji. Kupec in cena v primeru prodaje rabljene opreme ali stroja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, nista predmet sklepa o prodaji. Ker se 341. člen ZFPPIPP v skladu z drugim odstavkom 346. člena ZFPPIPP ne uporablja, pomeni da v primeru odločitve sodišča o prodaji premoženja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, z neposredno pogodbo, upravitelj s kupcem sklene prodajno pogodbo, za katero ne potrebuje soglasja sodišča.

VSL Sklep Cst 203/2020, 11. 6. 2020

 

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

 

1.            Pritožbeni razlogi

 

2.            Prenehanje pravic tretjih na premoženju

¨            Ne nepremičnini, katera prodaja se je začela z izpodbijanim sklepom, je vknjižena služnost stanovanja v korist A. A. Prodaja nepremičnine na to služnost ne vpliva, kar izhaja tudi iz določil 342. člena ZFPPIPP.

VSL sklep Cst 413/2019, 10. 9. 2019

 

3.            Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku

 

4.            Razno

¨            Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.

VSL Sodba I Cpg 649/2019, 21. 4. 2020

¨            Odločba sodišča, s katero se v stečaju izroči nepremičnina kupcu, predstavlja izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (342. člen ZFPPIPP in 2. točka drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Izvenknjižna pravica dejanskega lastnika nepremičnine s tem preneha. B. C. je sicer prijavil izločitveno pravico na stanovanju, po prerekanju te pravice s strani stečajnega upravitelja pa ni vložil tožbe zaradi ugotovitve obstoja njegove prerekane izločitvene pravice. Tudi zaradi tega je njegova morebitna izločitvena (lastninska) pravica prenehala, enako velja za drugo toženko, ki svoje lastninske pravice v stečajnem postopku sploh ni uveljavljala. Že iz tega razloga ne morejo biti utemeljeni ugovori tožene stranke o pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni način ali s priposestovanjem.

VSL Sodba I Cp 1781/2019, 23. 4. 2020

 

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

¨            V zvezi z zatrjevanjem tožnice glede neupravičene obogatitve je tako bistvena ugotovitev, da je šlo pri prodaji po Pogodbi za prodajo poslovne celote, kjer se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato po prodaji ni mogoče uveljavljati, da posamezni del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti oziroma pravilni količini, saj je potrebno predmet pogodbe obravnavati kot nedeljivo celoto.

VSM Sodba I Cpg 282/2019-1, 23. 1. 2020

 

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

¨            Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča o dopustnosti pritožbe zoper sklep o prodaji le upnikom stečajnega dolžnika, ne pa tudi dolžniku, s sklicevanjem na prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP. Ustavno sodišče RS se je namreč že v odločbi Up-949/12 z dne 10. 10. 2013 opredelilo do smiselne uporabe prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki velja za stečajni postopek nad pravno osebo. Uporaba pravila prvega odstavka 344. člena ZFPPIPP, ki izključuje pritožbo stečajnega dolžnika zoper sklep o prodaji tudi v postopku osebnega stečaja, je zato po stališču Ustavnega sodišča kršitev pritožničine pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

VSL Sklep Cst 196/2020, 11. 6. 2020

 

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

 

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

¨            Prodaja premoženja stečajnega dolžnika se začne s sklepom o prodaji. Kupec in cena v primeru prodaje rabljene opreme ali stroja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, nista predmet sklepa o prodaji. Ker se 341. člen ZFPPIPP v skladu z drugim odstavkom 346. člena ZFPPIPP ne uporablja, pomeni da v primeru odločitve sodišča o prodaji premoženja, katerega vrednost je manjša od 15.000,00 EUR, z neposredno pogodbo, upravitelj s kupcem sklene prodajno pogodbo, za katero ne potrebuje soglasja sodišča.

VSL Sklep Cst 203/2020, 11. 6. 2020

 

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

 

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

 

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

 

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨            Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 540/2019, 10. 12. 2019

 

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

 

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

 

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

 

354. člen (stroški stečajnega postopka)

 

1.            Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka

 

2.            Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa

 

3.            Plačilo sodnih taks

¨            Ker bi taksna obveznost za plačilo sodne takse, ki bi nastala ob pravnomočnosti izpodbijanega sklepa o določitvi sodne takse, predstavljala obveznost, ki bi nastala po začetku stečajnega postopka in bi sodila med stroške stečajnega postopka, pritožnica pa je s pritožbo izkazala, da je premoženje stečajne dolžnice neznatno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pravno osebo v stečaju v okolišičnah nezmožnosti poravnavanja finančnih obveznosti ob smiselni uporabi določb 11. člena ZST-1 oprostilo plačila stroškov postopka o prekršku.

VSL Sklep PRp 242/2019, 5. 12. 2019

 

4.            Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave

 

5.            Stroški v postopku osebnega stečaja

 

6.            Razno

¨            Zaradi razdrtja pogodbe se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja. Pravilo se uresniči z ugovorom, ki je smiselno enak ugovoru neizpolnitve. Gre za enega od materialno pravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru toženca ugodi (na način, da je toženec dolžan izpolniti le, če obenem tožnik izpolni svojo obveznost), deloma zavrne tožnika, saj tožniku prisodi nekaj manj (ne pa nekaj drugega), kot je zahteval. Trenutek, po katerem se presoja sočasnost vračanja, je nastal po začetku stečajnega postopka. Ker se za opisani položaj ne uporabljajo pravila o pobotu nasprotnih povračilnih zahtevkov, za kupčev zahtevek za vračilo plačane kupnine tudi ni mogoče uporabiti posebnega pravila, določenega v četrtem odstavku 268. člena ZFPPIPP o razliki povračilnega zahtevka po pobotu, temveč se uporablja splošno pravilo o terjatvah, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, določeno v prvem odstavku 354. člena ZFPPIPP, ki določa, da so stroški stečajnega postopka obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. V primeru, da upravitelj odstopi od pogodbe o prodaji nepremičnine, ima kupec pravico zahtevati vračilo plačane kupnine po pravilih o stroških postopka in lahko odkloni vrnitev posesti oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v korist insolventnega dolžnika kot prodajalca, dokler mu stečajni dolžnik oziroma upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika ne vrne plačane kupnine.

VSL Sodba I Cpg 309/2019, 21. 4. 2020

 

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

 

1.            Pravdni stroški

 

2.            Sodne takse

 

3.            Stroški v osebnem stečaju

¨            Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je plačilo globe štela kot strošek iz 8. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP oziroma ni obrazložila, zakaj je ob sicer nespornem podatku o začetku stečajnega postopka in podatku o pravnomočnosti plačilnega naloga štela, da globa predstavlja druge stroške stečajnega postopka.

UPRS Sodba IV U 73/2017-9, 3. 9. 2019

 

4.            Razno

 

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

 

1.            Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov

 

2.            Stroški cenitev

 

3.            Sprememba predračuna stroškov

¨            Če se med stečajnim postopkom pokaže, da posamezne vrste stroškov iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 356. člena v obsegu, vključenem v predračun stroškov, niso več zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh vrst stroškov spremeni predračun stroškov. Zaradi spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ki predvideva namesto 19 sedaj 31 mesecev za zaključek predmetnega stečajnega postopka, se povečujejo le tisti stroški, ki so vezani na fiksne mesečne stroške stečajnega postopka (pisarniške stroške upravitelja), ne gre pa za morebitno povišanje posamičnih postavk stroškov.

VSL Sklep Cst 167/2020, 27. 5. 2020

¨            Ni utemeljeno pritožnikovo stališče, da bi bil sklep o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka pravilen izključno, če bi bil oblikovan natančno po točkah iz drugega in tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP, v smislu, da upraviteljica v predlogu in sodišče v sklepu o spremembi predračuna stroškov le-teh nista številčno označila tako, kot to določa 355. člen v zvezi s 356. členom ZFPPIPP. Pomembno je, da so stroški v predračunu označeni določno v smislu, da je določen vir in predviden njihov obseg.

VSL sklep Cst 111/2020, 12. 5. 2020

 

4.            Razno

¨            V skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP namreč sporni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega dolžnika predstavljajo (občasne) stroške stečajnega postopka, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, zato bi jih stečajni upravitelj moral zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek v zvezi s 3. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP) oziroma v njegovi spremembi (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP) ter posledično predlagati sodišču, ki je vodilo stečajni postopek, da takšno spremembo predračuna dovoli. V tej fazi namreč stečajni upravitelj predvidenih pravdnih stroškov (stroškov odvetniškega zastopanja tožnika) še ni dolžan dokazati (z računi), zato odločitev sodišča pomeni le okviren predračun stroškov, upoštevajoč različne možnosti izida pravdnega postopka. Koliko stroškov pa bo nato dejansko izplačanih kot strošek stečajnega postopka pa bo nato odločeno šele s sklepom sodišča v skladu s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP.

VSM Sodba I Cp 639/2019, 17. 9. 2019

¨            Stečajna upraviteljica je v konkretnem stečajnem postopku predvidela administrativne stroške upravitelja 30,00 EUR mesečno za 34 mesecev. Sodišče prve stopnje je potrdilo predračun stroškov za administrativne stroške stečajne upraviteljice za 34 mesecev v višini 10,00 EUR mesečno. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pojasnilo, da znašajo administrativni stroški, do katerih je upraviteljica v tem stečajnem postopku upravičena in ki jih je predlagala v pavšalni višini (brez specifikacije posamezne vrste stroškov), 1% od višine nagrade po 5. členu Pravilnika. Če predlog potrditve predračuna stroškov v določenem znesku ne vsebuje še ostalih postavk v skladu z določbo 356. člena ZFPPIPP, jih sodišče ne more samo dopolnjevati, kar je jasno povedalo tudi v izpodbijanem sklepu. Če je upraviteljica ocenila, da ji bodo poleg administrativnih stroškov nastali tudi drugi stroški, bi morala te v predlogu predvideti v posebni postavki. Upraviteljica v pritožbi navaja, da ji dejansko nastajajo višji stroški od pavšalno priznanih stroškov v sklepu, kar pa na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ne vpliva. Vse trditve v zvezi s specifikacijo stroškov predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj upraviteljica v pritožbi ni navedla, zakaj jih ni mogla podati že v predlogu predračuna stroškov. Razveljavitev sklepa zaradi poziva upraviteljici, da pravilno in popolno sestavi predlog predračuna stroškov stečajnega postopka pa po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ne bi bila več smotrna. Glede na majhno število vrste predvidenih stroškov bo zagotovljena pravica do informacije upnikov o stroških tega stečajnega postopka že z izdajo soglasja k plačilu stroška cenitve, ki predstavlja občasni strošek stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 125/2020, 5. 5. 2020

 

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

 

1.            Kdaj je soglasje potrebno

 

2.            Legitimacija za predlog in za pritožbo

¨            Ker upnica [sodna tolmačka, na katero se nanašajo stroški iz tega sklepa] ni aktivno legitimirana za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimirana za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 200/2020, 18. 6. 2020

 

3.            Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu

 

4.            Stroški cenitev

 

5.            Razno

 

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

 

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

 

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

 

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

 

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

 

363. člen (načrt prve razdelitve)

 

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

 

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

 

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

 

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

 

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

 

369. člen (poznejša razdelitev)

 

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

 

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

¨            V zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, v konkretnem primeru tudi v zvezi s kupnino, doseženo s prodajo zastavljenih nepremičnin, je treba to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in od premoženja, ki spada v druge stečajne mase. Iz posebne v splošno stečajno maso lahko preide premoženje le v primeru, ki je določen v zakonu (četrti odstavek 370. člena, šesti odstavek 371. člena in 372. člen ZFPPIPP). V primeru, če kupnina, dosežena s prodajo zastavljenih nepremičnin, ne dosega višine priznane terjatve ločitvenega upnika, kot je v konkretnem primeru, premoženje ne bo prešlo iz posebne v splošno stečajno maso. Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase, še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati, dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso. Če pritožnik ne zagovarja stališča, da razdelitve posebne razdelitvene mase še ni mogoče opraviti, in sicer vse dokler ni unovčeno celotno premoženje in dokler niso znani vsi stroški stečajnega postopka, potem tudi sodišče ne more pritrditi pritožbenemu stališču, da je to dodaten razlog za odločitev, da naj se sporni znesek predvidenega davka v sorazmernem delu stroškov ne odšteje, pač pa takoj izplača ločitvenemu upniku.

VSL Sklep Cst 113/2020, 5. 5. 2020

 

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

 

373. člen (končna razdelitev)

 

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

¨            Odločba sodišča, s katero se v stečaju izroči nepremičnina kupcu, predstavlja izviren način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (342. člen ZFPPIPP in 2. točka drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Izvenknjižna pravica dejanskega lastnika nepremičnine s tem preneha. B. C. je sicer prijavil izločitveno pravico na stanovanju, po prerekanju te pravice s strani stečajnega upravitelja pa ni vložil tožbe zaradi ugotovitve obstoja njegove prerekane izločitvene pravice. Tudi zaradi tega je njegova morebitna izločitvena (lastninska) pravica prenehala, enako velja za drugo toženko, ki svoje lastninske pravice v stečajnem postopku sploh ni uveljavljala. Že iz tega razloga ne morejo biti utemeljeni ugovori tožene stranke o pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni način ali s priposestvovanjem.

VSL Sodba I Cp 1781/2019, 23. 4. 2020

 

375. člen (končno poročilo upravitelja)

 

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

¨            Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 540/2019, 10. 12. 2019

 

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra)

 

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

 

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

 

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

 

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

 

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

 

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

 

1.            Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja

¨            Z zmotno uporabo določila 3. odstavka 310. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja, sploh ne uporablja, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sprejelo napačni materialnopravni zaključek, da je izločitvena pravica tožnice, ki jo je sicer pravočasno prijavila v postopku osebnega stečaja, ki teče nad tožencem, prenehala zaradi tega, ker v prekluzivnem enomesečnem roku v skladu s 1. in 2. odstavkom 310. člena ZFPPIPP ni vložila tožbe zaradi ugotovitve obstoja te njene, s strani stečajnega upravitelja sicer prerekane, izločitvene pravice in da že iz tega razloga tožnica verjetnosti obstoja te svoje terjatve, kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne in nedenarne terjatve, ni izkazala.

VSC Sklep Cp 607/2016, 17. 11. 2016

¨            Upnik utemeljeno navaja, da v postopku osebnega stečaja s prijavo terjatve in ločitvene pravice ni vezan na trimesečni rok. Odločilna je izključitev drugega odstavka 227. člena ZFPPIPP in petega odstavka 296. člena ZFPPIPP.

VSC Sklep II Ip 6/2020, 22. 1. 2020

 

2.            Presoja dolžnikove insolventnosti

¨            Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.

VSL sklep Cst 149/2020, 5. 5. 2020

¨            Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu glede obstoja insolventnosti svojo odločitev oprlo na zakonsko domnevo o trajnejši nelikvidnosti, v presojo insolventnosti kot stanja, ki je nastal kot posledica prezadolženosti, pa se ni spuščalo. S tem je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, na kar sedaj pravilno opozarja pritožba.

VSL sklep Cst 149/2020, 5. 5. 2020

¨            Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj trajnejše nelikvidnosti, je s tem insolventnost podana. Sodišču prve stopnje se zato v obstoj dolgoročne plačilne nesposobnosti ni bilo potrebno spuščati, niti ni bilo potrebno v zvezi s tem izvajati dokaznega postopka oziroma se do tega položaja kakorkoli opredeljevati.

VSL Sklep Cst 124/2020, 25. 3. 2020

 

3.            Preizkus terjatev

 

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

 

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

¨            Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv. Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti. Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.

VSL Sklep Cst 183/2020, 3. 6. 2020

¨            Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.

VSL sklep Cst 189/2020, 16. 6. 2020

¨            Dne 23. 4. 2020 je Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi U-I-512/18-10 ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, v neskladju z Ustavo. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, na katero so redna sodišča vezana, je Ustavno sodišče pritrdilo razlogom Višjega sodišča v Ljubljani glede neustavnosti ureditve, saj je s sprejeto zakonsko ureditvijo kršena človekova pravica do enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Na navedene razloge Ustavnega sodišča so, kot že rečeno, redna sodišča vezana, saj v primeru ustavnosodne presoje predpisa pomenita izrek ustavne odločbe in njena obrazložitev celoto, zato ne veže le izrek, temveč vežejo tudi razlogi, vsebovani v obrazložitvi. Sodišča morajo zato, dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, odločiti v skladu z razlogi ugotovitvene odločbe. Glede na navedeno je višje sodišče moralo odločati v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.

VSL Sklep Cst 191/2020, 10. 6. 2020

 

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

 

1.            Splošno

¨            Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžniku ni uspelo ustrezno pojasniti, za kakšne namene je porabil denarna sredstva v višini 7.500,00 EUR, ki so izkazana v bilanci stanja družbe A. d. o. o. na dan 31. 12. 2017 niti izkazati, da je ta sredstva porabil za plačevanje prispevkov, plač in drugih stroškov poslovanja oziroma za pokrivanje izgube. Trditveno in dokazno breme v zvezi s porabo teh sredstev je na dolžniku.

VSL Sklep Cst 83/2020, 5. 3. 2020

 

2.            Obveznosti dolžnika med postopkom

 

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

¨            Navedeni upnik in s tem tudi njegov pravni naslednik glede na 57. in 385. člen ZFPPIPP ni pridobil položaja stranke v tem glavnem postopku osebnega stečaja. Pridobil bi ga lahko le s priznanjem terjatve (to ni bilo izpolnjeno) ali s pravnomočnostjo sodbe o obstoju prerekane terjatve.

VSL Sklep III Cpg 772/2019, 13. 3. 2020

 

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

¨            Toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje od začetka postopka osebnega stečaja dalje ni zastopal zakoniti zastopnik, zaradi česar je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

VSL Sklep I Cp 378/2019, 21. 8. 2019

¨            Na podlagi 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali so jih upniki prijavili, ali ne. Odpust obveznosti učinkuje torej tudi za terjatev, ki jo ima tožnica zoper stečajno dolžnico. Upnik lahko na podlagi prvega odstavka 411. člena ZFPPIPP od sodišča (v stečajnem postopku) zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, če je stečajni dolžnik s prikrivanjem oziroma lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro (npr. če se je kljub izrecni zakonski prepovedi kot jo določa 3. alineja 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP odpovedal dediščini oziroma ni uveljavil nujnega dednega deleža), dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti, vendar je na podlagi drugega odstavka 411. člena ZFPPIPP rok za vložitev te tožbe tri leta od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.

VSL Sodba I Cp 2329/2019, 11. 3. 2020

¨            Čeprav nepremičninsko posredovanje natančneje ureja ZNPosr, to še ne pomeni, da je pri tovrstnih poslih izključena uporaba splošnih določb OZ o posredniški pogodbi. Splošna določila OZ o posredniški pogodbi v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZNPosr veljajo tudi za nepremičninsko posredovanje, če ni z ZNPosr določeno drugače. Ker pa ZNPosr odškodninske odgovornosti nepremičninskega posrednika ne ureja drugače, zanjo veljajo splošna določila OZ o odškodninski odgovornosti. Ob pravilni uporabi 844. člena OZ kot tudi ob pravilni uporabi določb 2. odstavka 6. člena OZ skrbnost nepremičninskega posrednika, ki se poklicno ukvarja s to dejavnostjo, nalaga posredniku med drugim tudi pravilno uporabo spletnega portala AJPES. Glede na to, da je bil prodajalec v osebnem stečaju in tako poslovno nesposoben sklepati prodajno pogodbo za predmetno stanovanje, hkrati pa je bilo obvestilo, da spada stanovanje v stečajno maso, objavljeno na spletni strani AJPES-a 21 dni pred sklenitvijo Pogodbe o ari, je posrednik posredoval za poslovno nesposobno osebo. Kot nepremičninski posrednik, ki ga zavezuje višja stopnja skrbnosti od običajne pri poslovanju, bi moral preveriti, ali obstojijo pri prodajalcu kakšne osebne okoliščine, zaradi katerih prenos lastninske pravice ne bo mogoče. Nepremičninski posrednik bi moral vedeti za tako poslovno nesposobnost osebe, za katero posreduje, in bi to tudi lahko vedel, če bi bil dovolj skrben pri vnosu pravilnih podatkov v sistem AJPES. Ker je zavarovanec tožene stranke posredoval za poslovno nesposobno osebo, čeprav bi moral vedeti za njeno poslovno nesposobnost, je tožnici odgovoren za škodo, ki ji je zaradi tega nastala. Ravnanje tožnice, ki je glavno (Prodajno) pogodbo podpisala ter preostanek kupnine nakazala na fiduciarni račun odvetnika v njegovi (posrednikovi) odsotnosti, niti delno ne odvezuje njegove odškodninske odgovornosti, saj tožnici, ni mogoče očitati, da je s takšnim ravnanjem, h kateremu jo je zavezovala že sklenjena Pogodba o ari, kakorkoli soprispevala k nastanku škode, še manj pa, da bi s takšnim ravnanjem povzročila celo pretrganje vzročne zveze med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem zavarovance tožene stranke, saj je tako ravnala zaradi zaupanja v delo nepremičninskega posrednika, ki jo je k odvetniku napotil celo sam. 410. člen ZFPPIPP določa, da premoženje iz 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso, to premoženje pa je tudi tisto, ki ga dobi dolžnik na podlagi dedovanja. Ker pa 132. člen ZD določa, da preide zapuščina na dediče v trenutku zapustnikove smrti, po samem zakonu, kar je bilo v tem konkretnem primeru dne 21. 10. 2013, pa to pomeni, da je bilo predmetno premoženje pridobljeno tekom samega postopka odpusta obveznosti in kot tako tudi predmet stečajne mase. Premoženjska škoda šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, zato je tožena stranka v plačilni zamudi v zvezi z vtoževano škodo že od samega nastanka le-te, za nastop zamude pa ni potrebnega nobenega posebnega poziva na plačilo. To pa je bilo v tem konkretnem primeru, kar je med pravdnima strankama tudi nesporno oziroma tega tožena stranka ne izpodbija, dne 1. 9. 2014, ko je tožnica plačala zadnji del kupnine za stanovanje.

VSC Sodba Cp 104/2020, 7. 5. 2020

¨            Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, zato tožnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, temveč je (še vedno) njegov lastnik. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik, ne glede na to, da je bil 22. 3. 2016 uveden postopek osebnega stečaja, v svoji vlogi na prej navedeno vprašanje o lastništvu nepremičnine, vpisati vse podatke o lastništvu in solastništvu nepremičnin.

UPRS Sodba IV U 40/2019-6, 7. 5. 2019

¨            Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ni mogoče zaključiti, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika vedno v enakem obsegu omejena tudi njegova pravdna sposobnost, ampak je treba stečajnemu dolžniku priznati pravdno sposobnost, kolikor lahko s procesnim dejanjem poveča stečajno maso ali prepreči njeno zmanjšanje.

UPRS Sodba I U 1539/2019-9, 22. 1. 2020

¨            Z začetkom stečajnega postopka pridobi stečajni upravitelj vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika. Zato mora stečajnega dolžnika v pravdnem postopku v zvezi s premoženjem, ki vpliva na obseg stečajne mase, zastopati stečajni upravitelj, ki je njegov zakoniti zastopnik, ta pa je tudi edini, ki sme odvetniku podeliti pooblastilo za vložitev revizije. Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja sam nima procesne sposobnosti za pooblastitev odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva, je njegova revizija nedovoljena.

VSRS Sklep III Ips 20/2020, 7. 7. 2020

 

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

 

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

 

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨            Stroški prevoza na delo, prehrane in drugi prejemki, ki jih delavcu izplačuje delodajalec in ki niso navedeni v 101. členu ZIZ, spadajo v stečajno maso.

VSL Sklep Cst 197/2020, 10. 6. 2020

¨            Glede na navedeno pravno podlago (224. člen ZFPPIPP) je jasno, da mora upravitelj doseči, da se v stečajno maso vključi vse dolžnikovo premoženje.

VSL Sklep Cst 195/2020, 10. 6. 2020

¨            Čeprav nepremičninsko posredovanje natančneje ureja ZNPosr, to še ne pomeni, da je pri tovrstnih poslih izključena uporaba splošnih določb OZ o posredniški pogodbi. Splošna določila OZ o posredniški pogodbi v skladu z 2. odstavkom 13. člena ZNPosr veljajo tudi za nepremičninsko posredovanje, če ni z ZNPosr določeno drugače. Ker pa ZNPosr odškodninske odgovornosti nepremičninskega posrednika ne ureja drugače, zanjo veljajo splošna določila OZ o odškodninski odgovornosti. Ob pravilni uporabi 844. člena OZ kot tudi ob pravilni uporabi določb 2. odstavka 6. člena OZ skrbnost nepremičninskega posrednika, ki se poklicno ukvarja s to dejavnostjo, nalaga posredniku med drugim tudi pravilno uporabo spletnega portala AJPES. Glede na to, da je bil prodajalec v osebnem stečaju in tako poslovno nesposoben sklepati prodajno pogodbo za predmetno stanovanje, hkrati pa je bilo obvestilo, da spada stanovanje v stečajno maso, objavljeno na spletni strani AJPES-a 21 dni pred sklenitvijo Pogodbe o ari, je posrednik posredoval za poslovno nesposobno osebo. Kot nepremičninski posrednik, ki ga zavezuje višja stopnja skrbnosti od običajne pri poslovanju, bi moral preveriti, ali obstojijo pri prodajalcu kakšne osebne okoliščine, zaradi katerih prenos lastninske pravice ne bo mogoče. Nepremičninski posrednik bi moral vedeti za tako poslovno nesposobnost osebe, za katero posreduje, in bi to tudi lahko vedel, če bi bil dovolj skrben pri vnosu pravilnih podatkov v sistem AJPES. Ker je zavarovanec tožene stranke posredoval za poslovno nesposobno osebo, čeprav bi moral vedeti za njeno poslovno nesposobnost, je tožnici odgovoren za škodo, ki ji je zaradi tega nastala. Ravnanje tožnice, ki je glavno (Prodajno) pogodbo podpisala ter preostanek kupnine nakazala na fiduciarni račun odvetnika v njegovi (posrednikovi) odsotnosti, niti delno ne odvezuje njegove odškodninske odgovornosti, saj tožnici, ni mogoče očitati, da je s takšnim ravnanjem, h kateremu jo je zavezovala že sklenjena Pogodba o ari, kakorkoli soprispevala k nastanku škode, še manj pa, da bi s takšnim ravnanjem povzročila celo pretrganje vzročne zveze med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem zavarovance tožene stranke, saj je tako ravnala zaradi zaupanja v delo nepremičninskega posrednika, ki jo je k odvetniku napotil celo sam. 410. člen ZFPPIPP določa, da premoženje iz 1. odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada več v stečajno maso, to premoženje pa je tudi tisto, ki ga dobi dolžnik na podlagi dedovanja. Ker pa 132. člen ZD določa, da preide zapuščina na dediče v trenutku zapustnikove smrti, po samem zakonu, kar je bilo v tem konkretnem primeru dne 21. 10. 2013, pa to pomeni, da je bilo predmetno premoženje pridobljeno tekom samega postopka odpusta obveznosti in kot tako tudi predmet stečajne mase. Premoženjska škoda šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, zato je tožena stranka v plačilni zamudi v zvezi z vtoževano škodo že od samega nastanka le-te, za nastop zamude pa ni potrebnega nobenega posebnega poziva na plačilo. To pa je bilo v tem konkretnem primeru, kar je med pravdnima strankama tudi nesporno oziroma tega tožena stranka ne izpodbija, dne 1. 9. 2014, ko je tožnica plačala zadnji del kupnine za stanovanje.

VSC Sodba Cp 104/2020, 7. 5. 2020

 

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

 

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

 

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

 

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

 

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

 

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

 

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

 

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

¨            Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.

VSL Sklep Cst 87/2020, 3. 3. 2020

¨            Nesprejemljivo je stališče tožene stranke, da se osebni stečaj ne more upoštevati kot dovoljena izjema, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Nenazadnje je tako restriktivno tolmačenje, kjer se popolnoma spregleda namen priznanja uveljavljenih pravic, nepravilno. Takšen pristop, pravice, ki jih pravo formalno prizna, tožena stranka s svojim načinom razlage pri uveljavitvi de facto odvzame.

VDSS Sodba Psp 355/2019, 5. 3. 2020

 

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

¨            Sklepa iz 393. in 394. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja stečajno sodišče izda zaradi unovčenja stečajne mase in pomenita izterjavo tistih dolžnikovih sredstev, ki na podlagi določb ZFPPIPP spadajo v stečajno maso iz naslova denarnega dobroimetja na računu pri organizaciji za plačilni promet in iz naslova stalnih denarnih prejemkov iz delovnega razmerja. Temeljita na sklepu o začetku stečajnega postopka. Od razveljavitve sklepa o začetku stečajnega postopka dalje ni več podlage, da bi stečajno sodišče nadaljevalo z unovčenjem dolžnikovega premoženja v smislu stečajne mase.

VSL Sklep Cst 87/2020, 3. 3. 2020

 

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

 

1.            Splošno

 

2.            Izselitev iz nepremičnine v solastnini

¨            ZFPPIPP v drugem odstavku 395. člena določa trimesečni rok za izselitev. Rok je zakonski in ga mora sodišče določiti že ob izdaji sklepa o prodaji.

VSL Sklep Cst 185/2020, 2. 6. 2020

¨            Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da se lahko nepremičnina proda le kot celota, niti da gre za družinsko stanovanjsko hišo, pač pa da stečajna dolžnica ni lastnica cele stanovanjske hiše z apartmaji, pač pa le imetnica solastniškega deleža teh nepremičnin in da stanuje v stanovanju. Predmet prodaje, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, je dolžničin 4/10 solastniški delež dveh nepremičnin, na katerih stoji stanovanjska hiša z apartmaji neto tlorisne površine 282 m2 s pripadajočim zemljiščem. Zato se glede na ugotovljeno dejansko stanje odločitev, da mora dolžnica obe nepremičnini izprazniti in ju izročiti upravitelju, ne prilega določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pri odločitvi o izpraznitvi in izročitvi nepremičnine upravitelju zmotno uporabilo materialno pravo. Za primer prodaje solastniškega deleža nepremičnine je tudi sodna praksa že zavzela stališče, da se določba drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP ne uporablja.

VSL Sklep Cst 228/2020, 1. 7. 2020

 

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

¨            Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.

VSL Sklep Cst 11/2020, 15. 1. 2020

 

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

 

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

¨            Predlog za odpust obveznosti je mogoče vložiti le do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja in ne tudi kasneje.

VSL Sklep Cst 95/2020, 11. 3. 2020

 

399. člen (namen odpusta in ovire za odpust obveznosti)

 

1.            Splošno

¨            Rok za zakonsko rehabilitacijo teče od izvršitve kazni zapora in ne od datuma izdaje upravne odločbe, s katero je bil obsojencu izrečen pogojni odpust.

VSL Sklep Cst 23/2020, 4. 2. 2020

¨            Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa se pritožnikov pravni položaj ne more izboljšati, ravno nasprotno. Začetek postopka odpusta obveznosti je prvi pogoj, da pride do odpusta obveznosti, kar je bil namen pritožnikovega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti in namen, ki ga smiselno kot laik zasleduje tudi v pritožbi.

VSL Sklep Cst 204/2020, 7. 7. 2020

 

2.            Namen odpusta obveznosti:

¨            Podjetniško dejavnost sicer razumljivo spremlja riziko poslovnega neuspeha, vendar pritožnikovo hkratno zadolževanje v zelo kratkem času, pri več upnikih, zaradi izvedbe različnih poslovnih dejavnosti in v okviru različne pravne organiziranosti pritožnikovega poslovnega udejstvovanja, ki so vse po vrsti propadle v zelo kratkem časovnem obdobju (so končale v stečaju), predstavlja, gledano v celoti, prekomerno, negospodarno in nerazumno zadolževanje, kar je nasprotje od standarda vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 127/2020, 2. 6. 2020

¨            Ravnanje dolžnika, ki zato, da se izogne izvršbi na njegove dohodke, dohodek namesto na svoj račun nakazuje ali si da nakazovati na račun tretjega, predstavlja ravnanje dolžnika, ki je nasprotno standardu poštenega dolžnika, če predstavlja oviro za poplačilo upnikov. Načelo vestnosti in poštenja je določeno v zakonu, zato ima naravo obveznega pravnega načela. Enako kot druga načela ožjega tipa, služi tudi to načelo kot argument pri uporabi prava, to je pri izbiri ustreznega pravnega pravila in določitvi njegove vsebine za konkretni primer. Načelo vestnosti in poštenja terja od udeležencev obligacijskega razmerja, da se pri sklepanju in izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke. Po naravi stvari so interesi udeležencev obligacijskih razmerij nasprotni. Načelo ne zahteva od udeležencev, naj nehajo uveljavljati svoje interese. Takšne zahteve bi bile nerealne in nepotrebne. Načelo le opozarja, da pravna pravila določajo meje pri uveljavljanju zgolj svojih interesov. Udeleženci morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Dolžnik, ki v času, ko zoper njega teče izvršba ravna tako, da si da izplačati dohodke iz delovnega razmerja na drug račun, na katerega upniki ne morejo poseči, ravna v nasprotju z načelom poštenega dolžnika. Dolžnikovo ravnanje je bilo takšno, da je zgoraj navedenemu nasprotovalo, zato niso podani pogoji za odpust obveznosti.

VSL sklep Cst 70/2020, 25. 2. 2020

 

3.            Ovire za začetek postopka odpusta

¨            Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

VSL sklep Cst 18/2020, 29. 1. 2020

¨            Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.

VSL sklep Cst 189/2020, 16. 6. 2020

¨            Pritožbeno sodišče dolžnikovemu predlogu ne more slediti. ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.

VSL Sklep Cst 194/2020, 1. 7. 2020

 

4.            Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

¨            Kljub okoliščinam, ki jih dolžnik navaja kot razlog za svoje nepremišljeno in morda celo nezavedno početje, kot ga opisuje sam, ni mogoče mimo dejstva, da je dolžnik razpolagal z visokim zneskom kupnine, ni pa uspel izkazati, za kakšne namene je ta znesek porabil, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tretja točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 121/2020, 5. 5. 2020

¨            Po četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP (med drugim) velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti v primeru, če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom ZFPPIPP uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja. Navedena zakonska domneva je izpodbojna, na dolžniku pa je dokazno breme, da dokaže, da z izpodbijanim dejanjem upniki niso bili oškodovani.

VSL Sklep Cst 101/2020, 10. 3. 2020

 

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

 

1.            Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust

 

2.            Sklep o začetku postopka odpusta in oklic

 

3.            Določitev dolžine preizkusnega obdobja

¨            V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na upnikov ugovor podaljšalo preizkusno obdobje na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede zdravstvenega stanja dolžnice je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica svojih zdravstvenih težav ni podkrepila z dokazili. Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev. Ni pa to okoliščina, ki bi glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo vplivala na dolžino preizkusnega obdobja v smislu njegovega podaljšanja. Vsekakor pa zaposlenost dolžnika kaže na to, da se trudi urediti življenje in zaživeti brez dolgov, da torej vlaga potrebni trud, da bi zaživel brez dolgov. Za obravnavani primer je tako dveletno preizkusno obdobje pravilno določeno.

VSL Sklep Cst 562/2019, 17. 12. 2019

¨            Po presoji pritožbenega sodišča dolžnica na dejstva, ki jih navaja kot tista, ki so privedla do njene insolventnosti, v veliki meri ni mogla vplivati niti jih ob prevzemanju obveznosti ni mogla predvideti. Okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica (višina njenih obveznosti; dejstvo, da je zaposlena; da je lastnica premoženja) res niso izrecno navedene v četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, kar pa še ne pomeni, da teh sodišče ne more in ne sme upoštevati.

VSL Sklep Cst 103/2020, 5. 5. 2020

 

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

¨            V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na upnikov ugovor podaljšalo preizkusno obdobje na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede zdravstvenega stanja dolžnice je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica svojih zdravstvenih težav ni podkrepila z dokazili. Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev. Ni pa to okoliščina, ki bi glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo vplivala na dolžino preizkusnega obdobja v smislu njegovega podaljšanja. Vsekakor pa zaposlenost dolžnika kaže na to, da se trudi urediti življenje in zaživeti brez dolgov, da torej vlaga potrebni trud, da bi zaživel brez dolgov. Za obravnavani primer je tako dveletno preizkusno obdobje pravilno določeno.

VSL Sklep Cst 562/2019, 17. 12. 2019

 

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

 

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

¨            V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje na upnikov ugovor podaljšalo preizkusno obdobje na dve leti od začetka postopka odpusta obveznosti. Preizkusno obdobje se določi ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede zdravstvenega stanja dolžnice je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dolžnica svojih zdravstvenih težav ni podkrepila z dokazili. Upniku pa višje sodišče še pojasnjuje, da na dolžino preizkusnega obdobja ne vpliva zaposlenost dolžnika tako, da bi samo zato, ker je zaposlen, bilo določeno daljše preizkusno obdobje. S tem bi bili v bistvu kaznovani tisti dolžniki, ki se potrudijo in si najdejo zaposlitev. Ni pa to okoliščina, ki bi glede na zgoraj navedeno zakonsko določbo vplivala na dolžino preizkusnega obdobja v smislu njegovega podaljšanja. Vsekakor pa zaposlenost dolžnika kaže na to, da se trudi urediti življenje in zaživeti brez dolgov, da torej vlaga potrebni trud, da bi zaživel brez dolgov. Za obravnavani primer je tako dveletno preizkusno obdobje pravilno določeno.

VSL Sklep Cst 562/2019, 17. 12. 2019

¨            Ravnanje dolžnika, ki zato, da se izogne izvršbi na njegove dohodke, dohodek namesto na svoj račun nakazuje ali si da nakazovati na račun tretjega, predstavlja ravnanje dolžnika, ki je nasprotno standardu poštenega dolžnika, če predstavlja oviro za poplačilo upnikov. Načelo vestnosti in poštenja je določeno v zakonu, zato ima naravo obveznega pravnega načela. Enako kot druga načela ožjega tipa, služi tudi to načelo kot argument pri uporabi prava, to je pri izbiri ustreznega pravnega pravila in določitvi njegove vsebine za konkretni primer. Načelo vestnosti in poštenja terja od udeležencev obligacijskega razmerja, da se pri sklepanju in izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak tudi za interese nasprotne stranke. Po naravi stvari so interesi udeležencev obligacijskih razmerij nasprotni. Načelo ne zahteva od udeležencev, naj nehajo uveljavljati svoje interese. Takšne zahteve bi bile nerealne in nepotrebne. Načelo le opozarja, da pravna pravila določajo meje pri uveljavljanju zgolj svojih interesov. Udeleženci morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Dolžnik, ki v času, ko zoper njega teče izvršba ravna tako, da si da izplačati dohodke iz delovnega razmerja na drug račun, na katerega upniki ne morejo poseči, ravna v nasprotju z načelom poštenega dolžnika. Dolžnikovo ravnanje je bilo takšno, da je zgoraj navedenemu nasprotovalo, zato niso podani pogoji za odpust obveznosti.

VSL sklep Cst 70/2020, 25. 2. 2020

¨            Pritožnica si zmotno razlaga določbo 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 5. točko četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, po kateri lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, če lahko stečajni dolžnik glede na svoj premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti. Takšen ugovorni razlog bi bil podan, če bi se premoženjski položaj dolžnice tekom postopka odpusta obveznosti tako spremenil, da bi omogočal takojšnje poplačilo vseh obveznosti ali poplačilo v zelo kratkem času. Pri dolžnici do takšne spremembe ni prišlo.

VSL Sklep Cst 82/2020, 5. 3. 2020

¨            Podjetniško dejavnost sicer razumljivo spremlja riziko poslovnega neuspeha, vendar pritožnikovo hkratno zadolževanje v zelo kratkem času, pri več upnikih, zaradi izvedbe različnih poslovnih dejavnosti in v okviru različne pravne organiziranosti pritožnikovega poslovnega udejstvovanja, ki so vse po vrsti propadle v zelo kratkem časovnem obdobju (so končale v stečaju), predstavlja, gledano v celoti, prekomerno, negospodarno in nerazumno zadolževanje, kar je nasprotje od standarda vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 127/2020, 2. 6. 2020

¨            Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžniku ni uspelo ustrezno pojasniti, za kakšne namene je porabil denarna sredstva v višini 7.500,00 EUR, ki so izkazana v bilanci stanja družbe A. d. o. o. na dan 31. 12. 2017 niti izkazati, da je ta sredstva porabil za plačevanje prispevkov, plač in drugih stroškov poslovanja oziroma za pokrivanje izgube. Trditveno in dokazno breme v zvezi s porabo teh sredstev je na dolžniku.

VSL Sklep Cst 83/2020, 5. 3. 2020

¨            Dolžnik mora sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv. Dolžnica niti v pritožbi ne pove, kateri so njeni drugi kontaktni podatki, na katerih bi bila zanesljivo dosegljiva. Pojasni pa, da sama črpa informacije o postopku s spletnih strani AJPES in da tudi sama pokliče po telefonu stečajnega upravitelja. Zmotno je stališče pritožnice, da je na tak način izpolnila svoje obveznosti. Ne gre za zanesljivo dosegljivost, če upravitelj pisno opozarja in poziva dolžnico k izpolnitvi dolžnosti, ona pa pozivov ne dvigne in se potem sklicuje, da ne ve kakšne so njene dolžnosti v postopku osebnega stečaja.

VSL Sklep Cst 183/2020, 3. 6. 2020

¨            Dne 23. 4. 2020 je Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi U-I-512/18-10 ugotovilo, da je druga alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, v kolikor se nanaša na 383.b člen tega zakona, v neskladju z Ustavo. Kot izhaja iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča, na katero so redna sodišča vezana, je Ustavno sodišče pritrdilo razlogom Višjega sodišča v Ljubljani glede neustavnosti ureditve, saj je s sprejeto zakonsko ureditvijo kršena človekova pravica do enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Na navedene razloge Ustavnega sodišča so, kot že rečeno, redna sodišča vezana, saj v primeru ustavnosodne presoje predpisa pomenita izrek ustavne odločbe in njena obrazložitev celoto, zato ne veže le izrek, temveč vežejo tudi razlogi, vsebovani v obrazložitvi. Sodišča morajo zato, dokler zakonodajalec ne odpravi ugotovljene protiustavnosti, odločiti v skladu z razlogi ugotovitvene odločbe. Glede na navedeno je višje sodišče moralo odločati v skladu s trenutno veljavno zakonodajo.

VSL Sklep Cst 191/2020, 10. 6. 2020

 

404. člen (roki za ugovor proti odpustu obveznosti)

 

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

 

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

¨            Stečajni upravitelj ne trdi, da je vložil ugovor zoper odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če bi stečajni upravitelj vložil ugovor zoper odpust obveznosti, potem bi imel pravico do vložitve pritožbe. Takšno pravico pa bi imel na temelju tretjega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Ker pa predpostavke za uporabo te določbe niso izpolnjene, pritožbeno sodišče ni moglo odločiti drugače kot tako, da je zavrglo njegovo pritožbo.

VSL Sklep Cst 188/2020, 4. 6. 2020

 

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

¨            Pritožbeno sodišče dolžnikovemu predlogu ne more slediti. ZFPPIPP ne predvideva podaljšanja preizkusnega obdobja v primeru, ko nastopi situacija iz 1. točke petega odstavka 407. člena ZFPPIPP, temveč nalaga sodišču, da v primeru, ko pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja iz kazenske evidence še ni izbrisana in tudi še ni potekel rok za njen izbris, predlog za odpust obveznosti zavrne.

VSL Sklep Cst 194/2020, 1. 7. 2020

¨            Stečajni upravitelj ne trdi, da je vložil ugovor zoper odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP). Če bi stečajni upravitelj vložil ugovor zoper odpust obveznosti, potem bi imel pravico do vložitve pritožbe. Takšno pravico pa bi imel na temelju tretjega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Ker pa predpostavke za uporabo te določbe niso izpolnjene, pritožbeno sodišče ni moglo odločiti drugače kot tako, da je zavrglo njegovo pritožbo.

VSL Sklep Cst 188/2020, 4. 6. 2020

 

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

¨            Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči. Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

VSL Sklep I Cpg 295/2019, 11. 12. 2019

¨            Na podlagi 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali so jih upniki prijavili, ali ne. Odpust obveznosti učinkuje torej tudi za terjatev, ki jo ima tožnica zoper stečajno dolžnico. Upnik lahko na podlagi prvega odstavka 411. člena ZFPPIPP od sodišča (v stečajnem postopku) zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, če je stečajni dolžnik s prikrivanjem oziroma lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro (npr. če se je kljub izrecni zakonski prepovedi kot jo določa 3. alineja 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP odpovedal dediščini oziroma ni uveljavil nujnega dednega deleža), dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti, vendar je na podlagi drugega odstavka 411. člena ZFPPIPP rok za vložitev te tožbe tri leta od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.

VSL Sodba I Cp 2329/2019, 11. 3. 2020

¨            Glede na izrek izpodbijanega sklepa so bile dolžnici odpuščene obveznosti v največjem zakonsko dopustnem obsegu, zato dolžnica za pritožbo zoper tak sklep, ki je zanjo ugoden v zakonsko največjem dopustnem obsegu, ne more imeti pravnega interesa. S pritožbo dolžnica namreč ne more doseči večjih koristi, kot so te, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa. Izdaja sklepa o odpustu obveznosti ne pomeni, da je postopek osebnega stečaja zaključen oziroma končan. Postopek osebnega stečaja se konča s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, kar pa izpodbijani sklep ni.

VSL Sklep Cst 182/2020, 11. 6. 2020

¨            Globa je izvzeta iz obveznosti, ki se lahko odpustijo v osebnem stečaju.

UPRS Sodba III U 320/2018-10, 6. 12. 2019

¨            Znesek, ki se izterjuje, predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki so zapadle v letu pred uvedbo osebnega stečaja in imajo, glede na to, da se nanašajo na tožečo stranko kot samostojnega podjetnika, naravo prednostnih terjatev, za katere odpust obveznosti ne učinkuje.

UPRS Sodba III U 76/2018-9, 6. 12. 2019

¨            Postopek začetka izvrševanja globe se mora začeti znotraj štiriletnega roka v skladu s 44. členom ZP-1, pri čemer pa nadaljevanje izvrševanja poteka v teku zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. 44. člen ZP-1 je bil spremenjen, četrti odstavek 44. člena je bil dodan v ZP-1 s spremembo ZP-1H dne 13. 3. 2013, vendar iz prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZP1-H izhaja, da se določba novega četrtega odstavka 44. člena zakona uporablja za vse sankcije za prekrške, ki do uveljavitve tega zakona še niso bile izvršene. Če storilec ponujene alternativne možnosti plačila globe ne izkoristi (tako, da naloge v splošno korist ne opravi), se globa izterja v celoti. V vsakem primeru pa je treba začetek izvrševanja globe v tem primeru šteti od izdanega sklepa o nadomestitvi globe, saj je ravno sklep o nadomestitvi globe v tem primeru dejanje, ki meri na izvršitev sankcije. V času trajanja stečajnega postopa zastaranje ni teklo in je začelo ponovno teči po davčnih predpisih, to je po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka.

UPRS Sodba II U 258/2017-13, 2. 10. 2019

¨            Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (prvi odstavek 316. člena ZPP), kar pomeni, da je s sklepom o preizkusu terjatev odločeno o zahtevku z učinkom pravnomočnosti. Drugačne odločitve s pritožbo tožena stranka tako ne more doseči. Ob zgoraj navedenem se izkaže, da odpust obveznosti na vtoževano terjatev učinkuje. Zato tožena stranka tudi iz tega razloga nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo.

VSL Sklep I Cpg 295/2019, 11. 12. 2019

 

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

¨            Glede na izrek izpodbijanega sklepa so bile dolžnici odpuščene obveznosti v največjem zakonsko dopustnem obsegu, zato dolžnica za pritožbo zoper tak sklep, ki je zanjo ugoden v zakonsko največjem dopustnem obsegu, ne more imeti pravnega interesa. S pritožbo dolžnica namreč ne more doseči večjih koristi, kot so te, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa. Izdaja sklepa o odpustu obveznosti ne pomeni, da je postopek osebnega stečaja zaključen oziroma končan. Postopek osebnega stečaja se konča s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, kar pa izpodbijani sklep ni.

VSL Sklep Cst 182/2020, 11. 6. 2020

 

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

 

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

¨            Na podlagi 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali so jih upniki prijavili, ali ne. Odpust obveznosti učinkuje torej tudi za terjatev, ki jo ima tožnica zoper stečajno dolžnico. Upnik lahko na podlagi prvega odstavka 411. člena ZFPPIPP od sodišča (v stečajnem postopku) zahteva, da razveljavi odpust obveznosti, če je stečajni dolžnik s prikrivanjem oziroma lažnim prikazovanjem podatkov o svojem premoženjskem položaju ali z drugačno prevaro (npr. če se je kljub izrecni zakonski prepovedi kot jo določa 3. alineja 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP odpovedal dediščini oziroma ni uveljavil nujnega dednega deleža), dosegel izdajo sklepa o odpustu obveznosti, vendar je na podlagi drugega odstavka 411. člena ZFPPIPP rok za vložitev te tožbe tri leta od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti.

VSL Sodba I Cp 2329/2019, 11. 3. 2020

 

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

 

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

 

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

 

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

 

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

 

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

 

417.a člen (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

 

417.b člen (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

 

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

 

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

 

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

 

419. člen (uporaba 6. poglavja)

 

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

 

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

 

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

¨            Edini družbenik ima kot stranka postopka prisilne likvidacije možnost proti sklepu o začetku postopka likvidacije vložiti pritožbo in v njej uveljavljati razloge v zvezi z obstojem pogojev za začetek prisilne likvidacije. Pravice do pravnega sredstva zoper to odločitev tudi ni mogoče odvzeti dolžniku, ki zatrjuje, da družba deluje.

VSL Sklep Cst 22/2020, 29. 1. 2020

 

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

 

424. člen (uporaba 7. poglavja)

 

425. člen (pristojnost sodišča)

 

426. člen (sestava registrskega sodišča)

 

427. člen (izbrisni razlog)

¨            V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Domneva izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstaja le, če lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov subjekta vpisa in je hkrati naslov, na katerem je ta objekt, ne obstaja pa, če je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, pa mu je bilo kasneje odvzeto.

VSL Sklep IV Cpg 39/2020, 29. 1. 2020

¨            V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep IV Cpg 238/2020, 6. 5. 2020

¨            Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep I Cpg 238/2020, 6. 5. 2020

 

428. člen (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)

 

429. člen (uporaba pravil o postopku)

 

430. člen (objave in vročitve)

¨            Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor. Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,

VSL Sklep IV Cpg 194/2020, 6. 5. 2020

 

431. člen (odločanje o začetku postopka izbrisa)

 

432. člen (udeleženci postopka izbrisa)

 

433. člen (upravičeni predlagatelj)

 

434. člen (sklep o začetku postopka izbrisa)

¨            Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor. Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,

VSL Sklep IV Cpg 194/2020, 6. 5. 2020

 

435. člen (razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

¨            Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor. Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,

VSL Sklep IV Cpg 194/2020, 6. 5. 2020

¨            V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep IV Cpg 238/2020, 6. 5. 2020

 

436. člen (rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

 

437. člen (odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

 

438. člen (sklep o ustavitvi postopka izbrisa)

¨            V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Domneva izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstaja le, če lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov subjekta vpisa in je hkrati naslov, na katerem je ta objekt, ne obstaja pa, če je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, pa mu je bilo kasneje odvzeto.

VSL Sklep IV Cpg 39/2020, 29. 1. 2020

 

439. člen (sklep o obstoju izbrisnega razloga)

¨            Po poizvedbah pri stečajnem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani je registrsko sodišče ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa s sklepom z dne 12. 11. 2019, ki je postal pravnomočen 17. 12. 2019, zavržen. Navedenih dejstev subjekt vpisa s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je registrsko sodišče imelo podlago za izpodbijano odločitev v 2. točki prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP, ki sodišču narekuje ugotovitev obstoja izbrisnega razloga, če ugotovi, da je bil predlog za začetek postopek zaradi insolventnosti umaknjen ali pravnomočno zavržen ali zavrnjen. Po tretjem odstavku 435. člena ZFPPIPP je ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa iz razloga vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti dovoljen samo, če je bil tak predlog vložen do poteka roka za ugovor. Iz navedenega izhaja, da po poteku ugovornega roka ni mogoče več uveljavljati ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP, tako tudi ne v pritožbenem postopku uveljavljanega dejstva ponovne vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti,

VSL Sklep IV Cpg 194/2020, 6. 5. 2020

 

440. člen (izbris pravne osebe iz sodnega registra)

 

441. člen (prenehanje pravne osebe)

 

442. člen (učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

 

443. člen (najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)

¨            Ko gre za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, je povsem logično, da ob začetku tega stečajnega postopka izbrisana pravna oseba poslovodje ni imela več. To pa še ne pomeni, da ni več zavezanca za posredovanje poslovne in druge dokumentacije izbrisane pravne osebe upravitelju. Ob smiselni uporabi prvega in drugega odstavka 292. člena ZFPPIPP je to poslovodja, ki je to svojo funkcijo opravljal v pravni osebi pred njenim izbrisom iz sodnega registra.

VSL Sklep Cst 175/2020, 20. 5. 2020

 

444. člen (postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe)

 

444.a člen (premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku)

 

445. člen (tuja država in država članica)

 

446. člen (domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)

 

447. člen (osebe po državni pripadnosti)

 

448. člen (država, v kateri je premoženje)

 

449. člen (uporaba 8. poglavja)

 

450. člen (pristojnost domačega sodišča)

 

451. člen (upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)

 

452. člen (izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)

 

453. člen (razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)

 

454. člen (upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)

 

455. člen (upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)

 

456. člen (sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)

 

457. člen (položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)

 

458. člen (obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)

 

459. člen (uporaba pravil o postopku)

 

460. člen (zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)

 

461. člen (domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

 

462. člen (sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

 

463. člen (objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

 

464. člen (obveščanje sodišča o novih informacijah)

 

465. člen (začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)

 

466. člen (pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo ne da bi o njih odločalo sodišče)

 

467. člen (pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)

 

468. člen (varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti)

 

469. člen (procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)

 

470. člen (intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)

 

471. člen (sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

 

472. člen (sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

 

473. člen (oblike sodelovanja)

 

473.a člen (jezik sodelovanja)

 

474. člen (začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)

 

475. člen (usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)

 

476. člen (usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)

 

477. člen (domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)

 

478. člen (pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)

 

479. člen (splošno pravilo)

 

480. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)

 

481. člen (pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)

 

482. člen (pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)

 

483. člen (pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)

 

484. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)

 

485. člen (uporaba oddelka 8.7)

 

486. člen (neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)

 

487. člen (domači pomožni postopek zaradi insolventnosti)

 

488. člen (posebna pravila o pravu, ki se uporabi)