Posodobitev urejene sodne prakse

Nove odločbe objavljene v drugem kvartalu 2021

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex na naslovu https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

© Ta dokument je namenjen samo uporabi naročnikov paketa eINS. Vsaka drugačna uporaba ali nadaljnja distribucija je prepovedana.

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

3. člen (namen opredelitve pojmov)

4. člen (kratice drugih zakonov)

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

13. člen (finančno poslovanje)

14. člen (insolventnost)

1.            Splošno

¨            Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.

VSL Sklep Cst 163/2021, 21. 4. 2021

2.            Dokazni standard

¨            Upnik je izpolnil trditveno in dokazno breme, da ima na temelju Pogodbe do pritožnika terjatev in da le-ta kot porok zamuja z njenim plačilom več kot dva meseca. To so pravno pomembna dejstva, ki jih je upnik uspešno zatrjeval in z listinskimi dokazi tudi izkazal. S tem se je procesno breme zatrjevanja in dokazovanja o nasprotnem prevalilo na pritožnika. Upnik je uspel terjatev, ki je bila zaradi dolžnikovega prerekanja hkrati pogoj insolventnosti, dokazati do stopnje prepričanja.

VSL Sklep Cst 79/2021, 17. 3. 2021

3.            Trajnejša nelikvidnost
4.            Neizpodbojna domneva
5.            Dolgoročna plačilna nesposobnost
6.            Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi
7.            Insolventnost in delovno razmerje

15. člen (finančno prestrukturiranje)

16. člen (insolventni dolžnik)

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

18. člen (ožje povezana oseba)

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

¨            Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.

VSL Sklep Cst 571/2020, 7. 1. 2021

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

¨            Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil uveden po uveljavitvi novele, in sicer 30. 8. 2017, zato se z izpodbijanim sklepom o izvršbi terjajo dolgovani prispevki ne le za obdobje enega leta pred začetkom osebnega stečaja, temveč za vse obdobje, ko obveznosti iz naslova prispevkov niso bile poravnane.

UPRS Sodba I U 1436/2019-12, 17. 12. 2020

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

¨            Pritožbeno sodišče je pri odločitvi sicer moralo upoštevati tudi dejstvo, da gre za spor med strankama zavezovalnega pravnega posla, kar pomeni, da je bila tožena stranka tista, ki pogodbe ni izpolnila in ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila. Tožeča stranka bi zato ob normalnem poteku stvari lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena dovolilo izstavila in da bo postala lastnica na pravnoposlovni način (njena "zmota" bi ob normalnem poteku stvari torej lahko bila opravičljiva). Vendar pa je predmetna zadeva specifična, saj je vmes prišlo do stečaja tožene stranke. Z začetkom stečaja nastopijo posledice stečaja, med njimi tudi, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne. Tožeča stranka od trenutka začetka stečaja ni imela več terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni mogla več pričakovati, da ji bo tožena stranka izstavila dovolilo in bo na ta način postala lastnik. O njeni (opravičljivi) dobri veri zato že od začetka stečaja ni več mogoče govoriti.

VSK Sodba Cpg 5/2021, 26. 2. 2021

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

26. člen (agencija)

27. člen (uporaba 2. poglavja)

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

30. člen (upravljanje tveganj)

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

34. člen (obveznost enakega obravnavanja upnikov)

¨            Za izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika v osebnem stečaju s povezanimi osebami (med te spadajo tudi ožji sorodniki stečajnega dolžnika) veljajo posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika (391. člen ZFPPIPP). Izpolnjen mora biti objektivni pogoj po 1. točki 271. člena ZFPPIPP, in sicer, da je posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejemajo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno. Gre za objektivno zmanjšanje stečajne mase v škodo upniku. Izpolnitev subjektivnega pogoja (vednost osebe v korist katere je dejanje storjeno, da je dolžnik insolventen) za izpodbijanje pravnih dejanj se pri povezanih osebah, ne zahteva (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP). Obdobje izpodbojnosti takih pravnih dejanj je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo stečaja (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).

VSM Sodba I Cp 1146/2019, 25. 3. 2020

35. člen (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

36. člen (sklic skupščine)

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

38. člen (obveznost poslovodstva vložiti predlog za začetek stečajnega postopka)

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

44.a člen (taksna oprostitev)

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

45. člen (uporaba 3. poglavja)

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1.            Instrukcijski roki
2.            Prekinitev postopka
3.            Nadzor upravitelja
4.            Razno

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

53. člen (sestava sodišča)

54. člen (predlagatelj postopka)

55. člen (stranke predhodnega postopka)

¨            Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.

VSL Sklep Cst 67/2021, 24. 2. 2021

56. člen (stranke glavnega postopka)

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

1.            Splošno

¨            Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.

VSL sklep Cst 139/2021, 7. 4. 2021

¨            Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložila družba A. d. o. o., ki pa v času vložitve pritožbe (20. 12. 2019) ni bila izločitvena upnica stečajnega dolžnika. Prijavo izločitvene pravice je vložila 7. 12. 2020, kar je precej časa po izteku roka za njeno prijavo. Za to, da bi tisti, ki meni, da ima izločitveno pravico, pridobil pravico opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (v tem primeru vložiti pritožbo proti sklepu o prodaji premoženja), bi moral pred tem prijaviti izločitveno pravico. Šele s tem bi pridobil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Ob vložitvi pritožbe pritožnica ni bila stranka tega stečajnega postopka niti ni imela na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.

VSL Sklep Cst 573/2020, 13. 1. 2021, enako: VSL sklep Cst 574/2020, 13. 1. 2021

2.            Prenos terjatve

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

59. člen (rok za prijavo terjatve)

1.            Splošno

¨            Pritožnik ima prav, da situacije, kot je njegova, ZFPPIPP direktno ne ureja. V takih primerih pa je treba odločiti po analogiji. Vendar te analogije za obravnavano zadevo ni mogoče najti v pravilih o zastaranju terjatev, za kar se zavzema pritožnik. Podobne primere, kot je obravnavani, urejajo pravila ZFPPIPP o roku, v katerem je treba prijaviti terjatev. Namen roka za prijavo terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase, je torej nek razumen rok, v katerem naj bo jasno, kateri upniki in s katerimi terjatvami bodo sodelovali v razdelitvi stečajne mase. Temu so namenjena tudi pravila, po katerih je dopustno terjatve prijaviti tudi po izteku roka iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, vendar pa je to treba storiti v enem mesecu po nastopu določenega pravnega dejstva.

VSL Sklep Cst 511/2020, 16. 12. 2020

¨            Terjatve na plačilo odškodnine zaradi smrti bližnjega, kakršne proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni. Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase. Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le, da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.

VSRS Sodba II Ips 20/2021, 7. 4. 2021

2.            Naknadne prijave

60. člen (vsebina prijave terjatve)

1.            Popolnost prijave
2.            Prednostne terjatve
3.            Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti
4.            Dolžnost prijave pravdnih stroškov
5.            Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve
6.            Povračilo stroškov po četrtem odstavku
7.            Razno

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

¨            Insolventni dolžnik, ki je fizična oseba in se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ima v postopku zaradi insolventnosti položaj stranke in lahko prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika v tem postopku. Za insolventnega osebnega dolžnika se glede prerekanja terjatve smiselno uporabljajo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) o ugovoru upnika o prerekanju terjatev (64. člen ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 145/2021, 7. 4. 2021

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

¨            Ker je bilo o terjatvah upnikov odločeno s pravnomočnima sklepoma o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 121429/2019 z dne 18. 12. 2019 in VL 290/2020 z dne 8. 1. 2020, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da sta terjatvi verjetno izkazani. In ker po določbi četrtega odstavka 68. člena ZFPPIPP drugačna presoja ni dovoljena, pritožbenih navedb, da obstaja visoka stopnja verjetnosti, da terjatvi dejansko ne obstajata, ni mogoče upoštevati.

VSL Sklep Cst 571/2020, 7. 1. 2021

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

¨            Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.

VSL Sklep Cst 48/2021, 18. 2. 2021

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

78. člen (člani upniškega odbora)

¨            Učinek cesije je v spremembi pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta. Prevzemnik s prevzemom terjatve pridobi vsa upravičenja, ki izvirajo iz te terjatve. Iz namenske in sistematične razlage določb ZFPPIPP o upniškem odboru tako ne izhaja, da bi se omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP prenašale skupaj s terjatvijo.

VSL Sklep Cst 534/2020, 17. 12. 2020

79. člen (število članov upniškega odbora)

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

90. člen (odločanje upniškega odbora)

91. člen (predsednik upniškega odbora)

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

96. člen (potek seje upniškega odbora)

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

98. člen (obveznosti upravitelja)

99. člen (redna poročila upravitelja)

100. člen (izredna poročila upravitelja)

¨            Višje sodišče se ne strinja, da ni pomembna objava izrednega poročila, ker gre za podatke, ki izhajajo že iz stečajnega spisa. Četudi to drži, to ne spremeni dejstva, da so bila razkrita izhodišča, pogajalski pogoji, ki so jih stranke dale v mediacijskem postopku. Zanje ni zatrjevano, da bi stranke dale soglasje za razkritje. To tudi ni mogoče pokriti s citirano 5. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 59/2021, 17. 3. 2021

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

¨            Upnik nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za izdajo obveznega navodila upravitelju, o katerem bi sodišče prve stopnje moralo odločiti s sklepom. Iz zgoraj povzete ureditve ZFPPIPP ne izhaja, da bi imel upnik v zvezi z dajanjem navodil, ki so v pristojnosti sodišča, kakršen koli predlog v smislu pravovarstvenega zahtevka. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi upravitelju dalo ustrezno odredbo. Sodišče z navodili usmerja delo upravitelja, če meni, da upravitelj obveznosti, ki jih ima kot organ postopka, ne izvaja ali ne izvaja pravočasno.

VSL sklep Cst 164/2021, 4. 5. 2021

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

¨            Sodišče prve stopnje je razumelo, da je potrebno ugotoviti, ali je nasprotovanje reviziji, v posledici katere se je štelo, da je ta umaknjena, tisto protipravno ravnanje, ki je povzročilo sedaj vtoževano škodo, ker je tožeči stranki s tem onemogočeno, da bi se ugotovila utemeljenost tožbenega zahtevka glede ničnosti Pogodbe o prodaji in odstopu terjatve z dne 5. 10. 2007 in utemeljenost povračilnega zahtevka v višini 715.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, poplačilo po sodbi pa bi prejela na podlagi sodne poravnave A. d.o.o. - v stečaju oziroma sedaj tožeča stranka. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da upravitelj na podlagi 102. člena ZFPPIPP odškodninsko odgovarja le upnikom stečajnega postopka in da bi moralo ugotoviti, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke in da je upnik iz vzajemno neizpolnjene pogodbe, temeljijo na pritožbenih novotah, za katere pritožba ne pove, zakaj jih ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne sme obravnavati (337. člen ZPP). Zmotno je pričakovanje pritožbe, da bo sodišče prve stopnje ob izostanku kakršnekoli trditve o tem, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke oziroma da je med njima sklenjena vzajemno neizpolnjena pogodba, ugotavljalo obstoj teh dejstev. Predvsem pa jih ne sme, saj bi kršilo razpravno načelo iz 7. člena ZPP.

VSC Sodba Cpg 93/2020, 19. 11. 2020

103. člen (nagrada upravitelja)

1.            Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila

¨            V sklepih je bilo odločeno, da upravitelju za razdelitve do vključno 21. razdelitve dodatna nagrada za razdelitev ne pripada, iz obrazložitve pa je izrecno razvidno, da je bilo tako odločeno na podlagi Pravilnika 2009. S tem pa je bilo tudi pravnomočno odločeno, da upravitelju za navedene razdelitve ne pripada nikakršna dodatna nagrada za razdelitve, za katere je bila pravna podlaga v Pravilniku 2009. Zgolj zaradi zatrjevane spremembe sodne prakse v pravnomočne sklepe ni mogoče posegati. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Sklep o nagradi upravitelja je konstitutivne narave – pravico do nagrade upravitelj pridobi šele s sklepom sodišča. Ne glede na 11. člen prej navedenih sprememb in dopolnitev Pravilnika, ko je postopek tekel tudi po začetku veljavnosti Pravilnika 2015, je pravna podlaga za odmero nagrade upravitelju za opravila, opravljena od 3. 1. 2015 dalje, Pravilnik 2015. Pri tem je namreč treba uporabiti tudi temeljno pravilo iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, po katerem ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo.

VSL sklep Cst 132/2021, 20. 4. 2021

2.            Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave
3.            Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
4.            Nadomestilo za preizkus terjatev
5.            Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase
6.            Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

¨            Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja, saj so naloge v zvezi z zastopanjem stečajnega dolžnika v sodnih postopkih storitve, za katero je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja. Za opravljanje odvetniških storitev je namreč potreben širši nabor znanja, zlasti s področja procesnega prava, ki ga program izpita za upravitelja ne obsega. Upravitelj, tudi če je odvetnik, lahko, v zahtevnejših zadevah pa mora, pooblastiti za zastopanje v sodnih postopkih drugega odvetnika.

VSL Sklep Cst 457/2020, 5. 11. 2020

7.            Razno

¨            Nagrajevanje upravitelja oziroma priznanje povečanja vseh nadomestil, vključenih v nagrado za stečajni postopek nad banko, zavarovalnico ali v stečajnem postopku z mednarodnim elementom, je obravnavano ločeno in samostojno v 4. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik); v nasprotju z izrecno omejitvijo dodatnih nadomestil za številčnost vrst in oblik premoženja ter za samostojno izvajanje računovodskih, administrativnih in drugih storitev v 5. členu Pravilnika, te omejitve v 4. členu Pravilnika ni.

VSL Sklep Cst 42/2021, 24. 2. 2021

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

1.            Splošno

¨            Če obstaja različna dejanska ali pravna podlaga za posamezne zahtevke, je treba šteti, da gre za različne terjatve. Pravna in dejanska podlaga terjatve se zaradi tega, ker ima upnik za posamezne davke, prispevke in globe izvršilne naslove, za potrebe tega postopka zbrane v tri sezname izvršilnih naslovov, ni spremenila. Upravitelj mora prijavljeno terjatev še vedno preizkusiti.

VSL Sklep Cst 118/2021, 29. 3. 2021

2.            Razrešitev upravitelja

105. člen (stroški upravitelja)

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

107. člen (komisija)

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

110. člen (seznam upraviteljev)

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

114. člen (predpisi o upraviteljih)

¨            V sklepih je bilo odločeno, da upravitelju za razdelitve do vključno 21. razdelitve dodatna nagrada za razdelitev ne pripada, iz obrazložitve pa je izrecno razvidno, da je bilo tako odločeno na podlagi Pravilnika 2009. S tem pa je bilo tudi pravnomočno odločeno, da upravitelju za navedene razdelitve ne pripada nikakršna dodatna nagrada za razdelitve, za katere je bila pravna podlaga v Pravilniku 2009. Zgolj zaradi zatrjevane spremembe sodne prakse v pravnomočne sklepe ni mogoče posegati. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal. Sklep o nagradi upravitelja je konstitutivne narave – pravico do nagrade upravitelj pridobi šele s sklepom sodišča. Ne glede na 11. člen prej navedenih sprememb in dopolnitev Pravilnika, ko je postopek tekel tudi po začetku veljavnosti Pravilnika 2015, je pravna podlaga za odmero nagrade upravitelju za opravila, opravljena od 3. 1. 2015 dalje, Pravilnik 2015. Pri tem je namreč treba uporabiti tudi temeljno pravilo iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, po katerem ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo.

VSL sklep Cst 132/2021, 20. 4. 2021

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

¨            Vrstni red izbranih upraviteljev posameznega okrožnega sodišča se vodi ločeno za 1) postopke prisilnih poravnav in stečajne postopke nad pravno osebo, ter 2) za postopke osebnih stečajev in stečajev zapuščine. V vsaki skupini so upravitelji, ki so sami izbrali sodišče, pri katerem bodo opravljali funkcijo upravitelja. Razdalja med bivališčem dolžnika in registriranim sedežem pravnoorganizacijske oblike, v kateri upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja, po veljavnem ZFPPIPP ni merilo za izbiro sodnega okrožja. Sodišče prve stopnje ni imelo pravice pri imenovanju preskočiti vrstni red in namesto upravitelja B. B. imenovati drugo osebo s seznama, ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v pravnoorganizacijski obliki, ki je registrirana s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Celju. Pritožbene trditve dolžnika, da ga je stečajni upravitelj povabil na razgovor v Novo Gorico, kar pa je zanj skoraj neizvedljivo zaradi potnih stroškov, ki jih nima iz česa plačati, ker nima nobenih prihrankov, na odločitev o imenovanju upravitelja ne vplivajo.

VSL Sklep Cst 39/2021, 4. 2. 2021

117. člen (položaj upravitelja)

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

¨            Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj je na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.

VSL Sklep Cst 31/2021, 18. 2. 2021

¨            Višje sodišče se ne strinja, da ni pomembna objava izrednega poročila, ker gre za podatke, ki izhajajo že iz stečajnega spisa. Četudi to drži, to ne spremeni dejstva, da so bila razkrita izhodišča, pogajalski pogoji, ki so jih stranke dale v mediacijskem postopku. Zanje ni zatrjevano, da bi stranke dale soglasje za razkritje. To tudi ni mogoče pokriti s citirano 5. točko prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Višje sodišče se torej ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da do razrešitve upravitelja pride zgolj v primeru, ko upravitelj s svojim ravnanjem bistveno zavlačuje potek stečajnega postopka oziroma vpliva na poplačilo upnikov. V posameznem primeru je lahko že posamezna kršitev tako pomembna in tako huda, da je treba upravitelja razrešiti zaradi nemotenega poteka postopka, zaradi zaupanja, da postopek poteka pravilno, predvsem pa zaradi določenih mej, ki jih organ postopka ne sme preseči. Kratkotrajna zamuda pri sklicu upniškega odbora je posledica dveh razlogov. Prvi razlog je nepripravljenost pritožnika, da se sestanek upniškega odbora izvede na sedežu upraviteljice ali korespondenčno. Drugi razlog za zastoj je samoizolacija zaradi bolezni, o kateri je bil upniški odbor obveščen. Podani so utemeljeni razlogi za zastoj. Upravitelj ni bistveno kršil dolžnosti upravitelja.

VSL Sklep Cst 59/2021, 17. 3. 2021

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja in imenovanje novega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov)

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

120.a člen (zbornica upraviteljev)

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

120.d člen (nadzor nad zbornico)

120.e člen (položaj člana zbornice)

120.f člen (organi zbornice)

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

120.i člen (disciplinski ukrepi)

120.j člen (disciplinska evidenca)

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

1.            Smiselna uporaba pravil ZPP

¨            Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Obseg potrebnih stroškov mora ostati v razumnih okvirjih, saj se mora v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPP postopek opraviti brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Merilo za določitev obsega stroškov, ki se povrnejo, je objektivno. Obseg stroškov, ki jih mora po načelu uspeha stranki povrniti nasprotna stranka, se skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo interesov stranke. Pri tem pa se seveda ne sme zaiti v drugo skrajnost, da ne bi bila stranki odvzeta pravica do sodnega varstva in pravica do izjave v postopku. Pritožniki pravilno opozarjajo, da je sodišče prve stopnje dolžniku priznalo tako stroške za ugovor zoper predlog za začetek postopka kot tudi za sestavo vloge z dne 21. 3. 2017, čeprav je dolžnik s prvo vlogo zgolj predložil pooblastilo, z drugo vlogo pa vsebinsko ugovarjal predlogu za začetek postopka upniške prisilne poravnave. Zato bi sodišče moralo pravilno dolžniku za obe vlogi skupaj, ki po svoji vsebini predstavljata ugovor zoper predlog za začetek postopka, priznati 3000 točk po Odvetniški tarifi. Stroški za umaknjeno vlogo niso utemeljeni.

VSL Sklep Cst 85/2021, 4. 3. 2021

¨            Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik v postopku doslej ni storil ničesar takega, da bi pri sodišču vzbudilo sum o njegovih sposobnostih razumeti pomen svojih dejanj. Navedlo je, da tudi iz njegovega predloga za začetek stečajnega postopka ne izhaja, da se ne bi zavedal posledic, ki jih tak postopek prinaša. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja. Tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da dolžnik ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj. V kolikor pa meni, da ni sposoben sam poskrbeti za svoje pravice in koristi, lahko tudi sam ali njegov zakonec ali otrok predlagajo začetek postopka za postavitev dolžnika pod skrbništvo.

VSL Sklep Cst 31/2021, 18. 2. 2021

2.            Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka
3.            Zamuda roka ali izostanek z naroka

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

¨            V skladu z določilom četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Ker glede na zakonsko določilo četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP nasproten dokaz za izpodbijanje tega dejstva ni dovoljen, je neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi pravice tožnice do poštenega sojenja zaradi zavrnitve dokaza z njenim zaslišanjem, kot tudi očitek v zvezi z vsebino sodne poravnave glede odložnega pogoja in podaje soglasja k sodni poravnavi. Obstoj navedenih okoliščin namreč na trenutek seznanitve tožnice s sodno poravnavo ni vplival. Škoda je nastala s sklenitvijo sodne poravnave in ne ob razdelitvi stečajne mase ter so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene. Tožnica je za škodo in povzročitelja izvedela 1. 3. 2015, tožbo v zadevi pa je vložila 9. 4. 2018, to je po poteku tri letnega roka (352. člen OZ), zato je njen zahtevek za povračilo škode zastaran in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.

VSL Sodba II Cp 1809/2020, 29. 1. 2021

¨            Zakonski rok za uveljavljanje pravic, katerih procesni pogoj pravnomočnosti mora biti izpolnjen, ne more začeti teči pred vročitvijo pravnomočne odločbe stranki oziroma preden se stranka ne seznani s pravnomočnostjo odločbe. Nastop pravnomočnosti sklepa o končanju postopka je le ena od procesnih predpostavk za vložitev zahtevka po 19. členu ZVPSBNO, vendar pa hkrati ne predstavlja tudi začetka teka devetmesečnega roka po prvem odstavku 19. člena ZVPSBNO. V konkretnem primeru torej ni relevantno, kdaj je sklep o končanju sodnega postopka St 0000/2008 postal pravnomočen, pač pa kdaj so bile stranke s pravnomočnostjo sodne odločbe seznanjene. Z dejstvom pravnomočnosti odločbe so bili tožniki seznanjeni šele z objavo dejstva o pravnomočno končanem postopku na portalu AJPES. Dejstvo, da je sklep o končanju postopka postal pravnomočen, je bilo objavljeno na portalu AJPES dne 16. 1. 2019. Stranke so se z njim glede na določbo četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP seznanile v 8 dneh po tej objavi, torej je začel prekluzivni devetmesečni rok za vložitev predloga za poravnavo pri Državnem odvetništvu teči 25. 1. 2019 ter se je iztekel dne 25. 10. 2019

VSL Sklep II Cp 288/2021, 18. 3. 2021

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

123. člen (vročitve)

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

124. člen (odločbe)

125. člen (pritožba proti sklepu)

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

1.            Upnik

¨            Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložila družba A. d. o. o., ki pa v času vložitve pritožbe (20. 12. 2019) ni bila izločitvena upnica stečajnega dolžnika. Prijavo izločitvene pravice je vložila 7. 12. 2020, kar je precej časa po izteku roka za njeno prijavo. Za to, da bi tisti, ki meni, da ima izločitveno pravico, pridobil pravico opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (v tem primeru vložiti pritožbo proti sklepu o prodaji premoženja), bi moral pred tem prijaviti izločitveno pravico. Šele s tem bi pridobil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Ob vložitvi pritožbe pritožnica ni bila stranka tega stečajnega postopka niti ni imela na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.

VSL Sklep Cst 573/2020, 13. 1. 2021, enako: VSL sklep Cst 574/2020, 13. 1. 2021

2.            Upravitelj

¨            Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo soglasje k plačilu odvetniških storitev, kar posredno pomeni, da bi morala te stroške plačati upraviteljica iz svojega nadomestila. Glede na to ima, po presoji pritožbenega sodišča, upraviteljica pravico do pritožbe tudi zoper sklep o zavrnitvi soglasja k plačilu odvetniških storitev, saj sodišče s tem posredno odloča o odmeri in plačilu nagrade upravitelja. Upraviteljica je zato procesno legitimirana tudi za vložitev pritožbe zoper sedaj izpodbijani sklep.

VSL Sklep Cst 457/2020, 5. 11. 2020

¨            Zakon ne daje upravitelju procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim daje sodišče soglasje k upravljanju stečajne mase in s katerim je stečajnemu upravitelju naložilo, da znesek 376,94 EUR, ki je bil dolžnici zasežen iz naslova plače in nakazan na fiduciarni račun upravitelja, vrne na TRR dolžnice.

VSL Sklep Cst 158/2021, 14. 4. 2021

3.            Dolžnik
4.            Druga oseba
5.            Prisilna poravnava
6.            Poenostavljena prisilna poravnava
7.            Prisilna likvidacija
8.            Razno

127. člen (rok za pritožbo)

¨            Glede pravočasnosti vložitve pritožb je pri tem potrebno upoštevati, da sta pritožnika ravnala v skladu s pravnim poukom iz izpodbijanega sklepa in sta se posledično zanesla na to, da pritožbeni rok v tej zadevi ni začel teči pred 1. 2. 2021. V takšnem primeru je ustaljeno stališče sodne prakse, da pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. Takšnemu stališču sodne prakse je pritrdila tudi pravna teorija.

VSL Sklep Cst 100/2021, 25. 3. 2021

128. člen (odločanje o pritožbi)

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

129. člen (stroški upnika)

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

¨            Ker je premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnica v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase), hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno (zaradi predpisanih omejitev) poseči v izvršbi, je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, zavrglo predlog za izvršbo.

VSC Sklep I Ip 422/2020, 3. 12. 2020

¨            Zakonodajalec je omejil možnost specialne izvršbe le na taksativno naštete izvršilne naslove, med katerimi pa ni notarskega zapisa kot izvršilnega naslova (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Ker gre za izjeme, širjenje razumevanja preko zakonskega besedila, za kar se zavzema upnik, ni ustrezen razlagalni prijem.

VSM Sklep I Ip 187/2021, 2. 4. 2021

¨            V postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka po tretjem odstavku 23. člena ZUstS, je presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, v domeni sodišča, ki v okviru svoje pristojnosti v postopku odloča o stvari. Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka praviloma ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.

VSRS Sklep Cpg 3/2021, 25. 3. 2021

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe in zavarovanja)

1.            Splošno
2.            Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo
3.            Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

¨            Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).

VSM Sklep I Cp 916/2020, 3. 2. 2021

4.            Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

134. člen (odločanje o vpisu v register)

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

139. člen (upravičeni predlagatelj)

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

1.            Splošno
2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

1.            Listine, ki se priložijo predlogu
2.            Začetni predujem

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

¨            Sodišče ob odločanju, ali bo dalo soglasje k odobritvi najema dodatnih likvidnih sredstev presoja, ali je posojilo ali kredit, ki ga želi dolžnik najeti, namenjeno opravljanju rednih poslov v zvezi z opravljanjem dolžnikove dejavnosti ali poravnavanjem obveznosti iz teh poslov in ali znesek najetega posojila ali kredita presega skupni znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP in kritje stroškov postopka prisilne poravnave. V danem primeru sta ta dva pogoja izpolnjena. To pa še ne pomeni, da je sodišče v vseh primerih omejeno le na presojo teh dejstev.

VSL Sklep Cst 68/2021, 18. 3. 2021

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

¨            Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 91/2021, 18. 3. 2021

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

1.            Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave
2.            Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

1.            Splošno
2.            Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

171. člen (nadzor upravitelja)

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

179. člen (odločanje o ugovoru)

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

189. člen (sklic skupščine)

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

¨            Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.

VSL Sklep Cst 571/2020, 7. 1. 2021

Iz obrazložitve:

9. Ker sta torej upnika prijavila terjatev, zavarovano z ločitveno pravico, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ker ni odločilo, ali je prerekana terjatev upnikov verjetno izkazana, saj upnika nimata pravice glasovati o prisilni poravnavi glede zavarovane terjatve (tretji odstavek 200. člena ZFPPIPP). Presoja, ali je bila terjatev upnikov utemeljeno prerekana, ni predmet tega pritožbenega preizkusa. Zato pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na navedbe pritožnikov v zvezi z razlogi za prerekanje njune terjatve.

¨            Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.

VSL Sklep Cst 48/2021, 18. 2. 2021

Iz obrazložitve:

11. V postopku prisilne poravnave se prijava in preizkus terjatve izvedeta predvsem zaradi presoje procesne legitimacije upnikov za glasovanje o prisilni poravnavi (drugi odstavek 200. člena in prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). V postopku prisilne poravnave je treba spraviti vse dolžnikove obveznosti (in s tem terjatve upnikov) na skupni imenovalec na dan začetka postopka prisilne poravnave (smiselno 2. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) in s tem ugotoviti višino teh terjatev na ta dan. Tako ugotovljena višina terjatve je podlaga za merjenje glasovalne pravice upnika (prvi odstavek 73. člena ZFPPIPP) in za ugotavljanje sorazmernega znižanja oziroma odložitve dospelosti terjatev na podlagi potrjene prisilne poravnave (prvi odstavek 214. člena v zvezi s četrtim odstavkom 212. člena ZFPPIPP).

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

¨            Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.

VSL Sklep Cst 48/2021, 18. 2. 2021

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

¨            Res ZFPPIPP ne pozna pogojnega priznanja terjatev oziroma se šteje, da so pogojno priznane terjatve v resnici prerekane terjatve. Vendar pa je izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave in ne sklep o preizkusu terjatev. Zato že pojmovno v njem ne morejo biti navedene pogojno priznane terjatve, kar po ZFPPIPP (v seznamu preizkušenih terjatev) ni dovoljeno. V njem oziroma v seznamu ugotovljenih terjatev so navedene ugotovljene terjatve, t.j. tiste, ki so priznane. 26. člen ZIZ se ne nanaša na razvezne pogoje. Kot primarno ni niti (glede na kontekst zakonske ureditve) logično, da bi moral upnik dokazovati razvezni pogoj plačila terjatve – prenehanje terjatve dokazuje dolžnik v ugovoru. In kot bistveno, 26. člen ZIZ se nanaša na izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja. V konkretnem primeru pa izvršba ni odvisna od nastopa pogoja, temveč je od nastopa razveznega pogoja odvisno prenehanje utemeljenosti izvršbe.

VSL Sklep II Ip 1647/2020, 28. 1. 2021

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

¨            Res ZFPPIPP ne pozna pogojnega priznanja terjatev oziroma se šteje, da so pogojno priznane terjatve v resnici prerekane terjatve. Vendar pa je izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave in ne sklep o preizkusu terjatev. Zato že pojmovno v njem ne morejo biti navedene pogojno priznane terjatve, kar po ZFPPIPP (v seznamu preizkušenih terjatev) ni dovoljeno. V njem oziroma v seznamu ugotovljenih terjatev so navedene ugotovljene terjatve, t.j. tiste, ki so priznane. 26. člen ZIZ se ne nanaša na razvezne pogoje. Kot primarno ni niti (glede na kontekst zakonske ureditve) logično, da bi moral upnik dokazovati razvezni pogoj plačila terjatve – prenehanje terjatve dokazuje dolžnik v ugovoru. In kot bistveno, 26. člen ZIZ se nanaša na izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja. V konkretnem primeru pa izvršba ni odvisna od nastopa pogoja, temveč je od nastopa razveznega pogoja odvisno prenehanje utemeljenosti izvršbe.

VSL Sklep II Ip 1647/2020, 28. 1. 2021

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1.            Splošno

¨            Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.

VSL Sklep Cst 48/2021, 18. 2. 2021

¨            Če se kljub jasno izraženemu stališču, da bo poravnala stroške, ki jih bo tožeča stranka imela z odpravo napak, zdaj tožena stranka skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za zavajanje, s katerim je tožečo stranko odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. Med ravnanja, s katerimi je izvajalec zavedel naročnika, da svojih zahtevkov ni pravočasno uveljavil, namreč skladno s sodno prakso in tudi pravno teorijo spadajo vsa izvajalčeva ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava svoje obveznosti iz jamčevalnih zahtevkov prostovoljno izpolniti. Pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške obsega naročnikovo materialnopravno upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov potrebnih za odpravo napake (po drugem podjemniku). V pravdi I Pg 118/2015 sta pravdni stranki iz te pravde imeli možnost, da bi zatrjevali in dokazali, da posamezni stroški za odpravo napak, ki so jih vtoževali etažni lastniki od tožene stranke (tožeče stranke v tem postopku), niso bili potrebni. Pravdni stranki v postopku I Pg 118/2015 tega trditvenega in dokaznega bremena nista zmogli. Zato tožena stranka v tem postopku upoštevajoč tudi okoliščino, da je v okviru določil o jamčevalnih zahtevkih imela možnost (in pravico), da sama odkrije vzrok za napake in jih tudi sama ali po svojih izvajalcih sanira, pa tega ni storila, ne more uspeti s trditvami, da bi bili stroški sanacije nižji, če bi jo izvedla tožeča stranka v svoji režiji. Terjatev lahko nastane šele, ko je opredeljena po svoji vsebini. Povedano drugače, terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je "predmet obveznosti," kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Iz pojasnjenega torej izhaja, da lahko terjatev iz naslova uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov nastane najprej s pojavom napake na gradbi.

VSL Sodba I Cpg 407/2020, 15. 1. 2021

2.            Terjatve, povezane z odložnim pogojem

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1.            Zavarovane terjatve

¨            Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.

VSL Sklep Cst 571/2020, 7. 1. 2021

2.            Preostale terjatve

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

¨            Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnika svoje terjatve nista prijavila v smislu petega odstavka 20. člena ZFPPIPP in v prijavi terjatve nista niti omenila, da vrednost zavarovanja ne zagotavlja poplačila njune terjatve. Zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti presoje, do katere višine imata upnika terjatev zavarovano z ločitveno pravico.

VSL Sklep Cst 571/2020, 7. 1. 2021

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

1.            Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov
2.            Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine
3.            Ustavitev postopkov zavarovanja

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

¨            Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje opravilo tehtanje upnikovih trditev o očitanih dejanjih, ki naj bi po upnikovem mnenju predstavljale dolžnikovo zlorabo pravic ter presodilo, da zlorabe ni mogoče očitati. Pri tem je pravilno izvedlo le minimum vsebinskega preizkusa in se pri tem ni spuščalo v presojo vsakega konkretnega ravnanja, ki ga očita upnik, saj bi s tem dejansko prešlo na vsebinsko presojo ukrepov finančnega prestrukturiranja, oziroma presojo, ali se s predlaganim načrtom sploh lahko doseže finančno prestrukturiranje, za kar pa ni nobene zakonske podlage. Sodišče izvede le preizkus na prvi pogled (prima facie), z ugotavljanjem obstoja in utemeljenosti upnikovih terjatev ter obstoja dolžnikovih pogodbenih razmerij in resničnosti prikazovanja poslovnih možnosti pa se sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, ne ukvarja. Vsekakor pa lahko nudijo ti podatki (tudi) drugim upnikom primerno podlago za sprejem odločitve pri glasovanju o poenostavljeni prisilni poravnavi ter kasneje pri odločitvi o morebitni vložitvi tožbe po 219. členu ZFPPIPP. Presoja navedb upnika v zvezi s konkretnimi terjatvami in posli preko te, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bi dejansko pomenila, da bi s tem upniku omogočili uveljavljanje ugovornih razlogov proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), ki pa ga v primeru poenostavljene prisilne poravnave ni. Ali bo v konkretnem primeru s predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo dolžnikova insolventnost dejansko odpravljena na način, kakršnega dolžnik predvideva v svojem načrtu finančnega prestrukturiranja, ni stvar sodne presoje niti tega ni mogoče v naprej predvideti.

VSL Sklep Cst 537/2020, 17. 12. 2020

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

221.a člen (dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave)

221.b člen (uporaba pravil o prisilni poravnavi)

1.            Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave
2.            Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

¨            Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 91/2021, 18. 3. 2021

3.            Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe
4.            Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave
5.            Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi
6.            Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev
7.            Razno

221.c člen (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

221.d člen (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

1.            Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave
2.            Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic

¨            Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje opravilo tehtanje upnikovih trditev o očitanih dejanjih, ki naj bi po upnikovem mnenju predstavljale dolžnikovo zlorabo pravic ter presodilo, da zlorabe ni mogoče očitati. Pri tem je pravilno izvedlo le minimum vsebinskega preizkusa in se pri tem ni spuščalo v presojo vsakega konkretnega ravnanja, ki ga očita upnik, saj bi s tem dejansko prešlo na vsebinsko presojo ukrepov finančnega prestrukturiranja, oziroma presojo, ali se s predlaganim načrtom sploh lahko doseže finančno prestrukturiranje, za kar pa ni nobene zakonske podlage. Sodišče izvede le preizkus na prvi pogled (prima facie), z ugotavljanjem obstoja in utemeljenosti upnikovih terjatev ter obstoja dolžnikovih pogodbenih razmerij in resničnosti prikazovanja poslovnih možnosti pa se sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, ne ukvarja. Vsekakor pa lahko nudijo ti podatki (tudi) drugim upnikom primerno podlago za sprejem odločitve pri glasovanju o poenostavljeni prisilni poravnavi ter kasneje pri odločitvi o morebitni vložitvi tožbe po 219. členu ZFPPIPP. Presoja navedb upnika v zvezi s konkretnimi terjatvami in posli preko te, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bi dejansko pomenila, da bi s tem upniku omogočili uveljavljanje ugovornih razlogov proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), ki pa ga v primeru poenostavljene prisilne poravnave ni. Ali bo v konkretnem primeru s predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo dolžnikova insolventnost dejansko odpravljena na način, kakršnega dolžnik predvideva v svojem načrtu finančnega prestrukturiranja, ni stvar sodne presoje niti tega ni mogoče v naprej predvideti.

VSL Sklep Cst 537/2020, 17. 12. 2020

3.            Posodobljeni seznam terjatev

221.e člen (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

¨            Glede na navedeno je po presoji višjega sodišča sodišče prve stopnje opravilo tehtanje upnikovih trditev o očitanih dejanjih, ki naj bi po upnikovem mnenju predstavljale dolžnikovo zlorabo pravic ter presodilo, da zlorabe ni mogoče očitati. Pri tem je pravilno izvedlo le minimum vsebinskega preizkusa in se pri tem ni spuščalo v presojo vsakega konkretnega ravnanja, ki ga očita upnik, saj bi s tem dejansko prešlo na vsebinsko presojo ukrepov finančnega prestrukturiranja, oziroma presojo, ali se s predlaganim načrtom sploh lahko doseže finančno prestrukturiranje, za kar pa ni nobene zakonske podlage. Sodišče izvede le preizkus na prvi pogled (prima facie), z ugotavljanjem obstoja in utemeljenosti upnikovih terjatev ter obstoja dolžnikovih pogodbenih razmerij in resničnosti prikazovanja poslovnih možnosti pa se sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti, ne ukvarja. Vsekakor pa lahko nudijo ti podatki (tudi) drugim upnikom primerno podlago za sprejem odločitve pri glasovanju o poenostavljeni prisilni poravnavi ter kasneje pri odločitvi o morebitni vložitvi tožbe po 219. členu ZFPPIPP. Presoja navedb upnika v zvezi s konkretnimi terjatvami in posli preko te, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bi dejansko pomenila, da bi s tem upniku omogočili uveljavljanje ugovornih razlogov proti vodenju postopka prisilne poravnave (172. člen ZFPPIPP), ki pa ga v primeru poenostavljene prisilne poravnave ni. Ali bo v konkretnem primeru s predlagano poenostavljeno prisilno poravnavo dolžnikova insolventnost dejansko odpravljena na način, kakršnega dolžnik predvideva v svojem načrtu finančnega prestrukturiranja, ni stvar sodne presoje niti tega ni mogoče v naprej predvideti.

VSL Sklep Cst 537/2020, 17. 12. 2020

221.f člen (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

1.            Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložjo
2.            Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave
3.            Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

221.g člen (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

¨            Sklep nadzornega sveta o odpoklicu dosedanjega in imenovanju novega člana poslovodstva dolžnika v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP začne učinkovati šele z izdajo soglasja sodišča. Takšnega soglasja sodišče pritožniku in dolžniku do izdaje sklepa o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnico DUTB, d. d. ni izdalo. Z izdajo navedenega sklepa je tudi upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnico, ki za to odločitev ne potrebuje soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ob povedanem je pravna podlaga za izdajo predlaganega soglasja, ob upoštevanju namena določb 221.i člena ZFPPIPP, ki so lex specialis v razmerju do splošnih pravil, urejenih v oddelkih 4.1 do 4.6 ZFPPIPP, odpadla. To pa pomeni, da pritožnik predlaganega soglasja ne more več pridobiti. Zato nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep.

VSL Sklep Cst 95/2021, 11. 3. 2021

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

¨            Z začetkom postopka prisilne poravnave je (že) prišlo do pravnih posledic, ki jih je tožnica s sprožitvijo tega spora želela preprečiti.

VSM Sklep I Cpg 10/2021, 10. 2. 2021

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.v člen (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

221.z člen (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

¨            Če se kljub jasno izraženemu stališču, da bo poravnala stroške, ki jih bo tožeča stranka imela z odpravo napak, zdaj tožena stranka skuša temu izogniti z ugovorom nepravočasnosti, bi se moglo njeno ravnanje šteti za zavajanje, s katerim je tožečo stranko odvrnila od takojšnje vložitve tožbe. Med ravnanja, s katerimi je izvajalec zavedel naročnika, da svojih zahtevkov ni pravočasno uveljavil, namreč skladno s sodno prakso in tudi pravno teorijo spadajo vsa izvajalčeva ravnanja, iz katerih izhaja, da namerava svoje obveznosti iz jamčevalnih zahtevkov prostovoljno izpolniti. Pravica odpraviti napako na podjemnikove stroške obsega naročnikovo materialnopravno upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov potrebnih za odpravo napake (po drugem podjemniku). V pravdi I Pg 118/2015 sta pravdni stranki iz te pravde imeli možnost, da bi zatrjevali in dokazali, da posamezni stroški za odpravo napak, ki so jih vtoževali etažni lastniki od tožene stranke (tožeče stranke v tem postopku), niso bili potrebni. Pravdni stranki v postopku I Pg 118/2015 tega trditvenega in dokaznega bremena nista zmogli. Zato tožena stranka v tem postopku upoštevajoč tudi okoliščino, da je v okviru določil o jamčevalnih zahtevkih imela možnost (in pravico), da sama odkrije vzrok za napake in jih tudi sama ali po svojih izvajalcih sanira, pa tega ni storila, ne more uspeti s trditvami, da bi bili stroški sanacije nižji, če bi jo izvedla tožeča stranka v svoji režiji. Terjatev lahko nastane šele, ko je opredeljena po svoji vsebini. Povedano drugače, terjatev nastane šele, ko je jasno, kaj je "predmet obveznosti," kakšno dajatev ali storitev lahko torej upnik zahteva od dolžnika. Iz pojasnjenega torej izhaja, da lahko terjatev iz naslova uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov nastane najprej s pojavom napake na gradbi.

VSL Sodba I Cpg 407/2020, 15. 1. 2021

222. člen (uporaba 5. poglavja)

223. člen (stečajni dolžnik)

224. člen (stečajna masa)

¨            Toženka tekom postopka ni navajala, da ni ravnala krivdno, ampak je vztrajala pri navedbi, da njeno ravnanje ni imelo posledic za stečajno maso, ker je začasna odredba varovala upnika in da tožnica zato ni tista, ki bi bila upravičena zahtevati plačilo odškodnine. Škodni dogodek predstavlja ravnanje toženke, ko je kršila začasno odredbo in razpolagala z denarnimi sredstvi depozita v znesku 400.000,00 EUR. Ravnanje toženke je bilo protipravno in ima zaradi postopka osebnega stečaja posledice za vse stečajne upnike ter daje tožnici podlago za uveljavljanje plačila odškodnine. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bila zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki je sprostila denarna sredstva depozita, zmanjšana stečajna masa, kar predstavlja v konkretnem primeru škodo, ki je nastala. Če toženka ne bi kršila prepovedi iz začasne odredbe in ne bi sprostila sredstev depozita, bi znesek 400.000,00 EUR s pripadajočimi pogodbenimi obrestmi, kot so bile dogovorjene s Pogodbo o depozitu in Dogovorom št. 1, pripadal v stečajno maso, kot med tožnico in toženko sklenjen depozit v višini 500.000,00 EUR. Ker škoda izvira neposredno iz ravnanja toženke, je podana tudi vzročna zveza, s čemer so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

VSM Sodba I Cp 525/2020, 22. 9. 2020

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

226. člen (razdelitvena masa)

¨            Določbe četrtega in petega odstavka 226. člena ter prvega in trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, čeprav navedeni zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso. V skladu z navedenimi zakonskimi določili mora upnik, ki prevzema premoženje, povrniti tudi stroške nadomestila za sestavo otvoritvenega poročila. Pri tem se v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP za izračun sorazmernega dela stroškov upoštevajo ocenjene vrednosti premoženja in ne dosežene kupnine oziroma aktualizirane tržne vrednosti.

VSL Sklep Cst 23/2021, 17. 2. 2021

227. člen (načelo koncentracije)

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

230. člen (splošno pravilo)

231. člen (upravičeni predlagatelj)

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno

¨            Upnik je izpolnil trditveno in dokazno breme, da ima na temelju Pogodbe do pritožnika terjatev in da le-ta kot porok zamuja z njenim plačilom več kot dva meseca. To so pravno pomembna dejstva, ki jih je upnik uspešno zatrjeval in z listinskimi dokazi tudi izkazal. S tem se je procesno breme zatrjevanja in dokazovanja o nasprotnem prevalilo na pritožnika. Upnik je uspel terjatev, ki je bila zaradi dolžnikovega prerekanja hkrati pogoj insolventnosti, dokazati do stopnje prepričanja.

VSL Sklep Cst 79/2021, 17. 3. 2021

2.            Umik

¨            Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku. Z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka se predhodni postopek konča in se začne glavni postopek zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). To je torej tisti trenutek, ki je v pravdnem postopku ekvivalenten končanju glavne obravnave iz drugega odstavka 188. člena ZPP, ko je tožbo še mogoče umakniti. Vsak stečajni postopek prizadene ustavne pravice stečajnega dolžnika, vendar pa te kršitve dolžnik lahko uveljavlja le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, kasneje pa ne več.

VSL sklep Cst 56/2021, 3. 3. 2021

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka)

1.            Dopolnitev nepopolnega predloga
2.            Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča
3.            Oprostitev plačila predujma
4.            Vračilo založenega predujma
5.            Razno

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

¨            Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.

VSL Sklep Cst 163/2021, 21. 4. 2021

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno
2.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja
3.            Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

¨            Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen. Pritožbene trditve, s katerimi dolžnik izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z upravičenjem upnika za vložitev predloga, pa pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto, ker le te ne temeljijo na izpodbojni domnevi, dolžnik pa tudi ni izkazal, da jih ni mogel zatrjevati že v času za vložitev ugovora. Zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega, ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.

VSL Sklep Cst 113/2021, 18. 3. 2021

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

1.            Splošno
2.            Dopolnitev zahteve
3.            Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja
4.            Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

¨            Če dolžnik v roku za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ne zahteva odložitve odločanja o tem predlogu, uvedba ali začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne predstavljata ovire za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 91/2021, 18. 3. 2021

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

¨            Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.

VSL Sklep Cst 67/2021, 24. 2. 2021

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

¨            Zato je z začetkom osebnega stečaja nad dolžnikom pooblastilo za zastopanje kot njegov zakoniti zastopnik pridobil stečajni upravitelj, saj na obseg stečajne mase vpliva tudi zakonita preživninska obveznost stečajnega dolžnika do upnikov, glede katere se vodi konkretni izvršilni postopek. Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, sam nima procesne sposobnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njegov predlog za dopustitev revizije je nedovoljen, saj ga je vložil nekdo, ki nima te pravice. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika.

VSRS Sklep II DoR 71/2021, 7. 4. 2021

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb)

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

250. člen (zasledovalna pravica)

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

¨            Vzajemno neizpolnjeni kondikcijski zahtevki, ki jih urejajo pravila pogodbenega prava, spadajo v kategorijo »medsebojnih terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe« (pododdelek 5.3.3 ZFPPIPP). Ker za take terjatve ne nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in ker tudi niso predvidene omejitve glede ugovora sočasne izpolnitve, je toženka upravičena zahtevati, da sodišče izpolnitev njene obveznosti veže na istočasno izpolnitev tožničine obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato nepravilno zavrnili ugovor sočasne izpolnitve.

VSRS Sklep II Ips 15/2021, 18. 3. 2021

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

¨            Pritožbeno sodišče je pri odločitvi sicer moralo upoštevati tudi dejstvo, da gre za spor med strankama zavezovalnega pravnega posla, kar pomeni, da je bila tožena stranka tista, ki pogodbe ni izpolnila in ni izstavila zemljiškoknjižnega dovolila. Tožeča stranka bi zato ob normalnem poteku stvari lahko utemeljeno pričakovala, da ji bo tožena dovolilo izstavila in da bo postala lastnica na pravnoposlovni način (njena "zmota" bi ob normalnem poteku stvari torej lahko bila opravičljiva). Vendar pa je predmetna zadeva specifična, saj je vmes prišlo do stečaja tožene stranke. Z začetkom stečaja nastopijo posledice stečaja, med njimi tudi, da se nedenarne terjatve spremenijo v denarne. Tožeča stranka od trenutka začetka stečaja ni imela več terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, zato ni mogla več pričakovati, da ji bo tožena stranka izstavila dovolilo in bo na ta način postala lastnik. O njeni (opravičljivi) dobri veri zato že od začetka stečaja ni več mogoče govoriti.

VSK Sodba Cpg 5/2021, 26. 2. 2021

¨            Za položaj, kakršen je obravnavani, ni mogoče uporabiti 261. člena ZFPPIPP o pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka, pri katerem bi se zahtevek stečajnega dolžnika kot prodajalca za vrnitev posesti pobotal z nasprotnim zahtevkom za vrnitev kupnine. Pretvorba nedenarnih terjatev v denarne, ki se zgodi z začetkom stečajnega postopka, velja namreč samo za nedenarne terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ne pa tudi za nedenarne terjatve stečajnega dolžnika do upnika.

VSRS Sklep II Ips 15/2021, 18. 3. 2021

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

256. člen (obrestovanje terjatev)

¨            Sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano na podlagi načela formalne legalitete in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu kot se glasi. Zato ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene. Izvršbe posledično ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo.

VSC Sklep I Ip 56/2021, 11. 3. 2021

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

1.            Dopustnost pobota
2.            Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov
3.            Razno

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

263. člen (nedovoljeni pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

¨            Vzajemno neizpolnjeni kondikcijski zahtevki, ki jih urejajo pravila pogodbenega prava, spadajo v kategorijo »medsebojnih terjatev na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe« (pododdelek 5.3.3 ZFPPIPP). Ker za take terjatve ne nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka in ker tudi niso predvidene omejitve glede ugovora sočasne izpolnitve, je toženka upravičena zahtevati, da sodišče izpolnitev njene obveznosti veže na istočasno izpolnitev tožničine obveznosti. Sodišči prve in druge stopnje sta zato nepravilno zavrnili ugovor sočasne izpolnitve.

VSRS Sklep II Ips 15/2021, 18. 3. 2021

Iz obrazložitve

12. Revizijsko sodišče mora odgovoriti na vprašanje, ali je bil v postopku pravilno zavrnjen ugovor sočasne izpolnitve. Toženka je namreč svojo obrambo gradila (tudi) na pravilu o sočasni izpolnitvi. Dilema, ki jo mora rešiti revizijsko sodišče, je zato naslednja: kako se pravilo o sočasni izpolnitvi uporablja v primerih, ko je ena od strank v stečajnem postopku? Gre torej za vprašanje medsebojnih kondikcijskih zahtevkov, za katere velja pravilo sočasne izpolnitve, v kontekstu stečajnega postopka. Sodišči prve in druge stopnje sta odgovorili, da je treba v takih primerih šteti priznanje terjatve v stečajnem postopku kot izpolnitev.

13. Razmerje med strankama po tem, ko je toženka od Pogodbe odstopila, je sicer primer kondikcijskega razmerja zaradi naknadno odpadle podlage (condictio causa finita). A ker ima odstop od pogodbe retroaktivni učinek (ex tunc), zaradi česar ima tožnica kot prodajalka stvarnopravni zahtevek (izbrisno tožbo), je treba nastalo obligacijsko razmerje presojati po pravilih pogodbenega prava in ne po splošni določbi tretjega odstavka 190. člena OZ, ki je splošna podlaga za skupino kondikcijskih zahtevkov, ki jim je skupen naknadni odpad podlage. To pomeni, da ima toženka ugovor sočasne izpolnitve. Ta učinkuje tako, da sodišče toženi stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka (drugi odstavek 101. člena OZ v povezavi s tretjim odstavkom 111. člena OZ). Pravilo sočasne izpolnitve je tu posledica zrcalne preslikave pogodbenega razmerja na kondikcijsko razmerje.

14. Kondikcijsko razmerje med strankama razdrte pogodbe je torej urejeno s pravili pogodbenega prava. Ker pa se je po nastanku tega razmerja nad tožnico začel stečaj, je treba odgovoriti na bistveno vprašanje, ki se glasi: kakšen je vpliv stečaja na kondikcijsko razmerje, za katero velja pravilo sočasne izpolnitve? Gre za dilemo, ali je pravilno stališče nižjih sodišč, ki ima oporo tudi v sodni praksi višjih sodišč, po katerem se šteje za izpolnitev zahtevka priznanje terjatve v stečaju, ali pa velja, da uvedba [pravilno: začetek] stečajnega postopka nad tožnico ni vplivala omenjeno kondikcijsko razmerje.

15. Sodišči prve in druge stopnje sta svoje stališče, da je treba v primerih, kakršen je obravnavani, priznanje terjatve v stečajnem postopku šteti kot izpolnitev, utemeljili s kratkim pojasnilom, da »toženka kot upnica trpi enake pravne posledice, kot vsi drugi upniki v stečajnem postopku«. Na prvi pogled se zdi taka rešitev prepletanja splošnih določb obligacijskega prava o sočasnosti vzajemnega izpolnjevanja kondikcijskih zahtevkov z določbami stečajnega prava, ki imajo v tem razmerju položaj posebnega predpisa (legis specialis), prepričljiva. Gre namreč za pravne posledice začetka stečajnega postopka, ki nastanejo za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (252. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Vendar je vprašanje, ali ZFPPIPP za take terjatve ne določa drugače. Odgovor je treba poiskati v razlagi prvega odstavka 265. člena ZFPPIPP, ki za medsebojne terjatve upnikov in stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe z začetkom stečajnega postopka ne predvideva posledic iz pododdelka 5.3.2 tega zakona. V naslednjem odstavku namreč določa, da mora stečajni dolžnik svojo obveznost do upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe izpolniti v skladu s to pogodbo in po pravilih tega zakona o plačilu stroškov stečajnega postopka.

16. Ključno vprašanje se torej glasi: ali je treba vzajemne kondikcijske zahtevke, nastale zaradi odstopa od pogodbe (razdora), presojati kot medsebojne terjatve upnika in stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe? Vrhovno sodišče se o tem vprašanju doslej še ni izreklo.

17. Vrhovno sodišče pa se je že izreklo, da se pogodbeno razmerje zaradi razdrtja pogodbe preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja ter da se pravilo sočasnega vračanja uresničuje z ugovorom, ki je smiselno enak ugovoru neizpolnitve. Gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki je posledica pogodbenega izvora obveznosti, zaradi česar je to pravilo pravilo pogodbenega prava in ne pravilo splošne ureditve neupravičene obogatitve. Vzajemni vrnitveni zahtevki imajo enake temeljne značilnosti kot pogodba, zaradi katere izjalovitve so nastali. Zaradi razdrtja pogodbe se je pogodbeno razmerje preoblikovalo v razmerje pogodbenega vračanja. Zato tudi govorimo, da so taka razmerja zrcalna preslikava izjalovljenega pogodbenega razmerja. Gre za vzvratni potek razmerja na podlagi neučinkovite, a izvršene pogodbe. Temeljni skupni značilnosti obeh razmerij sta dve: 1) pri obeh gre za »dvostransko obligacijsko razmerje, pri katerem ima vsaka […] stranka hkrati položaj dolžnika glede izpolnitvenega ravnanja […] in položaj upnika glede nasprotnega izpolnitvenega ravnanja«, in 2) obe obligacijski razmerji imata »dva predmeta – nasprotni izpolnitveni ravnanji, ki sta ju druga v razmerju do druge zavezani opraviti stranki tega obligacijskega razmerja.« In če je »razlog (ratio) posebnih pravil o učinkih začetka stečajnega postopka na terjatve sopogodbenikov insolventnega dolžnika, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, […] preprečiti nepravičen položaj, ki bi nastal, če bi bil sopogodbenik insolventnega dolžnika upravičen samo do sorazmernega (manjšega) plačila njegove terjatve po pravilih o plačilu navadnih terjatev iz razdelitvene mase in bi bil hkrati zavezan izpolniti svojo nasprotno obveznost v celoti in v pogodbenih rokih«, mora enako veljati za vzajemne kondikcijske zahtevke. Ene in druge povezujeta ista smisel in cilj posebne zakonske ureditve, to pa je preprečiti asimetrijo pravic, ki bi nastala, če bi bil sopogodbenik insolventnega dolžnika upravičen le do sorazmernega (manjšega) plačila svoje terjatve po pravilih o plačilu navadnih terjatev iz razdelitvene mase, hkrati pa bi moral v celoti izpolniti svojo nasprotno obveznost.

18. Razen tega za položaj, kakršen je obravnavani, ni mogoče uporabiti 261. člena ZFPPIPP o pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka, pri katerem bi se zahtevek stečajnega dolžnika kot prodajalca za vrnitev posesti pobotal z nasprotnim zahtevkom za vrnitev kupnine. Pretvorba nedenarnih terjatev v denarne, ki se zgodi z začetkom stečajnega postopka, velja namreč samo za nedenarne terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ne pa tudi za nedenarne terjatve stečajnega dolžnika do upnika (253. člen ZFPPIPP). Zato je treba za ta položaj uporabiti splošna pravila OZ o povračilnih zahtevkih. To pomeni, da se za vzajemni povračilni obveznosti uporablja splošno pravilo sočasne izpolnitve (101. člen v povezavi s tretjim odstavkom 11. člena OZ). Zato nobena stranka ni dolžna vrniti prejetega, če nasprotna stranka ni pripravljena in sposobna hkrati vrniti nasprotne izpolnitve, ki jo je prejela. Če je torej pogodba o prodaji nepremičnine razdrta, ima tudi po mnenju teorije »kupec pravico zahtevati vračilo plačane kupnine po pravilih o stroških postopka in lahko odkloni vrnitev posesti oziroma izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (nazaj) v korist insolventnega dolžnika kot prodajalca, dokler mu stečajni dolžnik oziroma upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika ne vrne plačane kupnine«.

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

¨            Stečajno sodišče v postopku izdaje soglasja k odstopu ne odloča o pravici ali o pravni koristi sopogodbenika stečajnega dolžnika iz pogodbe, od katere je stečajni dolžnik odstopil. V stečajnem postopku se varujejo zgolj pravice in koristi stečajnih upnikov s ciljem čim ugodnejšega poplačila njihovih terjatev, zato tretje osebe, med katere spada tudi sopogodbenik stečajnega dolžnika, niso stranke stečajnega postopka in zato nimajo pravice do udeležbe v postopku izdaje soglasja stečajnega sodišča k odstopni izjavi upravitelja. V primeru, ko je sopogodbenik stečajnega dolžnika hkrati tudi njegov upnik, ki je s pravočasno prijavo terjatve pridobil položaj stranke v stečajnem postopku, pa pravnomočen sklep o izdaji soglasja k odstopu učinkuje na stranke stečajnega postopka. To pa v konkretnem primeru pomeni, da pravnomočnost sklepa o izdaji soglasja k odstopu od pogodbe učinkuje tudi na toženo stranko kot upnika stečajnega postopka in se tudi nanjo raztezajo učinki pravnomočnosti tega sklepa.

VSL Sodba I Cpg 701/2020, 18. 3. 2021

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

¨            Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil le procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ. Po teh pravilih pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev upnikove terjatve. Pravilno je zato stališče v izpodbijani sodbi, da je tožbeni zahtevek utemeljen v delu, v katerem je sporazum izgubil učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožničine terjatve.

VSL Sodba in sklep II Cp 741/2020, 16. 9. 2020

Iz obrazložitve

9. Navedene zakonske določbe ne dajejo opore pritožničinemu stališču. Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, urejeno v OZ (255. do 260. člen), in izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, urejeno v ZFPPIPP (269. do 278. člen) sta dva različna instituta. Vsak od zakonov ureja predpostavke za uveljavljanje izpodbojnega upravičenja, roke za njegovo uveljavitev in njegove pravne učinke. Da gre za dva različna instituta, potrjuje tudi besedilo 270. člena ZFPPIPP, ki ureja razmerje med njima v primeru, ko nastane izpodbojno upravičenje po pravilih stečajnega prava. Iz navedene določbe tudi nedvoumno izhaja, da upravičenje po OZ z uvedbo stečajnega postopka ne preneha.

10. Izključitev zahtevkov po OZ po začetku stečajnega postopka ne izhaja niti iz tistega dela drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upnik izpodbojni zahtevek po OZ uveljavlja le še za račun stečajnega dolžnika. V določbi uporabljen izraz "te zahtevke" pove, da se vsebina upnikovega upravičenja z začetkom stečaja ne spremeni. Edina sprememba je ta, da mora zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika. Niti to pa ne pomeni, da ima zato upnik zahtevke po 275. členu ZFPPIPP. Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil le procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ. Po teh pravilih pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev upnikove terjatve. Pravilno je zato stališče v izpodbijani sodbi, da je tožbeni zahtevek utemeljen v delu, v katerem je sporazum izgubil učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožničine terjatve.

11. Navedbe, s katerimi pritožnica argumentira svoje stališče, da odločitev v izpodbijani sodbi ne omogoča unovčenja premoženja v stečajnem postopku, ne dajejo podlage za drugačno odločitev. Upniki, ki izpodbijajo dolžnikovo pravno dejanje po pravilih OZ, ob oblikovalnem zahtevku (za izgubo učinkov pravnega dejanja v razmerju med okoriščeno osebo in upnikom) praviloma postavijo še dajatveni zahtevek (na dopustitev izvršbe). Na vprašanji o potrebnosti dajatvenega zahtevka in kako mora biti oblikovan, v obravnavani zadevi ni treba odgovoriti, ker je tožnica postavila le izbrisni zahtevek, ta pa ji ne gre. Kot je pravilno obrazloženo v izpodbijani sodbi, je pravno dejanje izgubilo učinek le v razmerju med toženko in stečajnimi upniki, ne pa tudi v razmerju med pogodbenima strankama in je še vedno veljavno.

12. Pritožnica pa utemeljeno uveljavlja, da v izpodbijani sodbi ni razlogov o morebitni utemeljenosti postavljenega zahtevka na podlagi pravil, ki veljajo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju. V vlogi, s katero je spremenila tožbo, ni le preoblikovala tožbenega zahtevka, ampak je podala tudi trditve o predpostavkah za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju. Te je kasneje še dopolnila. Glede na to, da je kot upnica imela pravico izbrati med obema zahtevkoma in glede na to, da želi s postavljenim zahtevkom doseči, kar ZFPPIPP določa kot posledico izpodbojnega zahtevka (275. člen), bi se moralo sodišče izreči tudi o obstoju predpostavk za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ker se ni, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

1.            Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja

¨            Zaradi kompleksnosti poslovnega razmerja med pravdnima strankama in ob upoštevanju skupnega namena strank, določenega v pogodbi, je treba pogodbeno razmerje med strankama obravnavati celostno in ga ni mogoče cepiti na posamezne dele, kot si je prizadevala tožena stranka. Vse s pogodbo dogovorjene obveznosti in pravice pogodbenih strank so povezane, soodvisne in med seboj celo pogojene. Z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v posledici katerega je tožena stranka pridobila solastniška deleža na stanovanjih tožeče stranke, je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, saj dolžnik v zameno za priznanje solastništva od tožene stranke ni ničesar prejel. Zmotno je pritožbeno stališče, da se položaj ločitvenih upnikov zaradi dolžnikove odtujitve nepremičnine, na kateri imajo ločitveno pravico, ne more poslabšati. To lahko drži le izjemoma, nikoli pa ne v primeru, ko se z izpodbijanim dejanjem prenese le idealni del nepremičnine.

VSL Sodba I Cpg 701/2020, 18. 3. 2021

2.            Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo
3.            Subjektivni element
4.            Objektivni in subjektivni element

¨             Za izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika v osebnem stečaju s povezanimi osebami (med te spadajo tudi ožji sorodniki stečajnega dolžnika) veljajo posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika (391. člen ZFPPIPP). Izpolnjen mora biti objektivni pogoj po 1. točki 271. člena ZFPPIPP, in sicer, da je posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejemajo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno. Gre za objektivno zmanjšanje stečajne mase v škodo upniku. Izpolnitev subjektivnega pogoja (vednost osebe, v korist katere je dejanje storjeno, da je dolžnik insolventen) za izpodbijanje pravnih dejanj se pri povezanih osebah ne zahteva (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP). Obdobje izpodbojnosti takih pravnih dejanj je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo stečaja (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).

VSM Sodba I Cp 1146/2019, 25. 3. 2020

5.            Nadomestna izpolnitev
6.            Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element
7.            Opustitev pravnega dejanja
8.            Razno

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

1.            Objektivni element izpodbojnosti
2.            Subjektivni element izpodbojnosti
3.            Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

¨            Postavljen zahtevek je tudi sklepčen in postavljen v skladu z določbo prvega in tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, in sicer uveljavlja razveljavitev učinka pravnega dejanja (Pogodba o preužitku) med stečajno dolžnico in tožencem, v korist katerega je bilo pravno dejanje opravljeno in ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajne dolžnice. Dodatni zahtevki (na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, izbris lastninske pravice, povračilni zahtevek) niso potrebni.

VSM Sodba I Cp 1146/2019, 25. 3. 2020

¨            Izključitev zahtevkov po OZ po začetku stečajnega postopka ne izhaja niti iz tistega dela drugega odstavka 270. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upnik izpodbojni zahtevek po OZ uveljavlja le še za račun stečajnega dolžnika. V določbi uporabljen izraz "te zahtevke" pove, da se vsebina upnikovega upravičenja z začetkom stečaja ne spremeni. Edina sprememba je ta, da mora zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika. Niti to pa ne pomeni, da ima zato upnik zahtevke po 275. členu ZFPPIPP. Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil le procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ. Po teh pravilih pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev upnikove terjatve. Pravilno je zato stališče v izpodbijani sodbi, da je tožbeni zahtevek utemeljen v delu, v katerem je sporazum izgubil učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožničine terjatve.

VSL Sodba in sklep II Cp 741/2020, 16. 9. 2020

¨            Tožeča stranka je primarno uveljavljala ničnostni zahtevek na podlagi 86. člena Obligacijskega zakonika, podredno pa zahtevek na izpodbijanje pravdnih dejanja stečajnega dolžnika (270. člen in nadaljnji ZFPPIPP). Uveljavljena tožbena zahtevka na ugotovitev ničnosti in na izpodbijanje pravnih dejanj sta si po vsebini različna, materialnopravno pa se ne izključujeta, oba pa vodita do iste pravne posledice (vračilo tega, kar je stranka prejela na temelju ničnega oziroma izpodbitega pravnega dejanja). Pogodba, izpodbita na podlagi ZFPPIPP, preneha učinkovati le med strankama, medtem ko v postopku ugotovljena ničnost ustvarja učinke proti vsem. Če tožnica uspe dokazati vse predpostavke ničnosti pogodbe, potem je takšna pogodba nična, ne glede na to, ali bi nedopustno ravnanje dolžnika izpolnjevalo tudi predpostavke izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju in bi lahko bila pogodba izpodbita tudi na tak način.

VSL Sklep I Cpg 477/2019, 21. 10. 2020

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

1.            Rok za vložitev tožbe
2.            Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča
3.            Rok pri napotitvi
4.            Ugovor izpodbojnosti
5.            Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

1.            Splošno
2.            Plačilo denarnega nadomestila
3.            Tek zamudnih obresti

279. člen (splošno pravilo)

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka prenehajo)

¨            Pravnomočna sodba o neobstoju terjatve in ločitvene pravice na določenem premoženju stečajnega dolžnika ima prednost pred kasnejšo odločitvijo izvršilnega sodišča po 280. členu ZFPPIPP, čeprav slednje preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice in je to je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo ter zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku. Kot kaže je zakonodajalec pri ubeseditvi 280. člena ZFPPIPP izhajal iz prepričanja, da bo časovno odločitev izvršilnega sodišča vedno pred odločitvami pravdnega sodišča v zvezi s prerekanjem terjatev in ločitvenih pravic upnikov. Vendar je v tem primeru izjemoma pravdno sodišče prehitelo odločitev izvršilnega sodišča.

VSC Sklep I Ip 19/2021, 4. 3. 2021

281. člen (ločitvene pravice, pridobljene z izvršbo, ki z začetkom stečajnega postopka ne prenehajo)

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

293. člen (pomoč policije)

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

1.            Terjatve, ki jih je treba prijaviti

¨            Odločitev o tem, ali je terjatev nastala pred ali po začetku stečajnega postopka, je v luči drugega odstavka 15. člena ZST-1 odvisna od uspeha takse oproščene stranke, saj v primeru njenega neuspeha terjatve za plačilo takse za njena lastna pravna sredstva ni. Temelj za terjatev plačila sodne takse zoper toženko (subsidiarno dolžnico) kot stečajnega dolžnika je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nastal z izpolnitvijo zakonskih pogojev v okviru 15. člena ZST-1 in ne (že) s procesnim dejanjem tožnice.

VSL Sklep I Cp 387/2021, 14. 4. 2021

¨            Terjatve na plačilo odškodnine zaradi smrti bližnjega, kakršne proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni. Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase. Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le, da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.

VSRS Sodba II Ips 20/2021, 7. 4. 2021

2.            Posledice zamude roka za prijavo terjatev
3.            Razno

¨            Pritožnik ima prav, da situacije, kot je njegova, ZFPPIPP direktno ne ureja. V takih primerih pa je treba odločiti po analogiji. Vendar te analogije za obravnavano zadevo ni mogoče najti v pravilih o zastaranju terjatev, za kar se zavzema pritožnik. Podobne primere, kot je obravnavani, urejajo pravila ZFPPIPP o roku, v katerem je treba prijaviti terjatev. Namen roka za prijavo terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase, je torej nek razumen rok, v katerem naj bo jasno, kateri upniki in s katerimi terjatvami bodo sodelovali v razdelitvi stečajne mase. Temu so namenjena tudi pravila, po katerih je dopustno terjatve prijaviti tudi po izteku roka iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, vendar pa je to treba storiti v enem mesecu po nastopu določenega pravnega dejstva.

VSL Sklep Cst 511/2020, 16. 12. 2020

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

1.            Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave
2.            Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
3.            Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku
4.            Razno

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s hipoteko ali maksimalno hipoteko)

¨            Stečajni upravitelj do izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev očitno še ni bil obveščen o pravnomočnosti sklepa zemljiške knjige o dovolitvi vpisa zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke ter ju zato še ni uvrstil nanj, kar pa ne pomeni, da ne bo moral izdelati dodatni osnovni seznam v skladu s tretjim odstavkom 298.a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje tega ni preverjalo in upnik utemeljeno navaja, da je odločitev preuranjena.

VSC Sklep II Ip 67/2021, 18. 3. 2021

¨            Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.

VSL sklep Cst 139/2021, 7. 4. 2021

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

1.            Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic
2.            Vpliv prijave na prodajo premoženja

¨            Po nasprotnem razlogovanju pa iz navedenega izhaja, da izločitveni upnik, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, odloga prodaje premoženja, ki je predmet te pravice, ne more doseči. Upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo v zakonskem roku treh mesecev tako tvegajo, da bo premoženje prodano, s čimer bodo na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izločitveno pravico izgubili. Tudi v tem primeru pa izločitveni upnik ohrani obligacijsko upravičenje na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 72/2021, 4. 3. 2021

¨            Sodna praksa je sicer res že zavzela stališče, da je potrebno določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Vendar v obravnavanem primeru, ko se izločitveni upnik zoper sklep o prodaji ni pritožil, s tem njegove prijave izločitvene pravice ni mogoče šteti za pravočasne niti v smislu zgoraj navedene sodne prakse. Okoliščine obravnavanega primera so namreč drugačne od tistih, v katerih se je odločalo v citiranih primerih.

VSL Sklep Cst 100/2021, 25. 3. 2021

3.            Stroški prodaje
4.            Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
5.            Razno

¨            V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana.

VSL Sodba I Cp 671/2020, 26. 8. 2020

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin)

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

1.            Nadaljevanje postopka
2.            Zavrženje tožbe
3.            Priznanje terjatve in pravdni stroški
4.            Le še ugotovitveni zahtevek
5.            Pravni interes za pravno sredstvo
6.            Razno

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

¨            Pogoj za izdajo sklepa iz 304. člena ZFPPIPP je, da sta priznani terjatev in ločitvena pravica. Le tedaj se lahko dolžniku (upravitelju) naloži prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

VSL Sklep Cst 10/2021, 21. 1. 2021

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

1.            Napotitev
2.            Vsebina zahtevka
3.            Prenehanje ločitvene pravice
4.            Razno

¨            Zmotno je stališče tožeče stranke, da je morala zavarovati svoje interese s tožbo na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Tožeča stranka namreč po sklepu stečajnega sodišča ni bila napotena, da takšno tožbo vloži, ker je bila na ugotovitev obstoja ločitvene pravice napotena prvotožena stranka. Zato ni pravilno stališče tožeče stranke, da če bi prvotožena stranka prijavo ločitvene pravice umaknila, posledično tožeča stranka tožbe ne bi vlagala. Tožeči stranki tožbe z navedenim tožbenim zahtevkom, sploh ne bi bilo treba vložiti.

VSL Sklep I Cpg 772/2020, 22. 12. 2020

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

¨            V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana.

VSL Sodba I Cp 671/2020, 26. 8. 2020

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

316. člen (končanje nujnih poslov)

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

320. člen (unovčenje stečajne mase)

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

¨            Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Sodišče prve stopnje sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ni podrobneje pojasnilo, kolikokrat je v tem stečajnem postopku spremenilo načrt poteka stečajnega postopka in zaradi katerih razlogov, ne glede na navedeno pa je iz obrazložitve jasno, da sodišče prve stopnje upraviteljici nalaga, da do 30. 6. 2021 konča postopke v zvezi z unovčenjem unovčljivega premoženja oziroma poda ustrezne predloge glede prenosa premoženja, ki ga do sedaj ni bilo mogoče unovčiti, ter izvede v istem roku tudi vsa dejanja, ki so potrebna za rešitev spornih razmerij, tudi s sklenitvijo poravnav. Pri tem je izrecno izpostavilo, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ker se mora do roka, ki ga je sodišče določilo v tem sklepu, še unovčiti stečajna masa. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje potek unovčitve stečajne mase, ki jo je treba še unovčiti, spremljalo in tudi ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve, ki se nanašajo na unovčenje stečajne mase, niso utemeljene.

VSL Sklep Cst 116/2021, 7. 4. 2021

322. člen (upravljanje stečajne mase)

1.            Oddaja v najem
2.            Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

¨            Določbe ZFPPIPP so predvsem v 48.a in 48.b členu predvidele možnosti poravnavanja pred vložitvijo tožbe. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je takšna rešitev, kot jo je sprejel upravitelj (sklenitev izvensodne poravnave) in jo je potrdilo sodišče prve stopnje, razumna, ekonomična in v korist stečajne mase ter upnikov. Pritožnik navaja, da je po „črki zakona“ treba prepozne terjatve zavreči oziroma jih prerekati. Vendar pa je v primeru, ko upravitelj prereka terjatev iz kateregakoli že razloga, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, vedno mogoča tudi mediacija in sklenitev dogovora.

VSL Sklep Cst 33/2021, 4. 2. 2021

¨            Sklenitev sodne ali izvensodne poravnave v postopku, v katerem sodišče ugotavlja obstoj ali neobstoj terjatve upnika, ki jo je v stečajnem postopku prerekal stečajni upravitelj, predstavlja dejanje upravljanja stečajne mase, za katero potrebuje upravitelj soglasje sodišča. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti sklenitve poravnave med stečajnim dolžnikom in upnikom glede obstoja prerekane terjatve, vendar zgolj v primeru, če je terjatev prerekal le stečajni upravitelj. Kadar pa terjatev prereka še kakšen drug upnik, s poravnavo med stečajnim dolžnikom in upnikom, katerega terjatev je bila prerekana, ni mogoče doseči ugotovitve obstoja terjatve. To je mogoče doseči le, če so v poravnavo vključeni tudi tisti upniki, ki so prav tako prerekali terjatev, ki je predmet poravnave, in zoper katere bi bil upnik, če poravnave ne bi bilo, dolžan vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.

VSL Sklep Cst 75/2021, 4. 3. 2021

¨            Osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice. Pritožnica obstoj negotovosti vprašanja glede lastništva neutemeljeno spregleda. Neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba tudi v konkretnem primeru pri unovčitvi nepremičnine upoštevati tržno, ne pa likvidacijsko vrednost. Nedvomno bi to upraviteljica tudi upoštevala, če bi razpolagala s pravnomočno sodbo, da MO ni originarno pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini in bi jo potem lahko tudi prodala po tržni ceni zainteresiranim kupcem. Vendar s tako sodbo upraviteljica ne razpolaga.

VSL Sklep Cst 131/2021, 7. 4. 2021

3.            Soglasje sodišča ni potrebno
4.            Razno

¨            Zakon ne daje upravitelju procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim daje sodišče soglasje k upravljanju stečajne mase in s katerim je stečajnemu upravitelju naložilo, da znesek 376,94 EUR, ki je bil dolžnici zasežen iz naslova plače in nakazan na fiduciarni račun upravitelja, vrne na TRR dolžnice.

VSL Sklep Cst 158/2021, 14. 4. 2021

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

326. člen (priprave za prodajo)

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

329. člen (način prodaje)

330. člen (začetek prodaje)

¨            Po nasprotnem razlogovanju pa iz navedenega izhaja, da izločitveni upnik, ki ni pravočasno prijavil izločitvene pravice, odloga prodaje premoženja, ki je predmet te pravice, ne more doseči. Upniki, ki izločitvene pravice ne prijavijo v zakonskem roku treh mesecev tako tvegajo, da bo premoženje prodano, s čimer bodo na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP izločitveno pravico izgubili. Tudi v tem primeru pa izločitveni upnik ohrani obligacijsko upravičenje na podlagi petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 72/2021, 4. 3. 2021

¨            Možnost in višina poplačila iz kupnine, ki bo prejeta, ko se bo nepremičnina prodala v stečajnem postopku, je bodoče negotovo dejstvo, zato na pravico upnika do pritožbe tudi ne more vplivati. Če bi upravitelj s prodajo dolžnikovega premoženja odlagal za čas, ko (in če) bi pridobil še drugo premoženje, bi deloval v nasprotju z navedenim načelom. Zatrjevanje, da bi se s tem, da se čaka s prodajo nepremičnine na čas, ko bi stečajni dolžnik postal lastnik še preostalega idealnega dela sporne nepremičnine oziroma ta idealni delež pridobi v stečajno maso, zagotovilo najugodnejše pogoje glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, je neutemeljeno. Čakanje s prodajo premoženja zaradi nekega bodočega, še povsem negotovega dejstva, bi bilo v nasprotju s prav tistimi načeli, na katere se sklicujeta pritožbi. Namen vodenja stečajnih postopkov je v uresničitvi interesov upnikov, da dosežejo plačilo svojih terjatev v enakem deležu, kot drugi upniki, ki imajo istovrstno terjatev, zato se mora v stečajnem postopku pravne osebe vse premoženje stečajnega dolžnika unovčiti, iz denarja, ki se ga doseže s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, pa nato poplačati upnike z istovrstnimi terjatvami v enakem deležu. Če so torej izpolnjeni pogoji za prodajo premoženja, je premoženje potrebno prodati, oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem pa je mogoča le za eno leto, kar prodaje ne sme zavleči. Sodna praksa je sicer res že zavzela stališče, da je potrebno določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te pravice, smiselno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Vendar v obravnavanem primeru, ko se izločitveni upnik zoper sklep o prodaji ni pritožil, s tem njegove prijave izločitvene pravice ni mogoče šteti za pravočasne niti v smislu zgoraj navedene sodne prakse. Okoliščine obravnavanega primera so namreč drugačne od tistih, v katerih se je odločalo v citiranih primerih.

VSL Sklep Cst 100/2021, 25. 3. 2021

331. člen (sklep o prodaji)

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

333. člen (varščina)

¨            Potencialni dražitelj ima seveda pravico, da na dražbo sploh ne pristopi ali pa na dražbi ne da ponudbe (ne ponudi niti izklicne cene). Dražba z edinim potencialnim dražiteljem, ki na dražbo ne pristopi ali na dražbi ne da ponudbe, ni uspešna, varščine, ki je namenjena utrditvi obveznosti sklenitve prodajne pogodbe, pa razpisnik dražbe ne more obdržati, saj obveznost sklenitve prodajne pogodbe sploh ni nastala. Toda pritožba zmotno meni, da so nični razpisni pogoji, če potencialnega dražitelja zavezujejo tudi za primer, da ne pristopi na dražbo. ZFPPIPP ureja le situacijo, ko je dražba opravljena in prej potencialni dražitelj pristopi na dražbo, pa je uspešen ali pa ni, ker so bili uspešni drugi dražitelji, ne ureja pa situacije, ko potencialni in edini dražitelj ne pristopi na dražbo. Takšno situacijo pa se sme urediti z razpisnimi pogoji, kot je v konkretni zadevi to bilo v 4. točki dražbenih pogojev. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pravilnemu materialno pravnemu stališču sodišča prve stopnje, da 4. točka dražbenih pogojev ni nična, potencialni dražitelj, ki ravna s potrebno skrbnostjo, pa se lahko nedvomno zaveda posledic svoje ravnanja, če se izkaže, da je edini potencialni dražitelj in če na dražbo ne bo pristopil. Nastopijo učinki, kot jih dražbeni pogoji jasno določajo in sicer se šteje, da je potencialni dražitelj kljub ne pristopu na dražbo sprejel ponudbo za nakup prodajanega premoženja in po izklicni ceni ter zavezo, da mora podpisati prodajno pogodbo, ki jo pripravi stečajni dolžnik kot razpisnik dražbe, saj je pogodba sklenjena šele s podpisom pogodbe in ne podpis pogodbe pomeni odklonitev sklenitve prodajne pogodbe, zaradi neizpolnitve te obveznosti pa nastopi pogodbena sankcija, to je izguba vplačane varščine

VSC Sodba Cpg 4/2021, 30. 1. 2021

334. člen (javna dražba)

¨            Potencialni dražitelj ima seveda pravico, da na dražbo sploh ne pristopi ali pa na dražbi ne da ponudbe (ne ponudi niti izklicne cene). Dražba z edinim potencialnim dražiteljem, ki na dražbo ne pristopi ali na dražbi ne da ponudbe, ni uspešna, varščine, ki je namenjena utrditvi obveznosti sklenitve prodajne pogodbe, pa razpisnik dražbe ne more obdržati, saj obveznost sklenitve prodajne pogodbe sploh ni nastala. Toda pritožba zmotno meni, da so nični razpisni pogoji, če potencialnega dražitelja zavezujejo tudi za primer, da ne pristopi na dražbo. ZFPPIPP ureja le situacijo, ko je dražba opravljena in prej potencialni dražitelj pristopi na dražbo, pa je uspešen ali pa ni, ker so bili uspešni drugi dražitelji, ne ureja pa situacije, ko potencialni in edini dražitelj ne pristopi na dražbo. Takšno situacijo pa se sme urediti z razpisnimi pogoji, kot je v konkretni zadevi to bilo v 4. točki dražbenih pogojev.

VSC Sodba Cpg 4/2021, 30. 1. 2021

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

336. člen (drugi pogoji prodaje)

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

338. člen (ara)

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

1.            Pritožbeni razlogi
2.            Prenehanje pravic tretjih na premoženju

¨            Tudi v primeru nevknjižene stvarne služnostne pravice na v stečaju kupljeni nepremičnini ta preneha ob upoštevanju načela zaupanja v podatke zemljiške knjige ter odsotnosti zlorabe stečajnega postopka na strani kupca.

VSRS Sodba II Ips 19/2021, 21. 4. 2021

3.            Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku

¨            Toženka, ki je ravnala kvalificirano nedobroverno, se zato ne more uspešno sklicevati na peti odstavek 324. [pravilno: 342.] člena ZFPPIPP, ki zaradi varstva kupca prepoveduje ničnostne, izpodbojne in druge zahtevke, s katerimi se posega v kupčeve pravice. Situacija, ko kupec ravna kvalificirano slaboverno, se namreč v bistvenem razlikuje od položaja, ki ga navedeno zakonsko pravilo varuje, in jo je treba z argumentacijo teleološko redukcije izvzeti. Namen citirane zakonske določbe je varstvo poštenega kupca, kar pomeni, da so iz varstva izključeni primeri, ko gre za okoriščenje nepoštenega kupca na račun izgube lastninske pravice poštenega zunajknjižnega lastnika, zlasti kadar sodišče ugotovi zlorabo pravil stečajnega postopka. Jezikovni pomen citirane zakonske določbe je namreč ob ugotovljeni zlorabi stečajnega postopka prebit. To pomeni, da peti odstavek 324. [pravilno: 342.] člena ZFPPIPP ne varuje situacij, ko kupec ravna kvalificirano nedobroverno ali celo sodeluje pri zlorabi - gre namreč za ti. "prekrito pravno praznino". Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se načelo vestnosti in poštenja ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) upošteva tudi pri pridobitvi pravic v sodnem postopku, torej tudi pri pridobitvi originarne lastninske pravice kupca na podlagi javne dražbe v stečaju. Okoliščina, da je kupec nepremičnino kupil na javni dražbi, torej ne pomeni, da je mogoče preseči temeljna načela OZ (npr. načelo prepovedi zlorabe pravic) in splošne predpostavke za veljavnost posla (npr. določila o dopustnem predmetu pogodbe, 34. člena OZ). Stranki, ki izjavita voljo za sklenitev določenega pravnega posla, morata ob izpolnjenosti splošnih predpostavk za veljavnost posla upoštevati, da mora vsaka pogodbena obveznost imeti dopustno podlago (prvi odstavek 39. člen OZ). Ta je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli (drugi odstavek 39. člena OZ). Pogodbo z nedopustno kavzo zadanejo sankcije ničnosti ne glede na to, na kakšen način je bila sklenjena (prvi odstavek 86. člena OZ). Prodajna pogodba, sklenjena v stečajnem postopku z namenom izigrati tožnika (zunajknjižnega lastnika) in ga prikrajšati v njegovih premoženjskih pravicah je tako zaradi nasprotovanja moralnim načelom nična. Določba petega odstavka 342. člena ZFPPIPP namreč kupca ne varuje, kadar gre za zlorabo pravil stečajnega postopka zaradi dosege nedopustnega cilja.

VSRS Sodba II Ips 10/2021, 7. 4. 2021

4.            Razno

¨            Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z nakupom v stečajnem postopku predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice, pri čemer ni pomembno, ali je stečajni dolžnik kot prodajalec v trenutku prodaje imel razpolagalno sposobnost. Del stavbe št. 8 v naravi predstavlja vhodni del v stavbo (prostor pred vhodom je sestavni del parcele št. 880, ki je tožnikova last) s hodnikom in stopniščem, ki vodi iz pritličnih prostorov (iz druge etaže) v kletne prostore (v prvo etažo). Ker je prva toženka lastnica kletnih prostorov v tem delu stavbe, to pomeni, da tožnik ne more biti lastnik tistega dela stavbe št. 8, ki se nahaja v sklopu kletnih prostorov. V ta sklop sodi tudi stopnišče, ki se nahaja v sestavi 1. etaže (kletnih prostorov). Tožnik je zato lahko lastnik le tistega dela stavbe št. 8, ki spada v sklop 2. etaže (pritličnih prostorov), kar v naravi predstavlja vhodni del v stavbo s hodnikom in „odprtim“ delom nad stopniščem v kletne prostore. Prva toženka je kupila kletne prostore v stečajnem postopku, pri čemer je bilo z dodatkom k prodajni pogodbi z dne 11. 10. 2007 še določeno, da imajo poslovni prostori prve toženke v kletnem delu stavbe zagotovljen dostop preko notranjega stopnišča, ki danes predstavlja del dela stavbe št. 8. Prvi toženki je bila s tem zagotovljena le souporaba dela stavbe št. 8, kar pomeni, da prva toženka ni pridobila solastninske pravice na delu stavbe št. 8. Za to pravdo ni pomembno, ali je stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika s sklenitvijo tega dodatka k prodajni pogodbi prekoračila svoja pooblastila s tem, ko je bila prvi toženki „zagotovljena“ pravica souporabe današnjega dela stavbe št. 8 (zaradi dostopa skozi glavni vhod Cesta 1 v pritličju preko notranjega stopnišča v kletne prostore). Bistveno je, da sporni prostor (vhod oziroma dostop iz pritličja v klet v sklopu dela stavbe št. 8) ni bil (kar je izpovedala tudi stečajna upraviteljica) in tudi ni mogel biti upoštevan kot del nepremičnin, ki so bile predmet prodaje prvi toženki.

VSL Sodba I Cp 1568/2020, 20. 2. 2021

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

¨            Višje sodišče ugotavlja, da je pritožbo vložila družba A. d. o. o., ki pa v času vložitve pritožbe (20. 12. 2019) ni bila izločitvena upnica stečajnega dolžnika. Prijavo izločitvene pravice je vložila 7. 12. 2020, kar je precej časa po izteku roka za njeno prijavo. Za to, da bi tisti, ki meni, da ima izločitveno pravico, pridobil pravico opravljati procesna dejanja v glavnem postopku (v tem primeru vložiti pritožbo proti sklepu o prodaji premoženja), bi moral pred tem prijaviti izločitveno pravico. Šele s tem bi pridobil procesno legitimacijo za vložitev pritožbe. Ob vložitvi pritožbe pritožnica ni bila stranka tega stečajnega postopka niti ni imela na podlagi kakšnega drugega zakona pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Ker je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice, je ta nedovoljena in jo je, ker tega na podlagi prvega odstavka 128. člena ZFPPIPP ni storilo že sodišče prve stopnje, višje sodišče zavrglo.

VSL Sklep Cst 573/2020, 13. 1. 2021

Enako: VSL sklep Cst 574/2020, 13. 1. 2021

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

¨            Na izdajo sklepa o prodaji torej predkupna pravice pritožnice ne vpliva, temveč jo bo lahko uveljavljala v skladu s 347. členom ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 72/2021, 4. 3. 2021

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

354. člen (stroški stečajnega postopka)

1.            Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka
2.            Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa
3.            Plačilo sodnih taks

¨            Odločitev o tem, ali je terjatev nastala pred ali po začetku stečajnega postopka, je v luči drugega odstavka 15. člena ZST-1 odvisna od uspeha takse oproščene stranke, saj v primeru njenega neuspeha terjatve za plačilo takse za njena lastna pravna sredstva ni. Temelj za terjatev plačila sodne takse zoper toženko (subsidiarno dolžnico) kot stečajnega dolžnika je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nastal z izpolnitvijo zakonskih pogojev v okviru 15. člena ZST-1 in ne (že) s procesnim dejanjem tožnice.

VSL Sklep I Cp 387/2021, 14. 4. 2021

4.            Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave
5.            Stroški v postopku osebnega stečaja
6.            Razno

¨            Terjatve na plačilo odškodnine zaradi smrti bližnjega, kakršne proti stečajnemu dolžniku uveljavljajo tožniki, niso med izjemami iz tretjega do petega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Izjeme je treba vselej razlagati ozko, še toliko bolj, kadar ima razlaga tako usodne posledice, kot jih ima zamuda roka za prijavo terjatve – materialnopravni učinek, ki se kaže kot prenehanje terjatve. Vrhovno sodišče zato ne pritrjuje tezi, da trimesečni rok za prijavo teče od smrti bližnje tožnikov oziroma da bi bilo treba terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, prijaviti v določenem časovnem obdobju po njenem nastanku. Opore za tako razlago v ZFPPIPP ni. Le tiste terjatve, za katere ZFPPIPP izrecno določa, so izjeme, ki kljub temu, da so nastale po začetku stečajnega postopka in bi se po prvem delu zakonske norme prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP prav tako štele kot strošek, to niso, temveč se poplačajo iz razdelilne mase. Ker med temi izjemami ni terjatev, kot jih proti toženki uveljavljajo tožniki, je za njihovo opredelitev pomembno le, da so nastale po začetku stečajnega postopka in so torej strošek v smislu prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP. Stroškov pa v stečajnem postopku nikdar ni treba prijavljati, kar izhaja ravno iz četrtega odstavka 296. člena ZFPPIPP. Za uveljavitev terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka in ki šteje kot strošek postopka, je pravilen dajatveni tožbeni zahtevek.

VSRS Sodba II Ips 20/2021, 7. 4. 2021

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

1.            Pravdni stroški
2.            Sodne takse

¨            V trenutku, ko sodišče izda soglasje za plačilo sodne takse, vsak pravdni postopek predstavlja določeno tveganje. Logika pritožnika pomeni, da sodišče nikoli ne bi smelo izdati soglasja za plačilo sodne takse, saj vedno obstaja negotovost tako glede izida pravde kot stroškov, ki bodo nastali v pravdnem postopku. Za razlago, za kakršno se zavzema pritožnik (torej, da bi moral upravitelj v naprej pojasniti in celo izkazati stroške celotnega postopka s tožbo), ni nobene zakonske podlage, niti ni mogoče že pred vložitvijo tožbe pridobiti soglasja sodišča za plačilo celotnih stroškov, povezanih z vloženo tožbo.

VSL sklep Cst 65/2021, 3. 3. 2021

3.            Stroški v osebnem stečaju
4.            Razno

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

1.            Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov
2.            Stroški cenitev
3.            Sprememba predračuna stroškov
4.            Razno

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

1.            Kdaj je soglasje potrebno
2.            Legitimacija za predlog in za pritožbo
3.            Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu
4.            Stroški cenitev
5.            Razno

¨            V trenutku, ko sodišče izda soglasje za plačilo sodne takse, vsak pravdni postopek predstavlja določeno tveganje. Logika pritožnika pomeni, da sodišče nikoli ne bi smelo izdati soglasja za plačilo sodne takse, saj vedno obstaja negotovost tako glede izida pravde kot stroškov, ki bodo nastali v pravdnem postopku. Za razlago, za kakršno se zavzema pritožnik (torej, da bi moral upravitelj v naprej pojasniti in celo izkazati stroške celotnega postopka s tožbo), ni nobene zakonske podlage, niti ni mogoče že pred vložitvijo tožbe pridobiti soglasja sodišča za plačilo celotnih stroškov, povezanih z vloženo tožbo.

VSL sklep Cst 65/2021, 3. 3. 2021

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

363. člen (načrt prve razdelitve)

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

369. člen (poznejša razdelitev)

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

¨            Določbe četrtega in petega odstavka 226. člena ter prvega in trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, čeprav zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso. Načrt končne razdelitve, ki ga je sodišče prve stopnje objavilo 23. 9. 2020, take specifikacije ni vseboval. Že zato niti ni mogoča delitev na podlagi tega načrta, ki ni vseboval vseh podatkov, na podlagi katerih bi upniki sploh lahko vložili ugovor proti načrtu razdelitve.

VSL Sklep Cst 23/2021, 17. 2. 2021

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

373. člen (končna razdelitev)

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

¨            Določbe četrtega in petega odstavka 226. člena ter prvega in trinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP, čeprav navedeni zakon tega ne določa izrecno, kažejo na to, da mora že ponudba za prevzem premoženja vsebovati znesek stroškov, za katerega upravitelj predvideva v skladu z zakonskimi določili, da bo bremenil to posebno stečajno maso. Najmanj, kar je potrebno v nadaljevanju, pa je, da že načrt končne razdelitve, na podlagi katere bo (ločitveni) upnik prevzel neunovčljivo premoženje, vsebuje točno specifikacijo in obrazložitev stroškov, ki bodo bremenili to stečajno maso. V skladu z navedenimi zakonskimi določili mora upnik, ki prevzema premoženje, povrniti tudi stroške nadomestila za sestavo otvoritvenega poročila. Pri tem se v skladu s petim odstavkom 226. člena ZFPPIPP za izračun sorazmernega dela stroškov upoštevajo ocenjene vrednosti premoženja in ne dosežene kupnine oziroma aktualizirane tržne vrednosti. Upnik je podal izjavo o prevzemu premoženja ob pogoju plačila le določenega zneska stroškov, ki pa zagotovo ni pravilen, saj ne upošteva vseh stroškov, ki jih je potrebno plačati. Taka izjava pa ne predstavlja soglasja za prevzem premoženja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kot take ni upoštevalo.

VSL Sklep Cst 23/2021, 17. 2. 2021

375. člen (končno poročilo upravitelja)

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

¨            Sklep o končanju postopka osebnega stečaja je skupaj s seznamom neplačanih in priznanih terjatev izvršilni naslov, zato morajo biti terjatve v seznamu še posebej natančno ugotovljene. Za sestavo seznama neplačanih priznanih terjatev je relevantno stanje terjatev na dan sestave seznama.

VSL Sklep Cst 157/2021, 14. 4. 2021

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra)

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

¨            Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako kot to meni dolžnik pravno nedosegljiv.

VSL Sklep Cst 44/2021, 17. 2. 2021

¨            Res je stečajni postopek, tudi postopek osebnega stečaja, generalna izvršba. Vendar pa je njegov namen drugačen, kot pa je namen izvršilnega postopka. Stečajni postopek se namreč ne vodi le v korist upnika – predlagatelja postopka, temveč v korist vseh upnikov. Ravno zato je, drugače kot v izvršilnem postopku, ko si lahko predlagatelj postopka vsak čas premisli in predlog umakne, določeno, do kdaj je v stečajnem postopku mogoče umakniti predlog. Do izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja gre za razmerje med predlagateljem postopka in dolžnikom, v trenutku izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka pa v to razmerje vstopijo vsi dolžnikovi upniki, ki lahko uveljavijo poplačilo svojih terjatev v tem postopku. Z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka se predhodni postopek konča in se začne glavni postopek zaradi insolventnosti (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). To je torej tisti trenutek, ki je v pravdnem postopku ekvivalenten končanju glavne obravnave iz drugega odstavka 188. člena ZPP, ko je tožbo še mogoče umakniti. Vsak stečajni postopek prizadene ustavne pravice stečajnega dolžnika, vendar pa te kršitve dolžnik lahko uveljavlja le s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, kasneje pa ne več.

VSL sklep Cst 56/2021, 3. 3. 2021

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

1.            Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja
2.            Presoja dolžnikove insolventnosti

¨            Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega, ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.

VSL Sklep Cst 113/2021, 18. 3. 2021

3.            Preizkus terjatev

¨            Dedne sposobnosti ni mogoče enačiti s sposobnostjo razsojanja. Sposobnost razsojanja ni pogoj za dedovanje. V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana. Ker ni pomemben uspeh strank na posamezni stopnji odločanja, temveč le končni uspeh, je sodišče prve stopnje v stroškovno odmero pravilno zajelo tako revizijske stroške tožnikov kot tudi njihove stroške, nastale v prvem sojenju.

VSL Sodba I Cp 671/2020, 26. 8. 2020

¨            Četudi je z začetkom stečajnega postopka stvarna legitimacija prešla na stečajnega dolžnika in je upnik ohranil le procesno legitimacijo, to še ne pomeni, da ima pravico zahtevati več od tega, kar bi mu šlo po pravilih OZ. Po teh pravilih pravno dejanje izgubi učinek le proti tožniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev upnikove terjatve. Pravilno je zato stališče v izpodbijani sodbi, da je tožbeni zahtevek utemeljen v delu, v katerem je sporazum izgubil učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožničine terjatve.

VSL Sodba in sklep II Cp 741/2020, 16. 9. 2020

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

¨            V času preizkusnega obdobja dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti nadzira stečajni upravitelj, ki pa mu zakon za ta namen ne daje nobenih pooblastil oblastne ali preiskovalne narave. Na normativni in dejanski ravni je obveznost nadzora upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika preoblikovana v obveznost stečajnega dolžnika, da upravitelju z rednim in vsebinskim poročanjem omogoči nadzor. Drugače povedano, za izvajanje nadzora nad njim samim je dolžan v prvi vrsti skrbeti sam dolžnik, zato mora upravitelju redno poročati o vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njegovega premoženja, redno pa mora poročati tudi o svojih aktivnostih glede iskanja zaposlitve, če je nima. Dolžnica je bila torej ne glede na Covid situacijo dolžna upraviteljico redno obveščati o aktivnostih glede iskanja zaposlitve in je bila torej v tem obdobju dolžna tudi aktivno iskati kakršnokoli zaposlitev, ki bi ji prinašala prihodke.

VSL Sklep Cst 178/2021, 5. 5. 2021

¨            Glede na dejstvo, da je dolžnik v tako kratkem času pred začetkom postopka osebnega stečaja nad njim porabljal denar za nadstandardni življenjski slog ter selektivno poplačilo upnikov, to vsekakor ne more pomeniti, da je bil dolžnik vesten in pošten. Taka ravnanja kažejo na izogibanje poplačilu upnikov v največji možni meri in so zato že sama po sebi v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Odpust obveznosti glede na generalno klavzulo iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Dejanski stan, ki ga je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zato mogoče subsumirati tudi pod določbo tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru izkazan tudi ugovorni razlog iz 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 530/2020, 17. 12. 2020

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

1.            Splošno

¨            Sodišče prve stopnje je utemeljilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja na domnevi insolventnosti dolžnika iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, ki določa, da če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz drugega odstavka tega člena niti zahteve iz prvega odstavka 236. člena tega zakona, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP je torej izpodbojna, kar pomeni, da ima dolžnik v primeru, če ni pravočasno ugovarjal proti predlogu upnika za začetek postopka osebnega stečaja in če sodišče pred izdajo sklepa o začetku postopka ni opravilo druge presoje insolventnosti dolžnika v smislu četrtega odstavka 383. člena ZFPPIPP, možnost s pritožbo zoper sklep dokazati, da ni insolventen. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu upnika, da pozove stečajnega dolžnika, da predloži popis svojega premoženja in prejemkov skladno s 384. členom ZFPPIPP, vendar je imel dolžnik možnost, da v pritožbi zoper sklep navede premoženje in vrednost tega, ter s tem utemelji svoje nasprotovanje postopku osebnega stečaja, česar pa ni storil. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je dal sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Smiselno se v pritožbi sklicuje le na svoj poslovni delež v podjetju, katerega pa ni imenoval, niti ni navedel vrednosti poslovnega deleža. Trdi le, da podjetje normalno posluje. Pritožbeno sodišče zgolj na podlagi te trditve dolžnika ne more slediti njegovemu predlogu, da naj upošteva, da pravna oseba posluje normalno in da na podlagi tega dejstva zavrne kot neutemeljene upnikove trditve o insolventnosti dolžnika kot njenega lastnika. Drugih trditev v zvezi s svojimi prihodki ali premoženjem dolžnik v pritožbi prav tako ni navedel. S tem pa se izkaže, da s pritožbo ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti kot pogoja za začetek postopka osebnega stečaja.

VSL Sklep Cst 113/2021, 18. 3. 2021

¨            Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje. Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.

VSL Sklep Cst 174/2021, 11. 5. 2021

2.            Obveznosti dolžnika med postopkom

¨            Glede na dejstvo, da je dolžnik v tako kratkem času pred začetkom postopka osebnega stečaja nad njim porabljal denar za nadstandardni življenjski slog ter selektivno poplačilo upnikov, to vsekakor ne more pomeniti, da je bil dolžnik vesten in pošten. Taka ravnanja kažejo na izogibanje poplačilu upnikov v največji možni meri in so zato že sama po sebi v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Odpust obveznosti glede na generalno klavzulo iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Dejanski stan, ki ga je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zato mogoče subsumirati tudi pod določbo tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru izkazan tudi ugovorni razlog iz 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 530/2020, 17. 12. 2020

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

¨            Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, sam nima procesne sposobnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njegov predlog za dopustitev revizije je nedovoljen, saj ga je vložil nekdo, ki nima te pravice.

VSRS Sklep II DoR 71/2021, 7. 4. 2021

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨            Pri dolžniku je bila ugotovljena poklicna bolezen po 4. členu v zvezi s 1. členom ZOPDA, ki je nastala zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest v času proizvodnje, uporabe in odstranjevanja azbestnih izdelkov (1. člen ZOPDA). ZOPDA izplačila odškodnine po 5. členu ne pogojuje z ugotovljeno invalidnostjo. Dolžnik nima statusa invalida niti njegove življenjske funkcije zaradi poklicne bolezni (kot to izhaja iz Odločbe Vlade RS z dne 14. 6. 2018) niso zmanjšane. Zato odškodnine, ki mu je bila priznana po določbah ZOPDA, ni mogoče šteti kot prejemek po 2. točki 101. člena ZIZ, saj je pravica do tega prejemka pogojena s prej ugotovljeno in priznano invalidnostjo. Zakonodajalec te odškodnine ni določil kot prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe, čeprav bi glede na ureditev v 101. členu ZIZ to moral storiti, v kolikor bi bil njegov namen takšen. Namen določb 101. (in 102. člena ZIZ) je zagotoviti eksistenčni minimum dolžnika oziroma njegovo socialno varnost in socialno varnost oseb, ki jih mora dolžnik preživljati ter omogočiti nadaljnje poslovanje dolžnika. Poudarjen je torej socialni oziroma premoženjski status dolžnika. Iz izvršbe so tako izvzeti prejemki, ki mu ta status zagotavljajo oziroma zagotavljajo ohranjanje zaposlitve ali dejavnosti, s katero se dolžnik ukvarja. Odškodnina po ZOPDA zato ni primerljiva z nobenim od prejemkov iz 101. člena ZIZ, niti po vsebini niti namenu, zaradi katerega osebe te prejemke prejemajo.

VSL Sklep Cst 549/2020, 7. 1. 2021

¨            Zmotno je pritožnikovo stališče, da terjatev ne spada v stečajno maso, ker je bilo o njej odločeno s sodbo, ki je bila izdana po odpustu obveznosti. S sodbo se je le pravnomočno razrešilo pravno razmerje med pritožnikom in dolžnikovim dolžnikom v zvezi s sporno terjatvijo.

VSL Sklep Cst 24/2021, 27. 1. 2021

¨            Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala. Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega. Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.

VSL sklep Cst 73/2021, 3. 3. 2021

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

¨            Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil uveden po uveljavitvi novele, in sicer 30. 8. 2017, zato se z izpodbijanim sklepom o izvršbi terjajo dolgovani prispevki ne le za obdobje enega leta pred začetkom osebnega stečaja, temveč za vse obdobje, ko obveznosti iz naslova prispevkov niso bile poravnane.

UPRS Sodba I U 1436/2019-12, 17. 12. 2020

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

¨            Za izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika v osebnem stečaju s povezanimi osebami (med te spadajo tudi ožji sorodniki stečajnega dolžnika) veljajo posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika (391. člen ZFPPIPP). Izpolnjen mora biti objektivni pogoj po 1. točki 271. člena ZFPPIPP, in sicer, da je posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajne dolžnice tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejemajo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če to dejanje ne bi bilo opravljeno. Gre za objektivno zmanjšanje stečajne mase v škodo upniku. Izpolnitev subjektivnega pogoja (vednost osebe v korist katere je dejanje storjeno, da je dolžnik insolventen) za izpodbijanje pravnih dejanj se pri povezanih osebah, ne zahteva (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP). Obdobje izpodbojnosti takih pravnih dejanj je v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo stečaja (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).

VSM Sodba I Cp 1146/2019, 25. 3. 2020

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

¨            Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala. Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega. Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.

VSL sklep Cst 73/2021, 3. 3. 2021

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

¨            Višje sodišče ugotavlja, da je pritožnica sklep o zasegu denarnega dobroimetja pravilno izvrševala. Sklep o zasegu denarnega dobroimetja pa ne vsebuje tudi prihrankov na tem računu, temveč le prilive in denarno dobroimetje iz teh prilivov. Z izpodbijanim sklepom, ki je izdan povsem v skladu s prvim odstavkom 394. člena ZFPPIPP in tako vsebuje vse, kar tak sklep lahko in mora vsebovati, pritožnici ni bilo naloženo nič drugega. Pritožnica torej ni bila dolžna (in zato tega tudi ni smela storiti) v okviru sklepa o zasegu denarnega dobroimetja zaseči tudi morebitnih prihrankov, zato ji ni mogoče očitati, da bi sklep napačno izvrševala, zaradi česar ji tudi ni mogoče naložiti, da bi zneske, za katere upraviteljica in sodišče prve stopnje menita, da predstavljajo prihranke, morala nakazati v dobro fiduciarnega denarnega računa upraviteljice.

VSL sklep Cst 73/2021, 3. 3. 2021

¨            Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka lasten dohodek tožnika, kot podlago za določitev upravičenja do vtoževanih socialnih pravic, napačno izračunala, ker je pri izračunu upoštevala celoten znesek periodičnega prihodka, čeprav tožnik glede na 394. člen ZFPPIPP in 102. člen ZIZ z zneskom nad 640,52 EUR, to je z zneskom 892,78 EUR, ni mogel razpolagati, glede na to da je bil sklep o ustavitvi zasega denarnega dobroimetja izdan šele 15. 6. 2018. V 4. točki drugega odstavka 12. člena ZUPJS so taksativno našteti dohodki, ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, med temi izjemami pa ni omejitev pri razpolaganju s prihodki zaradi osebnega stečaja ali postopka prisilne izterjave.

VSRS Sodba VIII Ips 60/2020, 20. 1. 2021

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

1.            Splošno

¨            Sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače kot izhaja to iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Na navedeno obveznost dolžnice zato pritožbeno zatrjevane socialne okoliščine dolžnice ne morajo vplivati. Vzrok za nastanek obveznosti, za katero odgovarja dolžnik upniku, ki je prijavil svojo terjatev, na prodajo premoženja nima vpliva.

VSL sklep Cst 58/2021, 18. 2. 2021

¨            Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje, v katerem stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Gre za zakonsko določeni rok, zato sodišče ne more določiti drugačnega roka za izselitev.

VSL sklep Cst 150/2021, 20. 4. 2021

2.            Izselitev iz nepremičnine v solastnini

¨            Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep utemeljilo na drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, ki določa, da če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila predmetna nepremičnina na podlagi sklepa o prodaji z dne 13. 11. 2018 prodana kupcu, ki je istočasno tudi upnik – Banka, d. d., ki je tudi predlagal izdajo sklepa o izpraznitvi nepremičnine. Vendar je bil v navedeni zadevi že dne 30. 9. 2019 izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je postal pravnomočen dne 8. 1. 2020, Banka, d. d., pa je tudi po podatkih zemljiške knjige že imetnik lastninske pravice do celote (1/1). Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upravitelju, da predmetne nepremičnine niso več del stečajne mase. Za izdajo izpodbijanega sklepa zato ni več podlage v ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 576/2020, 14. 1. 2021

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

¨            Sodišče je na izvršilni naslov v celoti vezano na podlagi načela formalne legalitete in ga mora izvršiti tako, kot se glasi in le v obsegu kot se glasi. Zato ga ne more spreminjati in širiti na obveznosti, ki v njem niso določene. Izvršbe posledično ni mogoče voditi za zakonske zamudne obresti, če niso zajete v izvršilnem naslovu. V konkretnem primeru iz izvršilnega naslova izhaja, da je dolžnik dolžan upniku plačati zgolj znesek neplačanih glavnic, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti od teh zneskov, kot jih zahteva upnik v svojem predlogu za izvršbo.

VSC Sklep I Ip 56/2021, 11. 3. 2021

¨            Bistveni del pritožbe se nanaša na očitek, da sodišče prve stopnje v 4. točki izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v kateri je naložilo stečajnemu dolžniku, da plača upnikom znesek neplačanih terjatev, ni upoštevalo narave terjatve upnika do stečajnega dolžnika. Če iz izreka sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne izhaja, da gre za terjatev do dolžnika iz njegove poroštvene zaveze, bo upnik pridobil izvršilni naslov za celo terjatev zoper poroka, ne glede na prejeta plačila od drugih solidarnih dolžnikov. S takim pritožbenim stališčem se pritožbeno sodišče strinja. Res je, da je v seznamu neplačanih terjatev navedeno, da posamezna terjatev upnika preneha za tisti del, ki ga upnik prejme od posameznih drugih dolžnikov, vendar tega sodišče prve stopnje ni ustrezno povzelo v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa. Ker predstavlja pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podatke iz seznama neplačanih terjatev oblikovati ustrezno tudi odločitev o naložitvi plačila tako, da bi odločilo, da mora stečajni dolžnik upnikom plačati zneske neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka v primeru solidarne obveznosti solidarno z drugimi dolžniki. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo.

VSL Sklep Cst 98/2021, 11. 3. 2021

¨            Sklep o končanju postopka osebnega stečaja je skupaj s seznamom neplačanih in priznanih terjatev izvršilni naslov, zato morajo biti terjatve v seznamu še posebej natančno ugotovljene.

VSL Sklep Cst 157/2021, 14. 4. 2021

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

¨            Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako kot to meni dolžnik pravno nedosegljiv.

VSL Sklep Cst 44/2021, 17. 2. 2021

399. člen (namen odpusta in ovire za odpust obveznosti)

1.            Splošno
2.            Namen odpusta obveznosti:

¨            Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako kot to meni dolžnik pravno nedosegljiv.

VSL Sklep Cst 44/2021, 17. 2. 2021

¨            Namen odpusta obveznosti je vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik je upravičen do pravne dobrota odpusta obveznosti le, če je ravnal v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Na upnikove očitke v ugovoru, dolžnik ni navedel nobenih dejstev (okoliščin), s katerimi bi lahko izpodbil domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki jo je kot domnevno bazo uveljavljal upnik. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Dolžnik namreč niti v odgovoru na ugovor, niti na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, ni navedel nobenih trditev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo njegovo ravnanje vestno in pošteno. Dolžnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, da bi uspel izpodbiti domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

VSL sklep Cst 533/2020, 11. 12. 2020

3.            Ovire za začetek postopka odpusta
4.            Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

¨            Glede na dejstvo, da je dolžnik v tako kratkem času pred začetkom postopka osebnega stečaja nad njim porabljal denar za nadstandardni življenjski slog ter selektivno poplačilo upnikov, to vsekakor ne more pomeniti, da je bil dolžnik vesten in pošten. Taka ravnanja kažejo na izogibanje poplačilu upnikov v največji možni meri in so zato že sama po sebi v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Odpust obveznosti glede na generalno klavzulo iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Dejanski stan, ki ga je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zato mogoče subsumirati tudi pod določbo tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru izkazan tudi ugovorni razlog iz 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 530/2020, 17. 12. 2020

¨            Vodenje dveh postopkov v konkretnem primeru ne more predstavljati dolžnikove zlorabe v smislu zavestnega povzročanja dodatnih stroškov v stečaju in namernega škodovanja upniku v stečaju, posledično pa tudi ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je skušal namreč v okviru dopustnega sodnega varstva uveljaviti svoje stališče, da ima na sporni nepremičnini, ki predstavlja dom njegovi družini, lastninsko pravico. Če oseba meni, da ima na nepremičnini lastninsko pravico in skuša to svojo pravico sodno uveljaviti, se ji iz tega razloga ne more očitati zavlačevanja postopka prodaje te nepremičnine v stečajnem postopku, niti neupravičenega povzročanja stroškov, saj gre za varstvo ustavno varovane kategorije pravice do zasebne lastnine v okviru ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva. Uveljavljanje svojih pravic v sodnih postopkih, ki se sicer na koncu izkažejo za neutemeljene, ne more pomeniti zlorabe pravice, pa četudi se je ena od strank postopka določenih dejstev (ne pa tudi vseh tistih, ki so na koncu pripeljali do zavrnitve postopka) zavedala.

VSL sklep Cst 3/2021, 14. 1. 2021

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

1.            Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust
2.            Sklep o začetku postopka odpusta in oklic
3.            Določitev dolžine preizkusnega obdobja

¨            Za presojo ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, so relevantne tiste okoliščine, ki po zakonu vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja. V okviru materialnopravnega preizkusa odločitve o podaljšanju šest mesečnega preizkusnega obdobja (iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP) v dve letno preizkusno obdobje (iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče zaključuje, da je taka sprememba preizkusnega obdobja na podlagi ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, mogoča le v primeru, če bi sodišče prve stopnje hkrati ugotovilo, da niso več izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru pa tega ni ugotovilo, pri čemer je tudi pravilno zavrnilo kot nedokazane v to smer podane trditve upnika. To pa pomeni, da so še vedno izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z določitvijo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP ne bi smelo določiti preizkusnega obdobja v trajanju dveh let, pač pa manj kot dve leti.

VSL Sklep Cst 446/2020, 29. 10. 2020

¨            Dolžnik je zaposlen in pridobiva dohodke, ki se natekajo v stečajno maso, zato mu kljub zdravstvenim in psihičnim težavam ni mogoče določiti preizkusnega obdobja, krajšega od dveh let.

VSL Sklep Cst 16/2021, 21. 1. 2021

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

¨            Obveznosti stečajnega dolžnika, da si prizadeva najti zaposlitev, ni zadoščeno že s tem, da stečajnemu upravitelju mesečno pošilja bolj ali manj kopirane obrazce z izjavo, da aktivno išče zaposlitev. Od stečajnega dolžnika se pričakuje, da si tekom preizkusnega obdobja po svojih najboljših močeh prizadeva poplačati upnike.

VSL Sklep Cst 562/2020, 14. 1. 2021

¨            V času preizkusnega obdobja dolžnika pri izpolnjevanju njegovih obveznosti nadzira stečajni upravitelj, ki pa mu zakon za ta namen ne daje nobenih pooblastil oblastne ali preiskovalne narave. Na normativni in dejanski ravni je obveznost nadzora upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika preoblikovana v obveznost stečajnega dolžnika, da upravitelju z rednim in vsebinskim poročanjem omogoči nadzor. Drugače povedano, za izvajanje nadzora nad njim samim je dolžan v prvi vrsti skrbeti sam dolžnik, zato mora upravitelju redno poročati o vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njegovega premoženja, redno pa mora poročati tudi o svojih aktivnostih glede iskanja zaposlitve, če je nima. Dolžnica je bila torej ne glede na Covid situacijo dolžna upraviteljico redno obveščati o aktivnostih glede iskanja zaposlitve in je bila torej v tem obdobju dolžna tudi aktivno iskati kakršnokoli zaposlitev, ki bi ji prinašala prihodke.

VSL Sklep Cst 178/2021, 5. 5. 2021

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

¨            Za presojo ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, so relevantne tiste okoliščine, ki po zakonu vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja. V okviru materialnopravnega preizkusa odločitve o podaljšanju šest mesečnega preizkusnega obdobja (iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP) v dve letno preizkusno obdobje (iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče zaključuje, da je taka sprememba preizkusnega obdobja na podlagi ugovora, da je preizkusno obdobje prekratko, mogoča le v primeru, če bi sodišče prve stopnje hkrati ugotovilo, da niso več izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru pa tega ni ugotovilo, pri čemer je tudi pravilno zavrnilo kot nedokazane v to smer podane trditve upnika. To pa pomeni, da so še vedno izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje z določitvijo preizkusnega obdobja dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP ne bi smelo določiti preizkusnega obdobja v trajanju dveh let, pač pa manj kot dve leti.

VSL Sklep Cst 446/2020, 29. 10. 2020

¨            Glede na dejstvo, da je dolžnik v tako kratkem času pred začetkom postopka osebnega stečaja nad njim porabljal denar za nadstandardni življenjski slog ter selektivno poplačilo upnikov, to vsekakor ne more pomeniti, da je bil dolžnik vesten in pošten. Taka ravnanja kažejo na izogibanje poplačilu upnikov v največji možni meri in so zato že sama po sebi v nasprotju z vestnostjo in poštenjem. Odpust obveznosti glede na generalno klavzulo iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti). Dejanski stan, ki ga je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je zato mogoče subsumirati tudi pod določbo tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da je v obravnavanem primeru izkazan tudi ugovorni razlog iz 1. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 530/2020, 17. 12. 2020

¨            Vodenje dveh postopkov v konkretnem primeru ne more predstavljati dolžnikove zlorabe v smislu zavestnega povzročanja dodatnih stroškov v stečaju in namernega škodovanja upniku v stečaju, posledično pa tudi ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti v smislu tretjega v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je skušal namreč v okviru dopustnega sodnega varstva uveljaviti svoje stališče, da ima na sporni nepremičnini, ki predstavlja dom njegovi družini, lastninsko pravico. Če oseba meni, da ima na nepremičnini lastninsko pravico in skuša to svojo pravico sodno uveljaviti, se ji iz tega razloga ne more očitati zavlačevanja postopka prodaje te nepremičnine v stečajnem postopku, niti neupravičenega povzročanja stroškov, saj gre za varstvo ustavno varovane kategorije pravice do zasebne lastnine v okviru ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva. Uveljavljanje svojih pravic v sodnih postopkih, ki se sicer na koncu izkažejo za neutemeljene, ne more pomeniti zlorabe pravice, pa četudi se je ena od strank postopka določenih dejstev (ne pa tudi vseh tistih, ki so na koncu pripeljali do zavrnitve postopka) zavedala.

VSL sklep Cst 3/2021, 14. 1. 2021

¨            Namen zakonskega določila, da mora stečajni dolžnik obvestiti upravitelja o svojem premoženju, je, da je znano vse premoženje, iz katerega se nato lahko poplačajo upniki, za kar poskrbi upravitelj. Res je o tem premoženju dolžnik poročal šele, ko je upraviteljico nanj opozoril upnik, vendar pa ob dejstvu, da (vsaj zaenkrat kaže tako) to premoženje nima vrednosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da s tem upniki niso mogli biti oškodovani, družba pa niti ne posluje. Dejstvo, da je dolžnik ustanovitelj Zavoda Z. ne predstavlja ovire za odpust obveznosti, vsekakor pa ne gre za izpodbojno dejanje v smislu 271. člena ZFPPIPP. Pri izpodbojnih dejanjih gre vsebinsko za preferiranje enega od upnikov, za to pa v tem primeru niti ne more iti. Kot navaja upraviteljica, to premoženje spada v stečajno maso. Vendar pa v stečajno maso spada le sam zavod oziroma ustanoviteljske pravice v njem, ne pa tudi premoženje, ki ga zavod ima. Oprema, surovine in mesni izdelki so del premoženja zavoda in ne stečajnega dolžnika, kar je izkazano z listinami, zato jih upraviteljica ne more in ne sme kar prodati kot stečajno maso v tem postopku. V stečajno maso bi ti predmeti, ki predstavljajo premoženje zavoda, lahko spadali le, če bi bil zavod likvidiran in bi njegovo premoženje pripadlo ustanovitelju, torej stečajnemu dolžniku.

VSL Sklep Cst 174/2021, 11. 5. 2021

404. člen (roki za ugovor proti odpustu obveznosti)

¨            Namen odpusta obveznosti je vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik je upravičen do pravne dobrota odpusta obveznosti le, če je ravnal v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Na upnikove očitke v ugovoru, dolžnik ni navedel nobenih dejstev (okoliščin), s katerimi bi lahko izpodbil domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki jo je kot domnevno bazo uveljavljal upnik. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Dolžnik namreč niti v odgovoru na ugovor, niti na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, ni navedel nobenih trditev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo njegovo ravnanje vestno in pošteno. Dolžnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, da bi uspel izpodbiti domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

VSL sklep Cst 533/2020, 11. 12. 2020

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

¨            Namen odpusta obveznosti je vestnemu in poštenemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik je upravičen do pravne dobrota odpusta obveznosti le, če je ravnal v skladu z načelom vestnosti in poštenja. Na upnikove očitke v ugovoru, dolžnik ni navedel nobenih dejstev (okoliščin), s katerimi bi lahko izpodbil domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki jo je kot domnevno bazo uveljavljal upnik. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Dolžnik namreč niti v odgovoru na ugovor, niti na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti, ni navedel nobenih trditev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bilo njegovo ravnanje vestno in pošteno. Dolžnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, da bi uspel izpodbiti domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

VSL sklep Cst 533/2020, 11. 12. 2020

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

¨            Določba četrtega odstavka 407. člena ZFPPIPP nalaga sodišču, da pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti preveri, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZFPPIPP. To pomeni, da mora preveriti, ali je v primeru, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so se do poteka preizkusnega obdobja izpolnili pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. Ker pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence še niso bili izpolnjeni, čemur pritožnik ne oporeka, predlogu za odpust obveznosti ni bilo mogoče ugoditi. V stečajnem postopku se v skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP obstoj kaznivega dejanja ugotavlja na podlagi pravnomočne kazenske obsodilne sodbe. Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom.

VSL Sklep Cst 181/2021, 11. 5. 2021

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

¨            Četudi bi organ ugotovil, da je v postopku izdaje odločbe prišlo do kršitve 408. člena (in morebitnih drugih določb) ZFPPIPP, to ne bi pomenilo, da je podan ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj kršitev materialnega predpisa per se ne pomeni razloga za izrek ničnosti odločbe (ki naj bi tako kršitev vsebovala).

UPRS Sodba I U 1312/2020-6, 15. 10. 2020

¨            Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil uveden po uveljavitvi novele, in sicer 30. 8. 2017, zato se z izpodbijanim sklepom o izvršbi terjajo dolgovani prispevki ne le za obdobje enega leta pred začetkom osebnega stečaja, temveč za vse obdobje, ko obveznosti iz naslova prispevkov niso bile poravnane.

UPRS Sodba I U 1436/2019-12, 17. 12. 2020

¨            Drugostopenjski organ se sklicuje na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 2. 8. 2012, s katerim se je tožnico terjalo za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje december 2002 - julij 2008 in na dokazilo o vročitvi tega sklepa, kar naj bi se nahajalo v spisu, vendar pa se omenjeno v spisu ne nahaja. S tem ni izkazano, na kar se sklicuje drugostopenjski organ, da je bilo zastaranje za terjane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od avgusta 2007 do junija 2008 pretrgano oziroma, da do izdaje izpodbijanih sklepov pravica do izterjave še ni zastarala.

UPRS Sodba I U 1916/2019-15, 31. 12. 2020

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

¨            Zmotno je pritožnikovo stališče, da terjatev ne spada v stečajno maso, ker je bilo o njej odločeno s sodbo, ki je bila izdana po odpustu obveznosti. S sodbo se je le pravnomočno razrešilo pravno razmerje med pritožnikom in dolžnikovim dolžnikom v zvezi s sporno terjatvijo.

VSL Sklep Cst 24/2021, 27. 1. 2021

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

¨            Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju. Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič. Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.

VSL Sklep Cst 93/2021, 18. 3. 2021

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

¨            Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju. Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič. Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.

VSL Sklep Cst 93/2021, 18. 3. 2021

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

¨            Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju. Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič. Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.

VSL Sklep Cst 93/2021, 18. 3. 2021

417.a člen (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

417.b člen (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

419. člen (uporaba 6. poglavja)

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

¨            Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.

VSL Sklep Cst 163/2021, 21. 4. 2021

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

¨            Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.

VSL Sklep Cst 163/2021, 21. 4. 2021

424. člen (uporaba 7. poglavja)

425. člen (pristojnost sodišča)

426. člen (sestava registrskega sodišča)

427. člen (izbrisni razlog)

¨            Po določbi druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP velja izpodbojna zakonska domneva o obstoju razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP za izbris pravne osebe, ki je subjekt vpisa v sodni register (t. j., da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Takšen dejanski stan pa ni podan, če je pravna oseba ob vpisu v sodni register takšno dovoljenje imela, pa ji ga je kasneje lastnik objekta preklical.

VSL Sklep IV Cpg 11/2021, 25. 2. 2021

428. člen (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)

429. člen (uporaba pravil o postopku)

430. člen (objave in vročitve)

431. člen (odločanje o začetku postopka izbrisa)

432. člen (udeleženci postopka izbrisa)

433. člen (upravičeni predlagatelj)

434. člen (sklep o začetku postopka izbrisa)

435. člen (razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

436. člen (rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

437. člen (odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

438. člen (sklep o ustavitvi postopka izbrisa)

439. člen (sklep o obstoju izbrisnega razloga)

440. člen (izbris pravne osebe iz sodnega registra)

441. člen (prenehanje pravne osebe)

442. člen (učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

443. člen (najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)

444. člen (postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe)

444.a člen (premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku)

445. člen (tuja država in država članica)

446. člen (domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)

447. člen (osebe po državni pripadnosti)

448. člen (država, v kateri je premoženje)

449. člen (uporaba 8. poglavja)

450. člen (pristojnost domačega sodišča)

451. člen (upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)

452. člen (izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)

453. člen (razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)

454. člen (upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)

455. člen (upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)

456. člen (sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)

457. člen (položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)

458. člen (obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)

459. člen (uporaba pravil o postopku)

460. člen (zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)

461. člen (domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

462. člen (sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

463. člen (objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

464. člen (obveščanje sodišča o novih informacijah)

465. člen (začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)

466. člen (pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo ne da bi o njih odločalo sodišče)

467. člen (pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)

468. člen (varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti)

469. člen (procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)

470. člen (intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)

471. člen (sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

472. člen (sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

473. člen (oblike sodelovanja)

473.a člen (jezik sodelovanja)

474. člen (začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)

475. člen (usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)

476. člen (usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)

477. člen (domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)

478. člen (pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)

479. člen (splošno pravilo)

480. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)

481. člen (pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)

482. člen (pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)

483. člen (pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)

484. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)

485. člen (uporaba oddelka 8.7)

486. člen (neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)

487. člen (domači pomožni postopek zaradi insolventnosti)

488. člen (posebna pravila o pravu, ki se uporabi)

489. člen (prekrški upravitelja)

489.a člen (prekrški drugih oseb pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti)

490. člen (prekrški drugih oseb v postopku prisilne poravnave)

491. člen (prekrški drugih oseb v stečajnem postopku)