Posodobitev urejene sodne prakse

nove odločbe objavljene v četrtem kvartalu 2025

Urejena sodna praksa je del paketa eINS – elektronski komentar ZFPPIPP z urejeno sodno prakso, ki je dostopen na portalu Založnika Tax-Fin-Lex: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Vsebina/e-Paket-INS

Posodobitev v obliki PDF je na voljo tukaj.

1. člen (vsebina zakona)

2. člen (prenos in izvajanje predpisov EU)

3. člen (namen opredelitve pojmov)

4. člen (kratice drugih zakonov)

4.a člen (postopka zaradi grozeče insolventnosti)

5. člen (postopki zaradi insolventnosti)

6. člen (postopka prisilnega prenehanja)

7. člen (pravna oseba, podjetnik, zasebnik in potrošnik)

8. člen (poslovodstvo, organ nadzora in zastopniki pravne osebe)

9. člen (družbenik, pravila pravne osebe in delež)

10. člen (premoženje, obveznosti in kapital)

11. člen (kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost; kapitalska ustreznost; dolgoročni viri financiranja)

12. člen (pravila poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij)

13. člen (finančno poslovanje)

13.a člen (grozeča insolventnost)

14. člen (insolventnost)

1. Splošno

2. Dokazni standard

3. Trajnejša nelikvidnost

¨ Pritožba družbenika d. o. o. zoper sklep o začetku stečaja, ki ga je predlagal upnik in je dolžnik vložil ugovor, sklep pa je bil izdan v postopku po prvem in drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP ter po izvedbi dokazov o dolžnikovi insolventnosti, ni dovoljena. Ne gre za enake okoliščine kot v zadevi Ustavnega sodišča št. U-I-151/24. Ob odsotnosti navedb o hitri unovčljivosti (likvidnosti) dolžnikovih sredstev (konkretno: nepremičnin), podatki v računovodskih izkazih dolžnika ne morejo izpodbiti domneve trajnejše nelikvidnosti po drugi alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 169/2025, 10. 7. 2025

4. Neizpodbojna domneva

5. Dolgoročna plačilna nesposobnost

6. Po potrjeni prisilni poravnavi ali poenostavljeni prisilni poravnavi

7. Insolventnost in delovno razmerje

8. Kazniva dejanja

15. člen (finančno prestrukturiranje)

16. člen (insolventni dolžnik)

17. člen (identifikacijski podatki o dolžniku in upniku)

18. člen (ožje povezana oseba)

19. člen (ločitvena pravica; ločitveni upnik)

20. člen (nedenarna, zavarovana in nezavarovana terjatev)

20.a člen (finančna in poslovna terjatev)

21. člen (prednostne, podrejene in navadne terjatve)

22. člen (izločitvena pravica; izločitveni upnik)

¨ Stečajna dolžnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja izločitveno pravico. Kot zemljiškoknjižna lastnica stanovanjske hiše, ki je predmet prodaje, te pravice nima. Izločitvena pravica je namreč pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 39/2025, 18. 2. 2025

¨ Začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje ter nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka. Objava oklica o začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca.

VSRS Sodba III Ips 21/2024, 7. 10. 2025

Iz obrazložitve:

16. Iz povzete zakonske ureditve oklica začetka stečajnega postopka in zakonsko določenega namena objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti ni mogoče presoditi, da objava oklica začetka stečajnega postopka ustreza v sodni praksi že oblikovanemu stališču, da mora biti nasprotovanje izvajanju lastniške posesti takšno, da je nasprotovanje drugi stranki izraženo jasno in nedvoumno. Oklic začetka stečajnega postopka ni bil konkretno usmerjen niti proti tožnici niti abstraktno proti položajem, ki so takrat izpolnjevali pogoje dobroverne lastniške posesti, temveč je v razmerju izločitvenih pravic pozival le imetnike izločitvenih pravic k pravočasni uveljavitvi (prijavi) njihove pravice v stečajnem postopku. Iz osmega odstavka 95. člena SPZ torej izhaja, da objava oklica o začetku stečajnega postopka sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca. 17. Prvi odstavek 37. člena SPZ določa vsebino lastninske pravice. Lastninska pravica daje njenemu imetniku pravico imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Iz upravičenja uporabe izhaja upravičenje njenega imetnika, da nasprotuje tistemu, ki izvaja lastniško posest nad njegovo stvarjo, in da na takšen način prepreči uresničitev pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem. Začetek stečajnega postopka nad dejanskim imetnikom lastninske pravice njega ne razrešuje takšnega bremena. Preprečitev vzpostavitve pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem je dolžnost stečajnega dolžnika, v njegovem imenu pa stečajnega upravitelja, ki stečajnega dolžnika zastopa (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP) in ki mu je kot zemljiškoknjižnemu lastniku znana neskladnost med knjižnim in dejanskim stanjem. Nasprotno tudi ne izhaja iz določbe 1. točke prvega odstavka 224. člena ZFPPIPP, ki določa, da je stečajna masa tisto premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka. Stečajna masa ni statična kategorija. ZFPPIPP ne daje podlage za pravno naziranje, da po začetku stečajnega postopka na stvari, ki je predmet stečajne mase, ni mogoča sprememba lastninske pravice na originaren način, konkretno s priposestvovanjem.

23. člen (vodilna in predpisana obrestna mera)

24. člen (dvostranska pogodba in vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba)

¨ "Če je prodajalec kupcu pred začetkom stečaja izročil posest nepremičnine, vendar mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila, je le delno izpolnil svojo obveznost. […] [P]oložaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil posest nepremičnine, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali le del kupnine. Zato lahko pri tem položaju kupec tudi po začetku stečajnega postopka uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj za terjatve, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, začetek stečajnega postopka ne povzroči nobenih pravnih posledic (prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP)." Med zapisom in pravo pravno vsebino določbe neredko ni preprostega enačaja, včasih pa je rezultat jezikovne razlage treba celo predreti (z argumentom teleološke redukcije). V tem primeru je takšno predrtje utemeljeno. Nesmiselno bi bilo z vidika varovalnega režima ZVKSES, da bi bil potrošnik bolje varovan, če ne bi plačal vse kupnine, kot če jo plača v celoti.

VSL Sodba I Cpg 404/2025, 16. 10. 2025

24.a člen (kvalificirana finančna pogodba in dogovor o izravnavi)

24.b člen (druga kvalificirana pogodba)

24.c člen (ključna pogodba dolžnika)

25. člen (pooblaščeni ocenjevalec)

26. člen (agencija)

27. člen (uporaba 2. poglavja)

28. člen (temeljne obveznosti poslovodstva)

29. člen (temeljne obveznosti članov nadzornega sveta)

30. člen (upravljanje tveganj)

31. člen (upravljanje likvidnostnega tveganja)

32. člen (spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti)

33. člen (uporaba oddelka 2.2)

33.a člen (obveznosti ob nastanku grozeče insolventnosti)

34. člen (obveznosti pri nastanku insolventnosti)

35. člen - RAZVELJAVLJEN - (poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja)

36. člen (sklic skupščine)

37. člen (vpis in vplačilo novih delnic)

38. člen (obveznost vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

39. člen (obveznosti poslovodstva glede postopka prisilne poravnave)

40. člen (obveznosti poslovodstva po potrditvi prisilne poravnave)

40.a člen (prepoved izplačila dobička in vračila vplačil družbenikom po potrjeni prisilni poravnavi)

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

42. člen (odškodninska odgovornost članov poslovodstva)

¨ Za presojo pritožničine odgovornosti ni pravno relevantno ponavljanje očitkov na račun B. B., kasnejšega direktorja stečajnega dolžnika. Z navedbami, da se je finančno stanje stečajnega dolžnika močno poslabšalo po njenem odstopu z mesta direktorice, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Za njeno odgovornost zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da kot nekdanja direktorica stečajnega dolžnika ni najpozneje v enem mesecu po nastanku insolventnosti vložila predloga za začetek stečajnega postopka, s čemer je kršila svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP. Ta kršitev je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje stečajnega dolžnika ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Pred nastopom insolventnosti namreč dolžnik razpolaga s premoženjem, ki zadošča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (v nasprotnem primeru gre za dolgoročno plačilno nesposobnost in s tem insolventnost). Pritožnica pa ni ne trdila ne dokazovala, da bi se premoženje stečajnega dolžnika zmanjšalo nenadno in v tolikšni višini, da tudi v primeru, če bi pravočasno predlagala začetek stečajnega postopka, to ne bi zadoščalo za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

VSL Sklep Cst 208/2025, 19. 8. 2025

43. člen (odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta)

44. člen (omejitev, izključitev in uveljavitev odškodninske odgovornosti)

44.a člen (taksna oprostitev)

44.b člen (dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)

44.c člen (namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)

44.d člen (razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.e člen (upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.f člen (upravičeni predlagatelj)

44.g člen (procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.h člen (predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.i člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.j člen (odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.k člen (vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)

44.l člen (nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.m člen (vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)

44.n člen (zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)

44.o člen (pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.p člen (sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)

44.r člen (zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.s člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.t člen (odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.u člen (ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)

44.v člen (pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)

44.z člen (posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)

45. člen (uporaba 3. poglavja)

46. člen (načelo enakega obravnavanja upnikov)

47. člen (načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov)

¨ Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov, kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so potrebni za potek stečajnega postopka. V konkretnem primeru upravitelj ni izkazal, da bi bili stroški že 7. pripravljalne vloge, potrebni. Predlog neutemeljeno uveljavlja 2 % materialnih stroškov; skladno s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife namreč znašajo materialni stroški pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa le 1 odstotek od presežka. DDV se od kilometrine ne obračunava.

VSL Sklep Cst 246/2025, 8. 10. 2025

48. člen (načelo hitrosti postopka)

1. Instrukcijski roki

2. Prekinitev postopka

3. Nadzor upravitelja

4. Razno

48.a člen (obvezna mediacija v postopkih zaradi insolventnosti)

48.b člen (sporazumna mediacija pred vložitvijo tožbe)

49. člen (predhodni in glavni postopek zaradi insolventnosti)

¨ Pritožbeno stališče, da je postopek osebnega stečaja uveden z izdajo sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, je materialnopravno zmotno. V skladu z drugim odstavkom 49. člena ZFPPIPP se namreč z vložitvijo predloga za začetek postopka začne predhodni postopek zaradi insolventnosti, kar zakon izrecno poimenuje kot uvedba postopka zaradi insolventnosti. S sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti, pa se začne glavni postopek zaradi insolventnosti, kar zakon poimenuje kot začetek postopka zaradi insolventnosti.

VSL Sklep Cst 239/2025, 7. 10. 2025

50. člen (razlog za začetek postopka zaradi insolventnosti)

51. člen (stvarna pristojnost sodišča)

52. člen (krajevna pristojnost sodišča)

53. člen (sestava sodišča)

54. člen (predlagatelj postopka)

55. člen (stranke predhodnega postopka)

56. člen (stranke glavnega postopka)

57. člen (pridobitev procesne legitimacije upnika)

1. Splošno

¨ Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. V takšnem primeru, kot je obravnavani, pritožnik nima procesne legitimacije upnika. Sodna praksa je glede tega vprašanja jasna in enotna. To pa nadalje pomeni, da pritožnika nimata procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve.

VSL Sklep Cst 192/2025, 20. 8. 2025

2. Prenos terjatve

58. člen (prenehanje procesne legitimacije upnika)

59. člen (rok za prijavo terjatve)

1. Splošno

2. Naknadne prijave

¨ Pritožnik navaja, da je z zavrženjem prijave terjatve upniku odvzeta pravica do sodnega varstva in so mu kršene ustavne pravice do izjave, enakosti, zasebne lastnine in učinkovitega sodnega varstva. Pritožbeno sodišče poudarja, da je tako stanje povzročil pritožnik sam. Sodno varstvo v primeru stečajnega postopka nad dolžnikom za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka ali pa kasneje, če se poplačajo iz razdelitvene mase, je namreč zagotovljeno le v rokih, ki jih določa zakon, ta rok pa je upnik več kot zamudil. Kot že navedeno, stečajni postopek je generalna izvršba, kjer so pomembna načela enakega obravnavanja upnikov in ekonomičnost postopka.

VSL Sklep Cst 2/2025, 8. 1. 2025

60. člen (vsebina prijave terjatve)

1. Popolnost prijave

2. Prednostne terjatve

3. Obresti po začetku postopka zaradi insolventnosti

4. Dolžnost prijave pravdnih stroškov

5. Stroški po umiku tožbe zaradi priznanja terjatve

6. Povračilo stroškov po četrtem odstavku

¨ Vse do konca izvršilnega postopka zastaranje, glede spornih obresti, ni teklo in tako ne gre pritrditi pritožbenemu stališču, da je terjatev za sporne obresti zastarala, ker ni bilo izkazano, da je bilo v obdobju zadnjih treh let pred začetkom postopka osebnega stečaja nad tožencem opravljeno kakšno procesno dejanje, ki bi pretrgalo zastaranje obresti. Ker je bil v teku izvršilni postopek, kakšno drugo procesno dejanje ni bilo potrebno, niti ni bilo mogoče. Citirana določba ZFPPIPP pomeni izjemo od splošne ureditve, ki jo je treba razlagati ozko in se uporabi le v primerih, ko se stečajni upravitelj o terjatvi ne more izjaviti zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti in jo zaradi tega prereka, ne pa v primerih, če je upravitelj terjatev prerekal iz kakšnih drugih razlogov. Ker je v konkretnem primeru stečajni upravitelj terjatvi nasprotoval (tudi) iz razloga, ker je menil, da je terjatev iz naslova obresti delno zastarala, torej se je do terjatve (lahko) vsebinsko opredelil, tako ni osnove za uporabo citirane zakonske določbe

VSM Sodba I Cp 623/2025, 18. 11. 2025

7. Razno

61. člen (izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah; osnovni seznam preizkušenih terjatev)

62. člen (ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev)

63. člen (ugovor o prerekanju terjatve)

64. člen (ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve)

65. člen (dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev)

66. člen (ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev)

67. člen (priznana in prerekana terjatev)

68. člen (verjetno izkazana terjatev)

69. člen (sklep o preizkusu terjatev)

70. člen (končni seznam preizkušenih terjatev)

71. člen (poznejši preizkus terjatev)

72. člen (posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev)

73. člen (terjatve upnika za izračun deleža njegovih glasovalnih pravic)

74. člen (osnova za izračun deleža glasovalnih pravic)

75. člen (procesna dejanja, o katerih odločajo upniki z glasovanjem)

76. člen (upniški odbor kot organ upnikov)

77. člen (oblikovanje upniškega odbora)

78. člen (člani upniškega odbora)

79. člen (število članov in sestava upniškega odbora)

80. člen (imenovanje članov upniškega odbora)

81. člen (razrešitev imenovanih članov upniškega odbora)

82. člen (zahteva upnikov za oblikovanje upniškega odbora v stečajnem postopku)

83. člen (volitve članov upniškega odbora)

84. člen (sklep o izvolitvi upniškega odbora)

85. člen (prenehanje položaja člana upniškega odbora)

86. člen (razrešitev izvoljenih članov upniškega odbora in nadomestne volitve)

87. člen (pristojnosti upniškega odbora)

88. člen (postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora)

89. člen (postopek v zvezi z obravnavo poročil in mnenj upravitelja na upniškem odboru)

90. člen (odločanje upniškega odbora)

91. člen (predsednik upniškega odbora)

92. člen (zastopanje člana upniškega odbora)

93. člen (udeležba na sejah upniškega odbora)

94. člen (sklic seje upniškega odbora)

95. člen (mesto zasedanja upniškega odbora)

96. člen (potek seje upniškega odbora)

96.a člen (dopisna seja upniškega odbora)

97. člen (položaj in pristojnosti upravitelja)

¨ Ker je terjatev, ki jo pritožnik uveljavlja v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o. o., premoženje stečajnega dolžnika B. B. – v osebnem stečaju, stečajni postopek nad dolžnikom A. d. o. o. pa teče z namenom poplačila terjatev upnikov, so načeloma vsa procesna dejanja upnikov in sodišča v tem stečajnem postopku v neposredni ali posredni povezavi z namenom stečajnega postopka, to je poplačilom terjatev upnikov. To velja tudi za načrt poteka stečajnega postopka in spremembo tega načrta. Zato stečajnega dolžnika B. B. v stečajnem postopku nad dolžnikom A. d. o .o. lahko zastopa le upravitelj. Kako bi izpodbijani sklep lahko vplival na položaj B. B. izven okvira namena stečajnega postopka, pa dolžnik v pritožbi ni pojasnil.

VSL sklep Cst 201/2025, 21. 8. 2025

98. člen (obveznosti upravitelja)

99. člen (redna poročila upravitelja)

100. člen (izredna poročila upravitelja)

101. člen (navodila sodišča upravitelju)

102. člen (odškodninska odgovornost upravitelja)

103. člen (nagrada upravitelja)

1. Predpis, ki se uporabi za odmero nadomestila

2. Nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave

3. Nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila

4. Nadomestilo za preizkus terjatev

5. Nadomestilo za unovčenje in razdelitev stečajne mase

6. Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja

7. Razno

¨ Niti ZFPPIPP niti Pravilnik ne predvidevata, da bi bil upravitelj upravičen do plačila stroškov odgovora na pritožbo v postopku zaradi insolventnosti. Nadomestila za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, že vključuje nagrada upravitelja (šesti odstavek 103. člena ZFPPIPP), pri čemer upravitelj ni zatrjeval, da bi stroški odgovora na pritožbo predstavljali katero od izjem po 1. do 5. točki šestega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Priglašeni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega upravitelja v pritožbenem postopku znotraj stečajnega postopka zato v tem primeru niso potrebni stroški po 155. členu ZPP.

VSL Sklep Cst 260/2025, 6. 11. 2025

104. člen (odmera in plačilo nagrade upravitelja)

1. Splošno

2. Razrešitev upravitelja

105. člen (stroški upravitelja)

VSL Sklep Cst 260/2025, 6. 11. 2025

106. člen (pristojnost za nadzor nad upravitelji)

107. člen (komisija)

108. člen (dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja)

109. člen (odvzem in prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja)

110. člen (seznam upraviteljev)

111. člen (izbira sodišča, pri katerem upravitelj opravlja funkcijo upravitelja)

112. člen (začasna ustavitev imenovanja za upravitelja v novih zadevah)

113. člen (vodenje seznama upraviteljev)

114. člen (predpisi o upraviteljih)

115. člen (pogoji za imenovanje za upravitelja)

¨ Okoliščina, da v nekaterih stečajnih postopkih posamezni upniki pričakujejo od upravitelja določena ravnanja (v svojo korist), ni v ničemer izjemna, in ne predstavlja presenečenja niti za udeležence postopka, niti za širšo javnost. Na to ne more vplivati dejstvo, da se upraviteljica v tem postopku osebno čuti pod velikim pritiskom upnikov. Gre za profesionalni rizik, ki se ga mora zavedati vsak, ki se odloči, da bo opravljal dela in naloge stečajnega upravitelja. Ravnanje upraviteljice in njeni subjektivni občutki v zvezi s konkretnim stečajnim postopkom zato ne morejo biti izločitveni ali odklonitveni razlog.

VSL Sklep Cst 193/2025, 26. 8. 2025

116. člen (postopek imenovanja upravitelja)

117. člen (položaj upravitelja)

118. člen (razlogi za razrešitev upravitelja)

VSL Sklep Cst 193/2025, 26. 8. 2025

¨ Zgolj nestrinjanje upnika s posameznimi odločitvami oziroma ravnanjem upravitelja ne morejo biti razlog za njegovo razrešitev, njihovo pravilnost oziroma zakonitost pa lahko upnik uveljavlja z ustreznimi pravnimi sredstvi zoper posamezno odločitev, o utemeljenosti katerih odloči sodišče, ne pa v okviru instituta razrešitve upravitelja. Da so stroški nepotrebni, bi moral upnik zatrjevati ob izdaji sklepov za soglasje k stroškom postopka, ne šele v fazi, ko se ti sodni postopki zaključujejo in so bili stroški pravdanja že plačani. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi pritožnik ali katerikoli drugi upnik uspešno izpodbijal sklepe sodišča prve stopnje, ki je podalo soglasje k stroškom. Glede pritožbenega očitka, da upravitelj ni ravnal pravilno, ko ni upošteval navodil višjega sodišča iz sklepa Cst 112/2024 in je ponovno v razdelitvi napačno izdelal načrt razdelitve, katerega je višje sodišče ponovno razveljavilo, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da vsaka (četudi na višem sodišču ugotovljena) kršitev določb ZFPPIPP oziroma (pravno) napačna odločitev upravitelja in sodišča prve stopnje ne more pomeniti takšne kršitve, da bi bilo potrebno upravitelja razrešiti, saj bi v tem primeru razvodenel institut pritožbe kot pravnega varstva in bi onemogočal tekoče vodenje stečajnih postopkov. Nedvomno je, da vsaka razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje, ki je izdan na podlagi predloga upravitelja, praviloma podaljša vodenje stečajnega postopka, vendar pa to ne more pomeniti takšnih kršitev, zaradi katerih bi bilo treba upravitelja v vsakem primeru razrešiti. Razrešitev upravitelja v posameznem stečajnem postopku je podana takrat, ko upravitelj krši določbe zakona in druge obveznosti iz 98. člena ZFPPIPP tako, da je izvajanje stečajnega postopka resno ogroženo, da gre za namerno ali z visoko malomarnostjo izvedeno ravnanje, ki ima za posledico pomembno znižanje stečajne mase, oškodovanja vseh ali nekaterih upnikov in v podobno hudih primerih. Ostale kršitve so predmet disciplinske in prekrškovne ter nenazadnje v končni posledici tudi morebitne odškodninske odgovornosti upravitelja. Seveda pa na drugi strani tudi drži, da če se takšne napačne odločitve upravitelja kopičijo, s tem nastajajo resne posledice za predolgo trajanje stečajnega postopka in s tem vplivajo na stečajno maso ter na poplačilo upnikov. Zato je naloga upravitelja, da ravna v skladu z določbami 98. člena ZFPPIPP in sledi navodilom (višjega) sodišča, da v nekem trenutku kršitve ne bi kulminirale v razrešitev v konkretni zadevi.

VSL Sklep Cst 190/2025, 20. 8. 2025

119. člen (odločanje o razrešitvi upravitelja)

119.a člen (razrešitev imenovanega upravitelja na podlagi odločitve večine upnikov in imenovanje novega upravitelja)

120. člen (pravne posledice razrešitve upravitelja)

120.a člen (zbornica upraviteljev)

120.b člen (pristojnosti in naloge zbornice)

120.c člen (način opravljanja nadzora zbornice nad upravitelji)

120.d člen (nadzor nad zbornico)

120.e člen (položaj člana zbornice)

120.f člen (organi zbornice)

120.g člen (statut in drugi splošni akti zbornice)

120.h člen (disciplinska odgovornost upraviteljev)

120.i člen (disciplinski ukrepi)

120.j člen (disciplinska evidenca)

120.k člen (organi disciplinskega postopka)

120.l člen (uvedba disciplinskega postopka)

120.m člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo prve stopnje)

120.n člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.o člen (disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo druge stopnje)

120.p člen (zastaranje pregona disciplinskih kršitev in izvršitev disciplinskega ukrepa)

121. člen (podrejena uporaba pravil pravdnega postopka)

1. Smiselna uporaba pravil ZPP

¨ Če bi zakonsko domnevo o pravilni vročitvi lahko izpodbil že z zanikanjem, da je obvestilo o prispelem pisanju prejel na dan, kot to izhaja iz vročilnice, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam določil. Zakonsko domnevo o pravilni vročitvi je mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice. Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku. Če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, se vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.

VSL Sklep Cst 218/2025, 9. 9. 2025

¨ Vročitev je bila opravljena v skladu z zakonom, razlog za to, da mu pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, pa je na strani dolžnika, s čimer si je sam odvzel možnosti izjave o predlogu za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je pravna oseba, ki mora poslovanje organizirati tako, da poslovanje teče tudi takrat, ko je zakoniti zastopnik odsoten. Razlog, zakaj dolžnik na predlog za začetek stečajnega postopka ni odgovoril, je izključno na dolžnikovi strani. Dolžnik je dolžan zagotoviti opravljanje dejavnosti tako, da sprejema sodna pisma, ki so naslovljena na naslov iz sodnega registra in so pravilno vročena, oziroma mora imeti organizirano poslovanje tako, da bo lahko na prejeta sodna pisanja pravočasno reagiral. Dejstvo hospitalizacije dolžnikovega zakonitega zastopnika samo po sebi ne vpliva na pravilnost postopanja sodišča prve stopnje.

VSL Sklep Cst 165/2025, 8. 7. 2025

¨ Sodišče prve stopnje niti ni navedlo, na katerega od prekinitvenih razlogov je oprlo svojo odločitev, konkurenca več predlogov za začetek stečajnega postopka pa se ne uvršča k nobenemu. V takih primerih je treba smiselno uporabiti pravila o združitvi pravd (prvi odstavek 300. člena ZPP), pri tem pa paziti na to, da se dolžniku zagotovi možnost izjavljanja o različnem procesnem gradivu vsakega od predlagateljev, in ker se na uvedbo stečajnega postopka navezujejo pomembne pravne posledice (gl. pravila o obdobju izpodbojnosti pri izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, 269. člen ZFPPIPP), da je ob morebitnem začetku stečajnega postopka jasno, na podlagi katerega od predlogov je bila ta odločitev sprejeta.

VSL Sklep Cst 103/2025, 24. 4. 2025

2. Vrnitev v prejšnje stanje, revizija in obnova postopka

¨ Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP, po kateri v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka, je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage, niti je ne dopušča. V skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon. To pomeni, da zakonskega besedila ne morejo prezreti, prav tako ga ne smejo tolmačiti tako, da za posamezni primer ne velja, saj bi to pomenilo (samovoljno) odločanje o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo spoštovali ali ne.

VSL Sklep Cst 191/2025, 26. 8. 2025

¨ Dolžnika in njegovega družbenika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik. Predlog za dopustitev revizije ni bil vložen v elektronski obliki, temveč je bil na Vrhovno sodišče poslan priporočeno po pošti, kar je v nasprotju z zahtevo iz prvega odstavka 123.a člena ZFPPIPP. Sklepa sodišča druge stopnje, zoper katera je bil vložen obravnavani predlog za dopustitev revizije, poleg tega ne spadata med taksativno naštete sklepe iz tretjega odstavka 121. člena ZFPPIPP, glede katerih bi bila revizija lahko dovoljena. Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

VSRS Sklep DoR INS 1/2025-3, 8. 7. 2025

3. Zamuda roka ali izostanek z naroka

122. člen (spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti)

VSRS Sodba III Ips 21/2024, 7. 10. 2025

Iz obrazložitve:

122.a člen (vodenje in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti)

123. člen (vročitve)

123.a člen (elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje)

VSRS Sklep DoR INS 1/2025-3, 8. 7. 2025

124. člen (odločbe)

125. člen (pritožba proti sklepu)

126. člen (procesna legitimacija za vložitev pritožbe)

1. Upnik

2. Upravitelj

¨ Zakon ne predvideva, da se zoper sklep v zvezi s predujmom o kritju začetnih stroškov stečajnega postopka lahko pritoži tudi upravitelj, ki je vložil pritožbo zoper razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti, zato ta ni dovoljena. Torej, če je upravitelj menil, da vlaga pritožbo v imenu dolžnika, mu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za insolventnega dolžnika, ki je pravna oseba, v glavnem stečajnem postopku niso posebej predvidene pritožbe (tudi npr. zoper sklep v zvezi s predujmom o kritju začetnih stroškov stečajnega postopka ne).

VSL Sklep Cst 279/2025, 5. 11. 2025

3. Dolžnik

4. Druga oseba

5. Prisilna poravnava

6. Poenostavljena prisilna poravnava

7. Prisilna likvidacija

8. Razno

127. člen (rok za pritožbo)

128. člen (odločanje o pritožbi)

128.a člen (ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov)

129. člen (stroški upnika)

130. člen (uporaba oddelka 3.8)

131. člen (nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja)

¨ Izjema od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika je izvršba na podlagi sodne odločbe, izdane o zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov.

VSL Sklep I Ip 403/2025, 22. 8. 2025

¨ Če so izpolnjeni pogoji za dopustitev izvršbe za poplačilo stroškov stečajnega postopka (op. tudi pravnomočno prisojenih pravdnih stroškov), upravitelj oziroma stečajno sodišče ne more preprečiti (celotnega) poplačila tovrstnega upnika v individualni izvršbi. Stečajno sodišče nima možnosti, da bi za vse upnike stroškov postopka zagotovilo načelo enakega obravnavanja oziroma sorazmernost poplačila, če posamezni upniki uveljavljajo polno poplačilo v izvršilnem postopku.

VSC Sklep II Ip 41/2025, 25. 3. 2025

132. člen (vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja)

1. Splošno

2. Razmerje med izvršilnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo ali prisilno poravnavo

3. Razmerje med izvršilnim postopkom in stečajnim postopkom

¨ Pri presoji pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine je treba upoštevati fazo, v kateri je bil postopek izvršbe v trenutku začetka stečajnega postopka. V tej zvezi je treba upoštevati tudi, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kombinacija plačilnega naloga po ZPP in same dovolitve izvršbe. Če sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine do začetka stečajnega postopka še ni postal pravnomočen, je zato tudi za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine relevantna določba 4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP, po kateri se pravdni postopek prekine, če nastanejo pravne posledice stečajnega postopka. Nadaljnja usoda plačilnega naloga oziroma dajatvenega dela sklepa o izvršbi je v takem položaju odvisna od ravnanja stečajnega upravitelja. Drugače pa je v primeru, če je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ob začetku stečajnega postopka nad dolžnikom že pravnomočen. Takrat je namreč glede vprašanja pravnih posledic stečajnega postopka nad dolžnikom na postopek izvršbe enako kot pri klasični izvršbi. V takem položaju je za usodo postopka izvršbe odločilno le, ali je upnik do začetka stečajnega postopka na dolžnikovem premoženju že pridobil ločitveno pravico, oziroma tudi, ali je bila v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Če do začetka stečaja ločitvena pravica v postopku izvršbe še ni bila pridobljena, se postopek izvršbe ustavi, če je ločitvena pravica že bila pridobljena, a do začetka stečaja še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa se postopek izvršbe prekine.

VSL Sklep I Ip 857/2025, 7. 10. 2025

¨ Zapisnik izvršitelja o rubežu v spisu potrjuje, da je izvršitelj opravil vpis rubeža motornega vozila v register neposestnih zastavnih pravic, upnik pa pritožbi prilaga tudi ustrezen izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti izvršbe na motorno vozilo.

VSL Sklep I Ip 573/2025, 3. 10. 2025

¨ V obravnavani zadevi se je dne 31. 1. 2022 zoper dolžnico vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izpiska odprtih postavk. Dne 3. 2. 2022 se je pred Okrožnim sodiščem v Kranju nad dolžnico začel postopek osebnega stečaja St 000, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotovilo, da je postopek prekinjen od dne 3. 2. 2022. Dne 2. 12. 2024 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 8874/2022, z izpodbijanim sklepom z dne 7. 2. 2025 pa je sklep o izvršbi VL 8874/2022 z dne 2. 12. 2024 razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšno odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, saj je ugotovilo, da je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil obrazložen ugovor. Skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ lahko izvršilno sodišče v primeru, če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti ali le zoper njegov naložitveni del vloži obrazložen ugovor, sprejme le eno možno odločitev. To je razveljavi sklep o izvršbi in sklene, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. Veljavna ureditev tako ne omogoča, da bi izvršilno sodišče na podlagi obrazloženega ugovora dolžnika ne le razveljavilo sklep o izvršbi, temveč tudi zavrnilo predlog za izvršbo, za kar se zavzema upnik v pritožbi.

VSL Sklep I Ip 329/2025, 14. 5. 2025

¨ Drugodolžnik prejudicira, da bo razveljavljen sklep o začetku stečaja in navaja okoliščine zakaj naj bi bilo temu tako. Vse to je stvar odločanja v insolvenčnem postopku, ne obravnavanega postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Če bo res uspel s pritožbo zoper sklep o začetku postopka stečaja nad prvodolžnikom, bo odpadel razlog za prekinitev izvršilnega postopka in ta se bo nadaljeval.

VSC Sklep II Ip 25/2025, 13. 2. 2025

4. Postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo

133. člen (register, v katerem se opravi vpis)

134. člen (odločanje o vpisu v register)

135. člen (dolžnik v postopku prisilne poravnave)

136. člen (namen postopka prisilne poravnave)

137. člen (razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika)

138. člen (vpisi v register v zvezi s postopkom prisilne poravnave)

139. člen (upravičeni predlagatelj)

140. člen (procesne ovire za vodenje postopka prisilne poravnave)

1. Splošno

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe pravice

141. člen (predlog za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Listine, ki se priložijo predlogu

2. Začetni predujem

142. člen (poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika)

143. člen (predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev)

144. člen (alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže)

145. člen (načrt finančnega prestrukturiranja)

146. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja)

147. člen (sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

148. člen (objava predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

149. člen (umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave)

150. člen (nastanek in trajanje pravnih posledic uvedbe postopka prisilne poravnave)

151. člen (omejitev dolžnikovih poslov)

151.a člen (omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika)

152. člen (prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

153. člen (odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

1. Predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave

2. Pritožba proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave

154. člen (rok za odločitev o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave)

155. člen (oklic o začetku postopka prisilne poravnave)

156. člen (posledica neplačila predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave)

157. člen (nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave)

158. člen (dovoljena plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

159. člen (ureditev plačil v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

160. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek postopka prisilne poravnave)

161. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

162. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

163. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

164. člen (pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave)

164.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

165. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

1. Splošno

2. Terjatve na podlagi zavarovalne pogodbe

166. člen (pravica insolventnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

167. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

168. člen (redna poročila insolventnega dolžnika)

169. člen (druga pravila o poročilih insolventnega dolžnika)

170. člen (mnenje upravitelja o poročilih insolventnega dolžnika)

171. člen (nadzor upravitelja)

172. člen (razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

173. člen (roki za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave)

174. člen (posebna pravila, če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja)

175. člen (postopek z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave)

176. člen (izjava insolventnega dolžnika o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

177. člen (narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave)

178. člen (rok za odločitev o ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave)

179. člen (odločanje o ugovoru)

180. člen (vsebina spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

181. člen (poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja)

182. člen (zahteva za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

183. člen (sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

184. člen (odločanje o zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185. člen (objava spremembe načrta finančnega prestrukturiranja)

185.a člen (izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)

186. člen (uporaba pododdelka 4.4.4)

187. člen (smiselna uporaba pododdelka za družbo z omejeno odgovornostjo)

188. člen (uporaba pravil ZGD-1 o spremembi osnovnega kapitala)

189. člen (sklic skupščine)

190. člen (terjatev upnikov, ki so lahko predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

191. člen (sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

192. člen (rok za sprejetje sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja)

193. člen (poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

194. člen (objava poziva upnikom za vpis in vplačilo novih delnic)

195. člen (izjava upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

196. člen (postopek z izjavo upnika o vpisu in vplačilu novih delnic)

197. člen (poročilo upravitelja o vpisu in vplačilu novih delnic)

198. člen (pravne posledice neuspešnega postopka vpisa in vplačila novih delnic)

199. člen (vpis spremembe osnovnega kapitala v sodni register)

199.a člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki)

199.b člen (posebna pravila o povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki)

199.c člen (prenos vodenja poslov insolventnega dolžnika na vplačnika novih delnic)

199.d člen (posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)

200. člen (odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave)

201. člen (izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

202. člen (poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

203. člen (objava poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave)

204. člen (glasovnica o glasovanju o sprejetju prisilne poravnave)

205. člen (večina, potrebna za sprejetje prisilne poravnave)

206. člen (poročilo upravitelja o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave)

207. člen (posebna pravila, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

208. člen (odločanje sodišča, če prisilna poravnava ni sprejeta)

209. člen (sklep o potrditvi prisilne poravnave)

210. člen (vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave)

211. člen (terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave)

212. člen (terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Splošno

2. Terjatve, povezane z odložnim pogojem

213. člen (terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava)

1. Zavarovane terjatve

2. Preostale terjatve

214. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve)

214.a člen (učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)

215. člen (učinek potrjene prisilne poravnave za izvršilne naslove)

216. člen (nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov)

1. Nadaljevanje prekinjenih izvršilnih postopkov

2. Nadaljevanje postopkov izvršbe na podlagi verodostojne listine

3. Ustavitev postopkov zavarovanja

217. člen (odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave)

218. člen (učinek izpolnitve obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave v poznejšem stečajnem postopku)

219. člen (izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

220. člen (odločanje o razveljavitvi potrjene prisilne poravnave)

221. člen (delno izpodbijanje potrjene prisilne poravnave)

221.a člen (uporaba posebnih pravil za postopek prisilne poravnave za malo gospodarstvo)

221.b člen (posebna pravila v postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo)

1. Upnik kot stranka postopka poenostavljene prisilne poravnave

2. Uporaba pravil o prekinitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka

3. Uporaba pravil o prekinitvi izvršilnih postopkov in nedovoljenosti izvršbe

4. Ne uporabljajo se pravila o ugovoru proti vodenju postopka poravnave

5. Ne uporabljajo se pravila o ponovni prisilni poravnavi

6. Ne uporabljajo se pravila o prisilnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev

7. Razno

221.c člen - RAZVELJAVLJEN - (procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave)

221.d člen - RAZVELJAVLJEN - (odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave; posodobljeni seznam terjatev)

1. Odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave

2. Nedovoljenost predloga zaradi zlorabe procesnih pravic

3. Posodobljeni seznam terjatev

221.e člen - RAZVELJAVLJEN - (večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave)

221.f člen - RAZVELJAVLJEN - (zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave)

1. Vsebina zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in listine, ki se ji priložijo

2. Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave

3. Zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo

221.g člen - RAZVELJAVLJEN - (sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave)

221.h člen (uporaba oddelka 4.8)

221.i člen (prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)

221.j člen (upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)

221.k člen (naknadni predlog prisilne poravnave)

221.l člen (dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)

221.m člen (predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)

221.n člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.o člen (predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.p člen (posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)

221.r člen (preizkus ocene vrednosti zavarovanja)

221.s člen (potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)

221.t člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)

221.u člen (potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)

221.v člen - RAZVELJAVLJEN - (predlog za ponovno prisilno poravnavo)

221.z člen - RAZVELJAVLJEN - (posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)

222. člen (uporaba 5. poglavja)

223. člen (stečajni dolžnik)

224. člen (stečajna masa)

225. člen (splošna in posebna stečajna masa)

226. člen (razdelitvena masa)

227. člen (načelo koncentracije)

228. člen (načelo omejevanja tveganj)

229. člen (vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom)

230. člen (splošno pravilo)

231. člen (upravičeni predlagatelj)

¨ Fiduciarni lastnik je poln lastnik, ima le obligacijskopravno zavezo vrniti stvar ob izpolnitvi razveznega pogoja. Zaradi pogodbene obveze mora fiduciar sopogodbeniku (fiduciantu) omogočiti, da uresniči svoja upravičenja glede poslovnega deleža, pri čemer se je sodna praksa že izrekla, da to velja le, če so izpolnjeni posebni pogoji, to je pogodbeni ali pa tudi zakonski pogoji. Med njimi so tudi pravila 10.a člena ZGD-1 o tem, kdo ne more postati družbenik. Ne glede na fiduciarno naravo dogovorov z v sodni register vpisanimi imetniki 100 % poslovnega deleža, so ti veljavno formalno pravno pridobili lastninsko pravico na poslovnem deležu, kar velja tudi za predlagatelja. Morebitna obligacijska zaveza imetnika 100 % poslovnega deleža dolžnika za povratno prodajo poslovnega deleža pritožniku ali tretji osebi, ki jo on določi, še ne pomeni, da predlagatelj v trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka ni stvarnopravni lastnik poslovnega deleža.

VSL Sklep Cst 223/2025, 11. 9. 2025

232. člen (predlog za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

2. Umik

233. člen (predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka in dopolnitev nepopolnega predloga)

1. Dopolnitev nepopolnega predloga

2. Višina sredstev, izplačanih iz proračuna sodišča

3. Oprostitev plačila predujma

4. Vračilo založenega predujma

¨ Pri odgovornosti poslovodstva za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka se poslovodstvu ne očita to, da je družba postala insolventna, ampak da je prepozno predlagalo začetek stečaja in zaradi tega ni toliko sredstev, da bi to zadoščalo za kritje začetnih stroškov. Sklicevanje na okoliščine iz leta 2021 in 2022 ne morejo razbremeniti odgovornosti poslovodje, ki je šele leta 2025 predlagal začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

VSL Sklep Cst 271/2025, 6. 11. 2025

VSL Sklep Cst 279/2025, 5. 11. 2025

¨ Iz navedenih določil devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da zakon vzpostavlja domnevo odgovornosti poslovodstva, ki je to funkcijo opravljalo v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka. Na posameznem članu poslovodstva pa je, da se te odgovornosti razbremeni, in sicer tako, da izkaže, da na nastanek teh okoliščin, torej na nezadostno stečajno maso, ni mogel vplivati. Za kaj takega pa ne zadostuje zgolj ugovorna navedba, da stečajni dolžnik v času odhoda pritožnice ni bil insolventen. To trditev mora namreč tudi utemeljiti, prav tako pa jo mora tudi dokazati.

VSL Sklep Cst 224/2025, 30. 9. 2025

VSL Sklep Cst 208/2025, 19. 8. 2025

5. Razno

6. Odgovornost poslovodstva za vračilo predujma

234. člen (postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

VSL Sklep Cst 223/2025, 11. 9. 2025

235. člen (postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 103/2025, 24. 4. 2025

2. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

3. Domneva insolventnosti iz tretjega odstavka

¨ Bistveno za odločitev o pritožbi je, da je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo upoštevaje ustaljeno sodno prakso (Višje sodišče v Ljubljani (VSL) Cst 2/2023, VSL Cst 57/2025, VSL Cst 297/2023), ki za takšne primere, kot je dolžnikov, določa, da v primeru dolžnikove neodzivnosti na vročen upnikov predlog za začetek postopka z vložitvijo ugovora, nastopi v primeru postopka stečaja neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen in da upnikova terjatev obstaja. Dolžnik domneve insolventnosti, ki nastane na podlagi tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, s pritožbo ne more izpodbijati, zato višje sodišče ne more upoštevati njegovih pritožbenih navedb in dokazov, s katerimi izpodbija to domnevo.

VSL Sklep Cst 236/2025, 1. 10. 2025

VSL Sklep Cst 169/2025, 10. 7. 2025

¨ Po 126. členu ZFPPIPP ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. ZFPPIPP pa od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (ZFPPIPP-H), ki jo je treba uporabiti v tem postopku, pritožniku ne daje več procesne legitimacije za vložitev pritožbe. Družbenik dolžnika, ki je družba z omejeno odgovornostjo v procesnem položaju, kjer je upnik vložil predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom in je bil tudi izdan izpodbijani sklep, ni stranka postopka in zato nima procesne legitimacije za vložitev te pritožbe. Zato pritožba družbenika ni dovoljena. Z Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-151/24-14, z dne 20. 3. 2025, je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta tretji in četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev se nanaša le na pravni položaj, kadar je predlog za začetek stečajnega postopka vložil dolžnik sam pod pogoji iz 38. člena ZFPPIPP v družbi z omejeno odgovornostjo in le takrat lahko pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka vloži družbenik stečajnega dolžnika.

VSL Sklep Cst 160/2025, 3. 7. 2025

236. člen (zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

1. Splošno

2. Dopolnitev zahteve

3. Izbira pravnega sredstva – ugovor ali zahteva za odložitev odločanja

4. Uporaba določb za poenostavljeno prisilno poravnavo

237. člen (odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

237.a člen (poslovanje dolžnika v obdobju odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

238. člen (opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka)

239. člen (odločanje o začetku stečajnega postopka)

240. člen (začasna odredba proti stečajnemu dolžniku)

241. člen (rok za odločitev o začetku stečajnega postopka)

242. člen (sklep o začetku stečajnega postopka)

243. člen (oklic o začetku stečajnega postopka)

244. člen (nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka)

VSRS Sodba III Ips 21/2024, 7. 10. 2025

Iz obrazložitve:

245. člen (prenos pooblastil na upravitelja)

¨ Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so povsem pravilne ugotovitve sodišče prve stopnje, da je Odvetniška družba A. zastopala pravno osebo B., d. o. o., in ne obtoženega Č. Č. (kot takratnega zakonitega zastopnika te družbe), kar je, kljub drugačnemu stališču pritožbe, relevantno, saj gre za ločena pravna subjekta. Ko je bil nad družbo B., d. o. o., uveden stečajni postopek (dne 27.8.2019), je, glede na določilo 245. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), prenehalo tako pooblastilo Odvetniški družbi A. kot tudi zakonitemu zastopniku Č. Č. ter je stečajna upraviteljica D. D. postala tista, ki je pridobila pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Slednja ni ponovno pooblastila Odvetniške družbe A., zato je družba B., d. o. o., postala nekdanja stranka te odvetniške pisarne. Načelo odvetniške zaupnosti nedvomno velja tudi za nekdanje stranke. Stečajna upraviteljica, ki ji je odvetnik posredoval podatke (četrti odstavek 291. člena ZFPPIPP), je bila zakonita zastopnica pravne osebe v stečaju kot subjekta zaupnega razmerja z Odvetniško družbo A. Tako je še vedno šlo zgolj za komunikacijo v interni sferi med odvetnikom in njegovo (isto) nekdanjo stranko, družbo B., d. o. o., pri čemer je ob nastopu stečaja prišlo zgolj do menjave zakonitega zastopnika. Pri tem nekdanji direktor družbe, obtoženi Č.Č. kot fizična oseba, ni bil več subjekt zaupnega razmerja. Odvetnik C. C. v ničemer ni bil zavezan k ohranitvi tajnosti podatkov do svoje (še vedno iste) stranke, saj podatkov ni posredoval nobenemu tretjemu subjektu izven sfere zaupnega razmerja. Sklicevanje na odvetniško zaupnost kot razlog za izločitev dokazov posledično ni utemeljeno, saj do izstopa iz sfere zaupnosti med Odvetniško družbo A. in družbo B., d. o. o., s posredovanjem podatkov stečajni upraviteljici sploh ni prišlo.

VSC Sklep III Kp 53780/2016, 19. 8. 2025

¨ Sodišče je spregledalo, da je toženec v osebnem stečaju. Ker zato pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik (stečajni upravitelj), je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka. Dejstvo, da se je po vložitvi pritožbe postopek osebnega stečaja končal in je tako prvi toženec pridobil polno pravdno sposobnost, tega ne spreminja.

VSL Sklep I Cp 679/2025, 31. 7. 2025

246. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih nalogov in druga plačila v breme dolžnikovega transakcijskega računa)

247. člen (prenehanje veljavnosti dolžnikovih ponudb)

248. člen (odpoved najemnih in zakupnih pogodb ter izpraznitev nepremičnine)

249. člen (zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika)

250. člen (zasledovalna pravica)

251. člen (vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih)

252. člen (terjatve upnikov, za katere učinkuje začetek stečajnega postopka)

253. člen (pretvorba nedenarnih terjatev v denarne)

254. člen (pretvorba občasnih dajatvenih terjatev)

255. člen (pretvorba terjatev, izraženih v tuji valuti)

256. člen (obrestovanje terjatev)

257. člen (pravica stečajnega dolžnika do predčasnega plačila)

258. člen (pretrganje zastaranja terjatev)

¨ Izjava o zapadlosti ni edina možna oziroma merodajna podlaga za začetek teka zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka je namreč v primeru, ko upnik ni uspel uveljaviti predčasne zapadlosti, odvisen od zapadlosti terjatve po izvršilnem naslovu (neposredno izvršljivem notarskem zapisu). Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika, to pa je tudi pravočasna priglasitev terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom. Če je zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, pa začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. V primeru, ko je upnik pridobil izvršilni naslov že pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (kot v konkretnem primeru notarski zapis) in je to isto terjatev prijavil tudi v postopek osebnega stečaja, iz ZFPPIPP ne izhaja, da bi "prvi" izvršilni naslov z začetkom postopka osebnega stečaja ali s koncem le-tega izgubil pravno moč. Upnik bi torej terjatev lahko terjal na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka, ne pomeni pa to, da je ne sme terjati na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V stečajnem postopku je upnik moral prijaviti terjatev, kolikor je ta znašala na dan začetka stečajnega postopka, taka terjatev pa se, zmanjšana za morebitna plačila, upošteva tudi v seznamu neplačanih in priznanih terjatev, ki je sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, zato je sklep o končanju stečajnega postopka ustrezna podlaga za ugotovitev višine izterjevane terjatve, prav tako je terjatev nedvomno zapadla vsaj na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka.

VSL Sklep I Ip 83/2025, 4. 6. 2025

259. člen (terjatve, povezane z odložnim pogojem)

260. člen (terjatve, povezane z razveznim pogojem)

261. člen (pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka)

1. Dopustnost pobota

2. Obvestilo o pobotu in povračilo stroškov

3. Razno

262. člen (pobot pogojnih terjatev)

263. člen (prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi po začetku stečajnega postopka)

264. člen (prepoved pobota terjatev stečajnega dolžnika, nastalih po začetku stečajnega postopka)

264.a člen (posebna pravila za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb)

265. člen (izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

266. člen (posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

267. člen (pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

268. člen (pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe)

269. člen (obdobje izpodbojnosti)

270. člen (prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava)

271. člen (izpodbojna pravna dejanja)

1. Objektivni element – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja

2. Objektivni pogoj – pridobitev ugodnejših pogojev za plačilo

3. Subjektivni element

4. Objektivni in subjektivni element

5. Nadomestna izpolnitev

6. Nujna plačila po 34. členu ZFPPIPP ter objektivni ali subjektivni element

7. Opustitev pravnega dejanja

8. Razno

¨ Pritožbeno sodišče pritrjuje sklepu sodišča prve stopnje, da se učinki sodne poravnave, ki je bila sklenjena v postopku med tožničinim dolžnikom in toženko zaradi izpodbijanja istih dejanj, kot jih izpodbija tožnica, raztezajo tudi na slednjo. Za tožničinega dolžnika A. A. je tožbo na izpodbijanje vložil stečajni upravitelj, in sicer torej v korist vseh upnikov, tudi tožnice, ki je predmetno sporno terjatev prijavila tudi v stečaj svojega dolžnika. Postopek osebnega stečaja pa je tekel tudi nad toženko. Soglasje k omenjeni poravnavi je podalo tudi stečajno sodišče v obeh stečajih, nihče od upnikov pa temu ni nasprotoval. Tudi tožnica ne, ki tedaj tudi ni izkoristila nobenega pravnega sredstva, ki ga je imela na voljo, če s tem ne bi soglašala. Pritožnica neutemeljeno navaja, da je bila to samo njena pravica in ne tudi njena dolžnost. Strogo formalno ima sicer prav, vendar pa zaradi stečaja ne more več izbirati (samostojne) pravne poti za uveljavitev terjatev nad stečajnim dolžnikom. Čeprav pri sklenitvi sodne poravnave tožnica sama kot stečajna upnica ni sodelovala, jo ta poravnava, ki jo je sklenil stečajni upravitelj s soglasjem stečajnega sodišča, veže kot vse druge stečajne upnike. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi rezervnim razlogom prvostopenjskega sodišča o neobstoju interesa na nadaljnje vodenje predmetne pravde s strani tožnice, ker boljšega položaja ta tudi zaradi stečaja nad toženko ne bi mogla pridobiti.

VSL Sklep III Cp 783/2025, 23. 5. 2025

272. člen (domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje)

1. Objektivni element izpodbojnosti

2. Subjektivni element izpodbojnosti

3. Objektivni in subjektivni element izpodbojnosti

273. člen (pravna dejanja, ki jih ni mogoče izpodbijati)

274. člen (izpodbojnost pravnih dejanj, za katera obstaja izvršilni naslov)

275. člen (vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

276. člen (legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka)

277. člen (rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka)

1. Rok za vložitev tožbe

2. Sprememba tožbe zaradi poteka roka ni mogoča

3. Rok pri napotitvi

4. Ugovor izpodbojnosti

5. Dolžnost postavitve povračilnega zahtevka

278. člen (pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka)

1. Splošno

2. Plačilo denarnega nadomestila

3. Tek zamudnih obresti

279. člen (splošno pravilo)

280. člen (ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka)

281. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe, na tek katerega ne vpliva začetek stečajnega postopka)

282. člen (posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno)

¨ Uveljavitev ločitvene pravice v stečajnem postopku ni nujna (potrebna) za zagotovitev enake obravnave vseh upnikov, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. Upnik lahko (ima pravno možnost) uveljaviti ločitveno pravico zunaj sodno tako, da po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico sam proda premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, in si iz kupnine poplača svojo terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavi (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje ter da se fiduciarna zavarovanja v primeru insolventnosti dajalca zavarovanja zreducirajo (na strani prejemnika zavarovanja - fiduciarja) na takšen obseg pravne oblasti, kot ga poznamo pri zastavni pravici (ki zadošča potrebam zavarovanja). Tako se fiduciarju v primeru fiduciantovega stečaja ali prisilne poravnave priznava nekaj manj kot popolno imetništvo terjatev, in sicer le ločitvena pravica. Čeprav upnik prijavi terjatev in ločitveno pravico iz prvega odstavka 282. člena ZFPPIPP, ne izgubi pravice zunajsodno uveljaviti to ločitveno pravico. Povedano pomeni, da kljub prijavi terjatve in ločitvene pravice obstoječi upnik ni izgubil pravice le-ti uveljavljati "zunajsodno", tj. v danem izvršilnem postopku.

VSL Sklep I Ip 802/2025, 3. 10. 2025

Komentar N. P: Tudi, kadar ima ločitveni upnik pravno možnost zunajsodno uveljaviti ločitveno pravico (to je tudi značilnost fiduciarnega prenosa v zavarovanje), s tem ne izgubi pravne možnosti ločitveno pravico uveljavljati s prijavo v stečajnem postopku. Za prijavo terjatve v stečajnem postopku ima pravni interes v primeru, da z zunajsodno uveljavitvijo ločitvene pravice ne doseže polnega poplačila terjatve. Značilnost zunajsodne uveljavitve ima samo položaj, kadar upnik sam izvede prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Uveljavljanje terjatve (in ločitvene) pravice v izvršilnem postopku pa nima značilnosti zunajsodnega uveljavljanja terjatev, kot to pravno zmotno razlaga sodišče. To pomeni, da tudi za izvršilni postopek, v katerem upnik uveljavlja terjatev in prednostno poplačilo (ločitveno pravico) iz premoženja, ki je bilo predmet fiduciarnega prenosa v zavarovanje, nastopijo pravne posledice, urejene v 131. oziroma 132. členu ZFPPIPP.

283. člen (razveljavitev in izbris vrednostnih papirjev)

284. člen (terjatve, vsebovane v razveljavljenih vrednostnih papirjih)

285. člen (uporaba pododdelka 5.3.7)

286. člen (posebno pravilo o nedovoljenem pobotu terjatev ob začetku stečajnega postopka)

287. člen (posebna pravila o izpodbojnosti dolžnikovih pravnih poslov)

289. člen (posebni pravili o prijavi in plačilu terjatev)

290. člen (uporaba pravil o poslovnih knjigah in računovodskih izkazih)

291. člen (računovodski izkazi do začetka stečajnega postopka in otvoritvena bilanca)

292. člen (predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika)

293. člen (pomoč policije)

294. člen (otvoritveno poročilo upravitelja)

295. člen (vsebina rednega poročila upravitelja)

296. člen (terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku)

1. Terjatve, ki jih je treba prijaviti

2. Posledice zamude roka za prijavo terjatev

VSL Sklep Cst 2/2025, 8. 1. 2025

3. Razno

297. člen (prijava nezavarovane terjatve)

298. člen (prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice)

1. Ob poteku roka za prijavo še ne gre za premoženje stečajnega dolžnika - pravočasnost prijave

2. Določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice

3. Uveljavljanje prijave v pravdnem postopku

4. Razno

298.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko)

299. člen (prijava izločitvenih pravic)

1. Preizkus pozneje prijavljenih izločitvenih pravic

2. Vpliv prijave na prodajo premoženja

3. Stroški prodaje

4. Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem

5. Razno

299.a člen (posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine)

300. člen (ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi)

301. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve)

1. Nadaljevanje postopka

¨ Pritožbeno ni sporno, da je bil 23. 4. 2025 objavljen sklep o preizkusu terjatev, ki je postal pravnomočen 8. 5. 2025 in da je sodišče prve stopnje pozvalo stečajno upraviteljico k prevzemu postopka. S tem je odpadla procesna ovira prekinitve postopka. Kako bo sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, o predlogu in ali ima upnik še pravni interes za tožbo, kar navaja dolžnik, je stvar nadaljevanja postopka.

VSC Sklep II Ip 161/2025, 15. 7. 2025

2. Zavrženje tožbe

3. Priznanje terjatve in pravdni stroški

4. Le še ugotovitveni zahtevek

5. Pravni interes za pravno sredstvo

6. Razno

302. člen (ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu)

303. člen (uporaba pravil o preizkusu terjatev za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic)

304. člen (pravne posledice, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica)

305. člen (uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi)

1. Napotitev

2. Vsebina zahtevka

3. Prenehanje ločitvene pravice

4. Razno

306. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev ločitvene pravice)

308. člen (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova)

309. člen (pravne posledice, če je izločitvena pravica priznana)

310. člen (uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi)

311. člen (nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev izločitvene pravice)

312. člen (izpodbijanje izločitvene pravice, ki temelji na izvršilnem naslovu)

313. člen (smiselna uporaba pravil oddelka 5.6 za drug postopek)

314. člen (posebna pravila za nekatere upravne postopke)

314.a člen (posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)

315. člen (splošno pravilo o poslovanju v stečajnem postopku)

316. člen (končanje nujnih poslov)

317. člen (pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika)

318. člen (posebna pravila pri nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)

319. člen (ustavitev nadaljnjega poslovanja stečajnega dolžnika)

320. člen (unovčenje stečajne mase)

321. člen (načrt poteka stečajnega postopka)

322. člen (upravljanje stečajne mase)

1. Oddaja v najem

¨ Pritožbeno sodišče soglaša z navedbami upraviteljice, da v ZFPPIPP ni predvideno posebno postopanje upravitelja v primeru oddajanja premoženja stečajnega dolžnika v najem. Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase (prim. 1. točko 322. člena ZFPPIPP). Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina. Čeprav upravitelj nedvomno zasleduje (tudi) tak cilj, pa zgolj višina najemnine ni tisti (edini) element najemne pogodbe, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o tem, ali je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom oziroma pod najugodnejšimi pogoji.

VSL Sklep Cst 267/2025, 29. 10. 2025

2. Dejanja iz 3. točke prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP

3. Soglasje sodišča ni potrebno

4. Razno

323. člen (oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem ali zakup)

¨ Institut zlorabe stečajnega postopka kot izjema od originarne pridobitve lastninske pravice brez možnosti izpodbijanja se je razvil v sodni praksi predvsem v primerih, ko so s prodajo v stečaju oškodovali lastnika - ko se je torej prodajala tuja stvar ali stvar, ki je izven pravnega prometa (npr. pripadajoče zemljišče, izvenknjižna lastninska pravica ...). Gre za že obstoječe pravno varovane pravice. V tem primeru pa ne gre za to, ampak za to, da tožnica ni mogla kupiti nepremičnin po ceni, ki jo je sama ponudila, zaradi uveljavljanja (v stečajnem postopku ustanovljene) predkupne pravice s strani toženke, ki naj bi jo ta pridobila neupravičeno. Samo dejstvo, da je toženka z ustanovitvijo najemne pogodbe predlagala tudi ustanovitev predkupne pravice oz. je najem pogojevala s predkupno pravico, še ne utemeljuje zlorabe stečajnega postopka, še manj, da bi upravitelj in toženka k temu pristopila z namenom izigravanja oz. oškodovanja tožnice. V konkretnem primeru, ko je predkupno pravico (s soglasjem stečajnega sodišča) ustanovil stečajni upravitelj med stečajnim postopkom in ve za njen obstoj ter je dolžan povabiti upravičenca v postopek prodaje, je neutemeljeno sklicevanje, da nevpisane predkupne pravice upravitelj ne bi smel upoštevati pri prodaji nepremičnin. Tudi če bi držalo stališče pritožnice, da gre za gospodarski spor, bi šlo pri tem kvečjemu za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj so pravila postopka v gospodarskem sporu v primerjavi s pravili rednega civilnega postopka strožja.

VSL Sodba I Cp 1549/2024, 11. 2. 2025

324. člen (nalaganje denarnega dobroimetja stečajnega dolžnika)

325. člen (uporaba pododdelka 5.8.2)

326. člen (priprave za prodajo)

326.a člen (spletni iskalnik prodaj v stečajnem postopku)

327. člen (ocena vrednosti premoženja)

328. člen (zbiranje drugih informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje)

329. člen (način prodaje)

330. člen (začetek prodaje)

¨ V skladu z drugim odstavkom 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 102-2972/2023 – ZFPPIPP-H) se spremenjeni 330. člen uporablja tudi v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. Njegova uporaba za postopek osebnega stečaja ni izvzeta. Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Odločitev Ustavnega sodišča, da se prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve vložitve tožbe lahko začne po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, pomeni tudi ustavno skladno razlago tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H.

VSL Sklep Cst 182/2025, 14. 8. 2025

331. člen (sklep o prodaji)

332. člen (izklicna ali izhodiščna cena)

¨ Breme upnika, ki se sme pritožiti proti sklepu o prodaji, je, da izkaže, tj. da do stopnje verjetnosti dokaže, da cenitev ni več ažurna.

VSL Sklep Cst 221/2025, 17. 9. 2025

333. člen (varščina)

334. člen (javna dražba)

335. člen (vabilo k dajanju ponudb)

336. člen (drugi pogoji prodaje)

337. člen (osebe, s katerimi ni dovoljeno skleniti pogodbe)

338. člen (ara)

339. člen (rok za plačilo kupnine in izročitev prodanega premoženja kupcu)

339.a člen (posebna pravila o plačilu kupnine z najemom kredita)

340. člen (izključitev odgovornosti za stvarne napake)

341. člen (soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe)

VSL Sklep Cst 182/2025, 14. 8. 2025

342. člen (prenos lastninske ali druge premoženjske pravice na kupca in varstvo kupca)

1. Pritožbeni razlogi

2. Prenehanje pravic tretjih na premoženju

3. Prepoved uveljavljanja zahtevkov po petem odstavku

VSL Sodba I Cp 1549/2024, 11. 2. 2025

4. Razno

343. člen (vstop kupca v pravni položaj stečajnega dolžnika pri prodaji premoženja, ki je poslovna celota)

344. člen (pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika)

345. člen (posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice)

346. člen (posebna pravila o prodaji določenega premoženja)

347. člen (posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice)

VSL Sodba I Cp 1549/2024, 11. 2. 2025

¨ Najpomembnejši del postopka, v katerem se izraža načelo kontradiktornosti, je glavna obravnava. To mora sodišče voditi tako, da je strankama zagotovljena polna možnost, da se izjavita. Nujen pogoj za uveljavljanje pravice do izjavljanja je zato t.i. pravica do informacije. Najpomembnejši procesni institut, ki zagotavlja pravico do informacije, pa je vročanje vlog in vabil. Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku pa je ne glede na splošna pravila o načinu uveljavljanja predkupne pravice, mogoče uveljaviti zakonito predkupno pravico ali pogodbeno predkupno pravico, vpisano v zemljiško knjigo ali drugo javno evidenco le na način, ki je predpisan v 347. členu ZFPPIPP, saj sicer predkupna pravica preneha. Varstvo upravičenja tako ni zagotovljeno imetniku pogodbene predkupne pravice, ki ni vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register. Kot izhaja iz nespornih navedb pravdnih strank iz postopka pred sodiščem prve stopnje, predkupna pravica, ki je bila dogovorjena z najemno pogodbo, ni bila vpisana v zemljiško knjigo, zato že iz tega razloga ni mogoče očitati, da javna dražba ni potekala skladno z določbo drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP, prav tako tudi ne kakršnekoli nedobrovernosti stečajnemu upravitelju, ki je prodajal sporno nepremičnino na javni dražbi in o tem predhodno obvestil oba tožnika, drugotožnica pa se je dražbe tudi udeležila in na njej sodelovala.

VSM Sodba I Cp 912/2023, 10. 7. 2024

348. člen (uporaba pododdelka 5.8.3)

349. člen (osebno odgovorni družbenik kot stranka glavnega stečajnega postopka)

350. člen (posebna pravila o stečajni masi)

¨ Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe je v takem primeru solidarna, splošna predpostavka takšne odgovornosti pa je zloraba pravne osebe. Po svoji naravi gre še vedno za obveznost družbe, vendar zanjo solidarno z družbo odgovarjajo njeni družbeniki. Predmetno tožbo na takšni podlagi je mogoče vložit pred, med in po koncu stečajnega postopka. Kot je bilo navedeno v prejšnji točki obrazložitve, veljajo tekom stečajnega postopka posebna pravila, v posledici katerih lahko takšno tožbo vložil le stečajni upravitelj, vendar samo dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Prav tako pa po zaključenem stečajnem postopku preneha tudi delo stečajnega upravitelja.

VSM Sodba I Cp 570/2024, 1. 4. 2025

351. člen (posebna pravila o postopkih izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom)

352. člen (učinek prenehanja terjatev do stečajnega dolžnika za terjatve do osebno odgovornih družbenikov)

353. člen (sklep sodišča kot pogoj za plačilo)

354. člen (stroški stečajnega postopka)

1. Plačilo pravdnih stroškov kot stroškov stečajnega postopka

2. Predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa

3. Plačilo sodnih taks

4. Terjatve iz poslov, sklenjenih v postopku prisilne poravnave

5. Stroški v postopku osebnega stečaja

6. Razno

355. člen (vrste stroškov stečajnega postopka)

1. Pravdni stroški

¨ V tem postopku ni mogoč preizkus utemeljenosti upraviteljeve odločitve, da je sprožil ustrezne postopke, niti presoja, ali so podane predpostavke za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Za presojo utemeljenosti izdaje soglasja k plačilu stroškov postopka zadošča, da ima sodišče podatek, za kateri konkretni postopek gre in ali gre za stroške iz 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

VSL Sklep Cst 273/2025, 18. 11. 2025

2. Sodne takse

3. Stroški v osebnem stečaju

4. Razno

356. člen (predračun stroškov stečajnega postopka)

1. Pritožba proti zavrnitvi predloga predračuna stroškov

2. Stroški cenitev

3. Sprememba predračuna stroškov

4. Razno

357. člen (sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka)

1. Kdaj je soglasje potrebno

2. Legitimacija za predlog in za pritožbo

3. Možnosti upnika stroškov ob nesoglasju k plačilu

4. Stroški cenitev

5. Razno

VSL Sklep Cst 246/2025, 8. 10. 2025

358. člen (terjatve, ki se upoštevajo pri razdelitvi splošne razdelitvene mase)

359. člen (vrstni red plačila terjatev iz splošne razdelitvene mase)

360. člen (prednostna in splošna razdelitev)

361. člen (prva in poznejše razdelitve)

362. člen (terjatve, ki se plačajo iz splošne razdelitvene mase)

363. člen (načrt prve razdelitve)

364. člen (ugovor proti načrtu prve razdelitve)

VSL Sklep Cst 192/2025, 20. 8. 2025

365. člen (sklep o prvi razdelitvi)

¨ Čeprav so v skladu s 1. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP odločitve o ugovorih del sklepa o razdelitvi in se o njih ne odloča samostojno, je bilo glede na konkretne okoliščine v tem postopku, treba razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, in sicer opravo končne razdelitve na podlagi končnega načrta končne razdelitve stečajne mase. Upravitelj je tisti, ki mora na podlagi odločitve sodišča druge stopnje o ugovoru izdelati nov končni načrt končne razdelitve (drugi odstavek v zvezi s 3. točko prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP). S pritožbo proti sklepu o končni razdelitvi pa je dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. tega člena tega zakona in končni načrt razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP).

VSL Sklep Cst 252/2025, 16. 10. 2025

366. člen (pritožba proti sklepu o prvi razdelitvi)

¨ Pravnomočni sklep o prvi razdelitvi ugotavlja obstoj terjatve do dolžnika, ne določa pa obveznosti, da je dolžan dolžnik karkoli plačati upniku. Ko končni načrt v drugem odstavku uvoda govori o "poplačilu terjatev" in ko poplačilo omenja tudi končni načrt, to še ne pomeni, da je dolžniku naložena kakršnokoli dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev.

VSL Sklep I Ip 867/2025, 26. 8. 2025

367. člen (končni načrt prve razdelitve)

368. člen (roki za plačilo na podlagi končnega načrta prve razdelitve)

369. člen (poznejša razdelitev)

370. člen (uporaba pododdelka 5.9.4)

371. člen (terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase)

372. člen (prenos iz posebne v splošno razdelitveno maso)

373. člen (končna razdelitev)

374. člen (prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti)

¨ Posebna značilnost postopka osebnega stečaja je v tem, da fizična oseba, drugače kot pravna oseba, po koncu stečajnega postopka ne preneha in je še naprej nosilec pravic in obveznosti. Zaradi tega uporaba nekaterih pravnih pravil, ki se uporabljajo v stečajnem postopku nad pravno osebno, ni primerna in je njihova uporaba izključena po drugem odstavku 383. člena ZFPPIPP. Tako se v postopku osebnega stečaja ne uporabljajo določila o prenosu premoženja na druge osebe, ko upniki ne podajo soglasja za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti ali je to povezano z nesorazmernimi stroški (5. točka drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP). V postopku osebnega stečaja torej premoženje, ki ga ni mogoče prodati in ga tudi noče prevzeti noben od upnikov, ostane stečajnemu dolžniku, saj ta po končanem stečajnem postopku ne preneha obstajati.

VSL Sklep Cst 196/2025, 14. 8. 2025

375. člen (končno poročilo upravitelja)

376. člen (sklep o končanju stečajnega postopka)

¨ Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj 28. 5. 2025 sodišču predložil končno poročilo, ki vsebuje vse sestavine, predvidene v drugem odstavku 375. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno postopalo pravilno, v skladu z določbo 376. člena ZFPPIPP, ko je odločilo, da se stečajni postopek konča in upravitelja razreši.

VSL Sklep Cst 205/2025, 21. 8. 2025

VSL Sklep Cst 196/2025, 14. 8. 2025

¨ Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je med drugim v njem naveden tudi vrsta in obseg obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Izvršilno sodišče je namreč na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako kot se glasi in v obsegu, kot se glasi. V konkretnem primeru pa iz izreka sklepa o končanju stečajnega postopka ne izhaja naložitev obveznosti dolžnika, zato sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ni primeren naslov. Pravnomočen postane izrek sklepa in ne obrazložitev. V izreku sklepa mora biti vsebovana dolžnikova obveznost do upnika, da je izvršilni naslov primeren. Obrazložitev sodne odločbe sodišče pojasni svojo odločitev in tako stranke seznani z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva.

VSL Sklep I Ip 507/2025, 4. 7. 2025

377. člen (izbris stečajnega dolžnika iz registra in registra proračunskih uporabnikov)

378. člen (končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

379. člen (ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom)

380. člen (pozneje najdeno premoženje)

¨ Zgolj dejstvo, da se je tožnik šele po končanem stečajnem postopku odločil vložiti predmetno tožbo [gre za spregled pravne osebnosti], ne omogoča zaključka, da gre zaradi tega za pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika.

VSM Sodba I Cp 570/2024, 1. 4. 2025

381. člen (fizična oseba kot stečajni dolžnik)

382. člen (namen postopka osebnega stečaja)

VSL sklep Cst 201/2025, 21. 8. 2025

383. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo)

1. Uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo v postopku osebnega stečaja

VSL Sklep Cst 182/2025, 14. 8. 2025

VSL Sklep Cst 196/2025, 14. 8. 2025

2. Presoja dolžnikove insolventnosti

3. Preizkus terjatev

383.a člen (vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču)

383.b člen (dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju)

¨ V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.

VSL Sklep Cst 239/2025, 7. 10. 2025

384. člen (ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja)

1. Splošno

VSL Sklep Cst 239/2025, 7. 10. 2025

2. Obveznosti dolžnika med postopkom

385. člen (stranke glavnega postopka osebnega stečaja)

386. člen (omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika)

VSL sklep Cst 201/2025, 21. 8. 2025

VSL Sklep I Cp 679/2025, 31. 7. 2025

387. člen (posebno pravilo o pravnih posledicah začetka osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom)

388. člen (fiduciarni denarni račun upravitelja)

389. člen (posebna pravila o stečajni masi)

389.a člen (pogoji za poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.b člen (posebna pravila pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.c člen (ustavitev poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

389.d člen (posebna pravila o odpustu obveznosti pri poslovanju stečajnega dolžnika kot podjetnika ali zasebnika)

390. člen (posebna pravila za prednostne terjatve)

391. člen (posebna pravila o izpodbojnosti pravnih dejanj dolžnika)

392. člen (posebna pravila o uveljavitvi terjatev do dolžnika)

393. člen (izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika)

394. člen (zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih)

395. člen (posebna pravila o prodaji premoženja)

1. Splošno

¨ Sodišče mora ob tehtanju ustavne pravice do doma upoštevati tudi ustavno pravico lastnika do zasebne lastnine. Ni dvoma, da ima dolžnik v postopku osebnega stečaja pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS, vendar pa je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila.

VSL sklep Cst 157/2025, 2. 7. 2025

2. Izselitev iz nepremičnine v solastnini

396. člen (sklep o končanju postopka osebnega stečaja)

¨ V konkretnem pravnomočnem sklepu o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 dolžniku sicer ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v znesku 10.032,91 EUR (ki je navedena v Seznamu neplačanih priznanih terjatev pod zaporedno številko 10), kar pa je bilo sanirano s sklepom o izvršbi I 1991/2023 z dne 18. 11. 2024, v katerem je sodišče prve stopnje dolžniku določilo rok 15 dni za plačilo navedenega zneska upniku. S tem je bilo popravljeno dejstvo, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 prvotno ni bil izvršljiv. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi z dne 18. 11. 2024 je namreč sodišče prve stopnje dolžniku omogočilo, da v 15 dneh sam izpolni dolgovano obveznost, za primer, da tega v postavljenem roku ne bi storil, pa je hkrati tudi (pogojno) dovolilo izvršbo.

VSL Sklep I Ip 1000/2025, 8. 10. 2025

VSL Sklep I Ip 507/2025, 4. 7. 2025

¨ Izjava o zapadlosti ni edina možna oziroma merodajna podlaga za začetek tega zastaralnega roka. Začetek teka zastaralnega roka je namreč v primeru, ko upnik ni uspel uveljaviti predčasne zapadlosti, odvisen od zapadlosti terjatve po izvršilnem naslovu (neposredno izvršljivem notarskem zapisu). Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika, to pa je tudi pravočasna priglasitev terjatve v stečajni postopek nad glavnim dolžnikom. Če je zastaranje pretrgano s priglasitvijo terjatve v stečajnem postopku, pa začne znova teči od dneva, ko je končan ta postopek. V primeru, ko je upnik pridobil izvršilni naslov že pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (kot v konkretnem primeru notarski zapis) in je to isto terjatev prijavil tudi v postopek osebnega stečaja, iz ZFPPIPP ne izhaja, da bi "prvi" izvršilni naslov z začetkom postopka osebnega stečaja ali s koncem le-tega izgubil pravno moč. Upnik bi torej terjatev lahko terjal na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka, ne pomeni pa to, da je ne sme terjati na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V stečajnem postopku je upnik moral prijaviti terjatev, kolikor je ta znašala na dan začetka stečajnega postopka, taka terjatev pa se, zmanjšana za morebitna plačila, upošteva tudi v seznamu neplačanih in priznanih terjatev, ki je sestavni del sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, zato je sklep o končanju stečajnega postopka ustrezna podlaga za ugotovitev višine izterjevane terjatve, prav tako je terjatev nedvomno zapadla vsaj na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka.

VSL Sklep I Ip 83/2025, 4. 6. 2025

396.a člen (smrt stečajnega dolžnika)

397. člen (uporaba pododdelka 5.11.2)

398. člen (predlog za odpust obveznosti)

399. člen (namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti)

1. Splošno

¨ Zgolj zaradi okoliščine zavrnitve predloga za odpust obveznosti, ki je bil podan v času, ko je obstajala ovira za odpust, dolžnik v primeru, da je kasneje ovira odpadla, ne more priti v slabši položaj, kot bi bil v primeru, da bi bil prvi predlog za odpust obveznosti podan v času, ko ne bi bilo več razloga za oviro odpusta obveznosti. Zato objektivne meje pravnomočnosti odločitve iz sklepa St 000/2014 ne morejo preprečiti odločanja o novem predlogu, ki temelji na morebitni drugačni dejanski podlagi.

VSL Sklep Cst 242/2025, 7. 10. 2025

¨ Ne drži, da ima odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja enake učinke, kot sporazumen odpust obveznosti po obligacijskem pravu. Ker s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha samo pravovarstveni zahtevek, in ne tudi materialnopravno upravičenje, ki ga vsebuje terjatev, lahko dolžnik (prostovoljno) veljavno (pravno učinkovito) izpolni svojo obveznost tudi v delu, v katerem je upnikov pravovarstveni zahtevek prenehal. Če materialno pravno upravičenje upnika in pravni temelj za izpolnitev ne preneha v razmerju do stečajnega dolžnika, ta toliko manj preneha v razmerju do solidarnih dolžnikov, ki niso v postopku osebnega stečaja. Prav tako ni mogoče šteti, da je (za upnika prisilen, ex lege) odpust obveznosti primerljiv konsenzualnemu odpustu dolga. Tudi, če dolžnik želi primerjati institut odpusta obveznost v stečaju z odpustom dolga v obligacijskem pravu, ta na regresne zahtevke sploh nima nikakršnega vpliva.

VSL Sklep I Ip 819/2025, 8. 10. 2025

2. Namen odpusta obveznosti:

VSL Sklep Cst 239/2025, 7. 10. 2025

¨ Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je odločilno, da s kaznivim dejanjem ni pridobil nobene premoženjske koristi. Zakon za (del) izvršitvenih dejanj v tretjem odstavku 308. člena KZ-1 določa, da mora biti za kaznivost podan namen pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega. Ne določa torej, da morajo biti dejanja izvršena proti plačilu, kot je določal pred novelo leta 2021, ki je začela veljati 15. 12. 2021. Prav tako ni mogoče slediti pritožniku, da je najbolj pomembno dejstvo, da dolgovi, zajeti v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, ne izhajajo iz kaznivega dejanja niti niso z njim povezani niti ne izvirajo iz kakšne druge prepovedane dejavnosti dolžnika, saj za takšno stališče v določbah 399. člena ZFPPIPP ni najti opore, zlasti ne ob upoštevanju namena odpusta obveznosti, opredeljenega v prvem odstavku navedenega člena.

VSL Sklep Cst 200/2025, 14. 8. 2025

3. Ovire za začetek postopka odpusta

VSL Sklep Cst 242/2025, 7. 10. 2025

¨ Odpust obveznosti ni dovoljen, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa še ni preteklo 10 let. Glede na izrecno zakonsko določbo dolžnica ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti, dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo njenemu predlogu za odpust obveznosti ugodeno.

VSL Sklep Cst 229/2025, 23. 9. 2025

VSL Sklep Cst 200/2025, 14. 8. 2025

4. Ravnanja dolžnika, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta

¨ Nepošiljanje poročil samo po sebi ne pomeni, da ne otežuje stečajnega postopka ali oblikovanja ali unovčevanja stečajne mase v tem postopku. Če drugega ne, onemogoča skrben nadzor stečajnega upravitelja nad izpolnjevanjem obveznosti stečajnega dolžnika, ki mu jih nalaga zakon. Med temi obveznosti je tudi obveznost dolžnika, ki ni zaposlen in je sposoben za delo, da si prizadeva, da najde zaposlitev in ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati (401. člen ZFPPIPP). Dolžnikova dolžnost poročanja je namenjena kontroli, da si dolžnik res prizadeva najti zaposlitev in ne odkloni ponujene zaposlitve ali dela, katerega je sposoben opravljati; dolžnikova dolžnost prizadevanja za zaposlitev pa je namenjena oblikovanju in unovčevanju stečajne mase (1. točka prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP). Niti dolžnost poročanja dolžnika niti nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu stečajnega postopka, to je poplačilu upnikov. Splošno psihofizično stanje dolžnikov v osebnem stečaju ni razlog, da bi jim bilo izpolnjevanje zakonskih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP bistveno oteženo. V tem primeru obveznosti stečajnih dolžnikov med preizkusnim obdobjem ne bi imele nobenega smisla. Odpust obveznosti stečajnih dolžnikov, ki pomeni poseg v pravico upnikov (do poplačila njihovih terjatev), v takšni situaciji ne bi bil več sorazmeren.

VSL Sklep Cst 266/2025, 6. 11. 2025

400. člen (začetek postopka odpusta obveznosti)

1. Podatki, ki jih pred odločitvijo o odpustu obveznosti po uradni dolžnosti pridobi sodišče in presoja ovir za odpust

VSL Sklep Cst 229/2025, 23. 9. 2025

2. Sklep o začetku postopka odpusta in oklic

3. Določitev dolžine preizkusnega obdobja

401. člen (dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem)

402. člen (dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem)

403. člen (razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti)

404. člen (rok za ugovor proti odpustu obveznosti)

405. člen (postopek ugovora proti odpustu obveznosti)

406. člen (odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti)

407. člen (sklep o odpustu obveznosti)

408. člen (terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti)

VSL Sklep I Ip 819/2025, 8. 10. 2025

¨ Odpust obveznosti ne učinkuje za terjatev iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti.

VSC Sklep I Ip 277/2024, 12. 9. 2024

409. člen (pravni učinki odpusta obveznosti)

VSL Sklep I Ip 819/2025, 8. 10. 2025

¨ Za odločanje o spornem ugotovitvenem tožbenem zahtevku glede na okoliščine konkretnega primera pravnomočen odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja nad toženko ni relevanten. Za presojo obstoja sporne terjatve je tako bistveno le, da je tožnik kot zastavitelj poplačal terjatev upnika do toženke ter da je z dnem poplačila ta terjatev prešla nanj. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom tožnik ne uveljavlja plačila obveznosti (izpolnitve terjatve) ter da z odpustom dolgov toženki terjatev upnika ni prenehala. Sodišče prve stopnje ni ustrezno (dosledno) upoštevalo, da je bilo v ponovnem sojenju dolžno odločiti o ugotovitvenem in ne o dajatvenem tožbenem zahtevku. Odločitev je nepravilno oprlo na določbo 409. člena ZFPPIPP glede pravnih učinkov odpusta obveznosti, ki bi bila uporabljiva v primeru odločanja o dajatvenem tožbenem zahtevku. Določba 409. člena ZFPPIPP namreč ne predpisuje prenehanja upnikove terjatve, za katero učinkuje pravnomočen odpust obveznosti, temveč govori o prenehanju upnikove pravice do sodnega uveljavljanja plačila takšne terjatve. Tovrstni odpust obveznosti ima torej za posledico zgolj neiztožljivost terjatev (glej prvi in drugi odstavek 409. člena ZFPPIPP), ki pa še vedno obstajajo kot naturalne terjatve.

VSL Sodba I Cp 1902/2024, 11. 9. 2025

¨ Dolžnikova poslovna sposobnost se s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena).

VSL Sklep Cst 184/2025, 24. 7. 2025

410. člen (končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti)

¨ Dolžnikova poslovna sposobnost se s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti v bistvenem spet obnovi (je spet neomejena).

VSL Sklep Cst 184/2025, 24. 7. 2025

411. člen (izpodbijanje odpusta obveznosti)

412. člen (odločanje o razveljavitvi odpusta obveznosti)

413. člen (evidenca sklepov o odpustu obveznosti)

414. člen (zapuščina kot stečajni dolžnik)

415. člen (namen postopka stečaja zapuščine)

416. člen (uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo in o postopku osebnega stečaja)

417. člen (stranke glavnega postopka stečaja zapuščine)

417.a člen - RAZVELJAVLJEN - (obvestitev Republike Slovenije o zapuščini brez dedičev)

417.b člen - RAZVELJAVLJEN - (zahteva za prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev)

417.c člen (posebna pravila o postopku stečaja zapuščine brez dedičev)

417.d člen (posledice začetka stečaja zapuščine brez dedičev)

418. člen (posebna pravila o stečajni masi)

419. člen (uporaba 6. poglavja)

420. člen (odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije)

421. člen (uporaba pravil za prisilno likvidacijo)

422. člen (stranke postopka prisilne likvidacije)

423. člen (posebna pravila, če je pravna oseba insolventna)

424. člen (uporaba 7. poglavja)

425. člen (pristojnost sodišča)

426. člen (sestava registrskega sodišča)

427. člen (izbrisni razlog)

¨ Vsak od solastnikov lahko dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov. Vendar je solastnik pri tem omejen s pravicami ostalih solastnikov. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Dovoljenje solastnika idealnega deleža nepremičnine je mogoče primerjati s služnostjo stanovanja (na vpisanem poslovnem naslovu subjekt vpisa posluje), pri čemer lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim (solastniškim) deležem tako, da ga prenese na novega imetnika. Kako opredeliti nepremičnino pri vpisu poslovnega naslova, je določeno tudi v petem odstavku 6. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba). Po 1. in 3. točki petega odstavka 6. člena Uredbe, ki jo je mogoče uporabiti v konkretnem primeru, se kot nepremičnina na določenem naslovu šteje solastniški delež na nepremičnini, ki vključuje upravičenje uporabe prostorskega dela stavbe iz 1. točke tega odstavka. V 1. točki petega odstavka 6. člena Uredbe pa je določeno, da se kot nepremičnina na določenem poslovnem naslovu iz četrtega odstavka tega člena šteje: stavba, ki je sestavina zemljiške parcele, pri kateri je v katastru stavb vpisan ta naslov.

VSL Sklep IV Cpg 285/2025, 3. 7. 2025

428. člen (obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga)

429. člen (uporaba pravil o postopku)

430. člen (objave in vročitve)

431. člen (odločanje o začetku postopka izbrisa)

432. člen (udeleženci postopka izbrisa)

433. člen (upravičeni predlagatelj)

¨ Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris. Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.

VSC Sklep II Cpg 84/2025, 24. 9. 2025

VSL Sklep IV Cpg 285/2025, 3. 7. 2025

434. člen (sklep o začetku postopka izbrisa)

435. člen (razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

436. člen (rok za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

437. člen (odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa)

438. člen (sklep o ustavitvi postopka izbrisa)

439. člen (sklep o obstoju izbrisnega razloga)

440. člen (izbris pravne osebe iz sodnega registra)

441. člen (prenehanje pravne osebe)

442. člen (učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev)

443. člen (najdeno premoženje izbrisane pravne osebe)

444. člen (postopki za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe)

444.a člen (premoženje izbrisane pravne osebe, najdeno v izvršilnem postopku)

445. člen (tuja država in država članica)

446. člen (domači in tuji postopek zaradi insolventnosti)

447. člen (osebe po državni pripadnosti)

448. člen (država, v kateri je premoženje)

449. člen (uporaba 8. poglavja)

450. člen (pristojnost domačega sodišča)

451. člen (upravičenja domačega upravitelja delovati v tuji državi)

452. člen (izjeme zaradi varovanja suverenosti, varnosti ali javnega interesa Republike Slovenije)

453. člen (razlaga pravil, določenih v 8. poglavju)

454. člen (upravičenje tujega upravitelja do neposrednega dostopa do domačega sodišča)

455. člen (upravičenje tujega upravitelja predlagati začetek domačega postopka zaradi insolventnosti)

456. člen (sodelovanje tujega upravitelja v domačem postopku zaradi insolventnosti)

457. člen (položaj tujih upnikov v domačem postopku zaradi insolventnosti)

458. člen (obveščanje znanih upnikov o začetku domačega stečajnega postopka)

459. člen (uporaba pravil o postopku)

460. člen (zahteva za priznanje tujega postopka zaradi insolventnosti)

461. člen (domneve pri priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

462. člen (sklep o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

463. člen (objava sklepa o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti)

464. člen (obveščanje sodišča o novih informacijah)

465. člen (začasna ureditev posledic tujega sodnega postopka zaradi insolventnosti)

466. člen (pravne posledice priznanja tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti, ki nastanejo, ne da bi o njih odločalo sodišče)

467. člen (pravne posledice priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki jih določi sodišče)

468. člen (varovanje interesov upnikov in drugih oseb, za katere učinkujejo pravne posledice priznanaja tujega postopka zaradi insolventnosti)

469. člen (procesno upravičenje tujega upravitelja izpodbijati pravna dejanja insolventnega dolžnika)

470. člen (intervencija tujega upravitelja v postopkih, katerih stranka je insolventni dolžnik)

471. člen (sodelovanje domačega sodišča s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

472. člen (sodelovanje domačega upravitelja s tujimi sodišči in tujimi upravitelji)

473. člen (oblike sodelovanja)

473.a člen (jezik sodelovanja)

474. člen (začetek domačega pomožnega postopka zaradi insolventnosti)

475. člen (usklajevanje vzporednega domačega in tujega postopka zaradi insolventnosti)

476. člen (usklajevanje več vzporednih tujih postopkov zaradi insolventnosti)

477. člen (domneva insolventnosti pri priznanju tujega glavnega postopka zaradi insolventnosti)

478. člen (pravilo o plačilu terjatve v vzporednih postopkih zaradi insolventnosti)

479. člen (splošno pravilo)

480. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe, katerih predmet je nepremičnina)

481. člen (pravo, ki se uporabi za pravice, ki se vpišejo v register)

482. člen (pravo, ki se uporabi za plačilne sisteme in finančne trge)

483. člen (pravo, ki se uporabi za dogovore o izravnavi in pogodbe o ponovnem odkupu)

484. člen (pravo, ki se uporabi za pogodbe o zaposlitvi)

485. člen (uporaba oddelka 8.7)

486. člen (neposredno učinkovanje postopka zaradi insolventnosti države članice)