št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
1	VSRS Sklep X DoR 112/2025	15.1.2026	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00090404	ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.	dopuščena revizija - institut exceptio illegalis - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev - državni prostorski načrt - ponovno odločanje v isti zadevi - isto dejansko stanje - ugoditev predlogu za dopustitev revizije	Revizija se dopusti glede vprašanj:<br/><br/>Ali je pravilno materialnopravno stališče in navodilo Upravnega sodišča, da v obravnavani zadevi upravni organ v ponovnem postopku ne sme uporabiti Uredbe o hrupu, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v neskladju z ustavo (ugotovitvena odločba), enoletni rok za odpravo protiustavnosti pa je že potekel?<br/><br/>Ali je dopustno, da v ponovnem postopku po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče odpravilo upravni akt in zadevo vrnilo v ponovni postopek, isto sodišče še enkrat odloča o istih pravnih vprašanjih glede pravilne uporabe materialnega prava in vprašanjih glede postopka sprejema državnega prostorskega načrta?<br/><br/>Ali je v primeru, ko je Upravno sodišče dejansko stanje ugotovilo na glavni obravnavi v prvem postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, dopustno, da Upravno sodišče v ponovnem postopku ponovno odloča o tem istem dejanskem vprašanju?
2	VSRS Sklep X DoR 111/2025	15.1.2026	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00090403	ZUS-1 člen 22. GZ člen 57.	enotna uporaba prava - razvoj prava prek sodne prakse - institut exceptio illegalis - inter partes učinek - neustaven podzakonski akt - upravni akt - ugotovitev neustavnosti - sodelovanje javnosti - sprejem - predpis - ugoditev predlogu za dopustitev revizije	Revizija se dopusti glede vprašanj:<br/><br/>Ali je Upravno sodišče pravilno odločilo glede vprašanja uporabe predpisa, ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča sicer spoznan za neustavnega, vendar ni bil odpravljen ali razveljavljen in je na podlagi te odločitve glede Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uporabilo institut exceptio illegalis inter partes?<br/><br/>Ali lahko sodišče uporabi institut exceptio illegalis inter partes tudi v primeru podzakonskega predpisa, glede katerega je Ustavno sodišče sicer ugotovilo protiustavnost, katero je potrebno odpraviti v roku enega leta, izpodbijano gradbeno dovoljenje pa je bilo na podlagi te Uredbe izdano pred iztekom roka, ki ga je za odpravo protiustavnosti določilo ustavno sodišče?<br/><br/>Ali je dopustna uporaba oziroma na kakšen način se uporablja predpis, o katerem je Ustavno sodišče odločilo z ugotovitveno odločbo, pri čemer se ugotovljena protiustavnost ne nanaša na konkretno določbo predpisa, temveč na kršitve postopka sprejemanja predpisa (kršitev pravice do sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisa oz. Aarhuške konvencije in prava EU)?
3	VSRS Sklep X DoR 137/2025-6	15.1.2026	CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR	VS00090248	ZPP člen 367 a, 367 a/1. URS člen 72, 72/1. ZGO-1 člen 65, 65/1.	postopek izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes stranskega udeleženca - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja - osončenje in poslabšanje bivalnih razmer - dokazno breme - ugoditev predlogu za dopustitev revizije	Revizija se dopusti glede vprašanj:<br/><br/>1. Ali je Upravno sodišče z materialnopravnega vidika pravilno priznalo neposreden pravni interes tožnicam glede varstva zaradi zatrjevanega prikrajšanja osončenja pri gradnji sosednjega objekta?<br/><br/>2. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je v zvezi z izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je izdelan v skladu s Pravilnikom o projektni dokumentaciji, predlagatelju naložilo obveznosti izdelave dodatnih sestavin oziroma delov projekta, ki niso predpisani z zakonom in z na zakonu temelječih predpisih?<br/><br/>3. Ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in s tem neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse, ko je v zvezi s presojanjem vplivov gradnje na osončenje sosednjih objektov preložilo dokazno breme s stranskih udeležencev na investitorja oziroma projektanta?
4	VSRS Sklep I Up 158/2025	30.12.2025	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS00089975	ZUP člen 293. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.	odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - pritožba - izpodbijani akt ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev pritožbe	Pravilna in skladna z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je presoja Upravnega sodišča, da sklepa, izpodbijana v tem upravnem sporu, nista akta iz 2. člena ZUS-1, ali iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijala v upravnem sporu. Zato je Upravno sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
5	VSRS Sklep X DoR 122/2025-5	10.12.2025	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00089654	ZPP-E člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 22.	odstranitev gradbenega objekta - ugotovitve inšpektorja - zavrnitev dokaznih predlogov - sporno dejansko stanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - ugoditev predlogu za dopustitev revizije	Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali zavrnitev dokaznih predlogov tožnika (inšpekcijskega zavezanca) z izvedencem in zaslišanjem prič, predlaganih v zvezi s spornim dejanskim stanjem, iz razloga, ker sodišče sledi inšpektorjevim ugotovitvam, krši prepoved vnaprejšnje dokazne ocene in pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (zlasti v sklepih X Ips 12/2019 in X Ips 220/2016) o tem vprašanju?
6	VSRS Sklep I Up 216/2025	10.12.2025	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00089652	ZUS-1 člen 32, 32/2.	začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - prizadetost javnega interesa - pomanjkljive navedbe - trditveno breme - ugoditev pritožbi	Z izpolnitvijo naložene obveznosti na podlagi izvršitve izpodbijanega akta bi pritožnikoma tako nesporno nastala materialna škoda, ki je v odstranitvi ("uničenju") navedenega objekta. Ob tem iz dejanskega stanja zadeve ne izhaja, da bi bila taka škoda po višini ali posledicah zanemarljiva, niti tako ne zatrjuje nobena od strank.<br/><br/>Iz dejanskega stanja obravnavane zadeve izhaja, da je škoda težko popravljiva. Iz okoliščin zadeve tako ni razvidno, da bi bila v primeru kasnejšega uspeha v upravnem sporu navedena materialna škoda pritožnikoma (lahko) povrnjena in na kakšen način (npr. da bi bili pritožnikoma na podlagi uspeha v tem sodnem postopku povrnjeni stroški odstranitve objekta oziroma njegove ponovne postavitve), niti tega ne navaja tožena stranka.<br/><br/>V zadevi ni videti, da bi bilo z zadržanjem izpodbijanega akta nesorazmerno poseženo v javno korist. Navedeno je v postopku dolžna zatrjevati in dokazovati toženka in ne sodišče po uradni dolžnosti. Tožena stranka v svojih vlogah sicer pravilno utemeljuje, da z izdajo izpodbijanega akta sledi javnemu interesu, vendar pa ne utemelji, v čem bi nadaljnji obstoj spornega objekta (do odločitve v tem upravnem sporu) konkretno prizadeval oziroma ogrožal javno korist. Zgolj splošna navedba, da bi odložitev izvršitve pomenila podaljševanje protipravnega stanja in posledično v zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom, za tako utemeljitev ne zadošča.
7	VSRS Sklep I Up 126/2025	25.11.2025	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS00089275	ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.	odlog izvršbe inšpekcijske odločbe - izpodbijani akt ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - zavrnitev pritožbe	Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog pritožnice za odlog izvršbe na podlagi tretjega odstavka 293. člena ZUP. Skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča izpodbijani akt, ni niti upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Sklep o zavrženju (ali zavrnitvi) predloga za odlog izvršbe kot procesnih sklep ni upravni akt, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pritožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, prav tako pa tudi ni sklep, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
8	VSRS Sklep II DoR 165/2025	16.7.2025	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO	VS00086563	ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZUreP-2 člen 200. ZUreP-3 člen 210.	razlastitveni postopek - ničnost prodajne pogodbe - predkupna pravica - prodaja nepremičnine v stečaju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije	Predlog se zavrne.
9	VSRS Sklep I Up 124/2025	3.7.2025	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00086506	ZUS-1 člen 32.	negativni upravni akt - bistveno enako dejansko in pravno stanje - odložitvena začasna odredba	Po presoji Vrhovnega sodišča je Upravno sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da se s takšno začasno odredbo lahko zadrži zgolj izvršitev tistih aktov, ki vsebujejo obveznost, ki bi jo bilo treba izvršiti na njihovi podlagi, in da izpodbijana upravna odločba, s katero je bila zahteva pritožnikov zavrnjena, takšne obveznosti ne vsebuje. Pri zavrnilnih (negativnih) upravnih aktih, kot je izpodbijani, namreč že po naravi stvari ni treba ničesar realizirati, ker dejansko stanje že ustreza pravnemu stanju, ki izhaja iz dispozitiva upravnega akta. Vrhovno sodišče ne zanika, da bi uspeh v tem upravnem sporu in legalizacija nelegalnega dela objekta lahko vplivala na postopek izvršbe inšpekcijskega ukrepa odstranitve tega istega dela objekta tako, da bi bila izvršba ustavljena.
10	VSRS Sklep X Ips 34/2024	21.5.2025	DAVKI	VS00085977	ZSZ člen 84. ZGO-1 člen 218, 218b, 218b/1, 218b/2, 218b/3.	dopuščena revizija - odmera NUSZ - komunalna infrastruktura - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - nesorazmerno zahtevni gradbeni posegi - javna razsvetljava - oddaljenost od javne razsvetljave - dejanska korist	Ustavno sodišče je v svoji sodni praksi zavzelo stališče, da za obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zadostuje le možnost priključka na komunalno infrastrukturo, kar je tudi ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča. Pri tem je bistveno, da je zagotovljena dejanska možnost priklopa, torej da ga je možno izvesti na način, ki uporabniku zemljišča omogoča uživanje koristi od zagotovljene komunalne infrastrukture, kar je tudi bistveni namen plačevanja NUSZ. Uporabnik zemljišča ima od zemljišča povečano korist, če je to zemljišče komunalno opremljeno. Izvedba priključka na zagotovljeno komunalno infrastrukturo zato ne sme biti povezana z nesorazmerno zahtevnimi (dragimi) gradbenimi posegi, katerih izvedba oziroma cena bi pomenila izničenje vseh koristi, ki jih komunalni priključek zagotavlja uporabniku.<br/><br/>Stavbno zemljišče se ne more šteti za opremljeno z javno razsvetljavo, če je od prve javne razsvetljave tako oddaljeno, da od nje nima nobene koristi.
11	VSRS Sodba X Ips 21/2024	19.3.2025	DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA	VS00084068	URS člen 14, 125. ZUS-1 člen 64. ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218b, 218b/2.	dopuščena revizija - odmera NUSZ - točkovanje - načelo enakosti - kršitev načela enakosti - razlikovalni kriterij - test razumnosti - občinski odlok - exceptio illegalis - napotilo - protiustavna pravna praznina - zahteva za presojo ustavnosti	Načelu enakosti ustreza samo takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje. Ne zadošča torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti na način, da do konca izpelje logiko, ki opravičuje razlikovanje: višina dodatne obremenitve mora biti v razumnem sorazmerju z višjo uporabnostjo, ki jo prinaša boljša lega zemljišča.<br/><br/>Upravno sodišče ne bi smelo ugotoviti le, da je izbrani kriterij razlikovanja (lega zemljišč v povezavi z zagotovljenimi elementi komunalne opremljenosti) v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja (razdelitev zemljišč po območjih), ampak bi moralo ugotovljeno logiko razlikovalnih kriterijev uporabiti pri presoji razumnega sorazmerja med dodano uporabno vrednostjo zemljišč v drugem območju in njihovo dodatno obremenitvijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tega silogističnega sklepanja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni opravilo.<br/><br/>Upravno sodišče napotilo lahko določi, če je mogoče podzakonski predpis razlagati zakonito in ustavnoskladno, če to ni mogoče, pa le če zakonska ureditev sama (ob uporabi ustreznih metod razlage) omogoča oblikovanje napotila v konkretnem primeru. Če ne, napotila ne more oblikovati, saj zanj nima ustrezne zakonske podlage in gre za neustavno pravno praznino. Navedeno od sodišča terja prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti takšne zakonske ureditve (neustavna pravna praznina).
12	VSRS Sodba X Ips 23/2024, enako tudi VSRS Sodba X Ips 21/2024, VSRS Sodba X Ips 17/2024	19.3.2025	DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA	VS00083898	URS člen 14, 125. ZUS-1 člen 64. ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218b, 218b/2.	dopuščena revizija - odmera NUSZ - točkovanje - načelo enakosti - kršitev načela enakosti - razlikovalni kriterij - test razumnosti - občinski odlok - exceptio illegalis - napotilo - protiustavna pravna praznina - zahteva za presojo ustavnosti	Načelu enakosti ustreza samo takšna normativna različnost, ki ustreza različnosti dejanskih stanj, s tem da razlikovanje ne sme biti arbitrarno in mora predpis v okviru svojega namena izbrati sredstva, sorazmerna ugotovljeni različnosti položajev, ki so podlaga za normativno razlikovanje. Ne zadošča torej, da je izbrani kriterij razlikovanja v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja. Tudi uporaba izbranega kriterija mora prestati preizkus razumnosti na način, da do konca izpelje logiko, ki opravičuje razlikovanje: višina dodatne obremenitve mora biti v razumnem sorazmerju z višjo uporabnostjo, ki jo prinaša boljša lega zemljišča.<br/><br/>Upravno sodišče ne bi smelo ugotoviti le, da je izbrani kriterij razlikovanja (lega zemljišč v povezavi z zagotovljenimi elementi komunalne opremljenosti) v razumni povezavi s predmetom različnega pravnega urejanja (razdelitev zemljišč po območjih), ampak bi moralo ugotovljeno logiko razlikovalnih kriterijev uporabiti pri presoji razumnega sorazmerja med dodano uporabno vrednostjo zemljišč v drugem območju in njihovo dodatno obremenitvijo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča. Tega silogističnega sklepanja Upravno sodišče v izpodbijani sodbi ni opravilo.<br/><br/>Upravno sodišče napotilo lahko določi, če je mogoče podzakonski predpis razlagati zakonito in ustavnoskladno, če to ni mogoče, pa le če zakonska ureditev sama (ob uporabi ustreznih metod razlage) omogoča oblikovanje napotila v konkretnem primeru. Če ne, napotila ne more oblikovati, saj zanj nima ustrezne zakonske podlage in gre za neustavno pravno praznino. Navedeno od sodišča terja prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti takšne zakonske ureditve (neustavna pravna praznina).
13	VSRS Sklep X DoR 108/2024-6	12.3.2025	GRADBENIŠTVO	VS00083873	URS člen 33. GZ člen 35, 35/2, 43, 43/1. ZUreP-3 člen 109, 109/6, 109/11.	predlog za dopustitev revizije - gradnja - uvedba postopka razlastitve - ugoditev predlogu za dopustitev revizije	Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da dokazno listino, ki v skladu z zakonom omogoča gradnjo oziroma izvajanje del, na podlagi sedme alineje šestega odstavka 109. člena ZUreP-3 v zvezi z enajstim odstavkom 109. člena ZUreP-3 predstavlja odločba ali sklep pristojnega organa o uvedbi postopka razlastitve?
14	VSRS Sodba X Ips 48/2024	19.2.2025	OKOLJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - UPRAVNI POSTOPEK	VS00083311	URS člen 33, 69, 70a. ZV-1 člen 74/1, 74/2, 76, 76/1, 76/2, 76/3. ZUreP-2 člen 192.	vodni vir - pravica do pitne vode - zemljišča v vodovarstvenem območju - razlastitev - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - inšpekcijski nadzor - načelo sorazmernosti - objektivna nevarnost	Pri odločanju o razlastitvi na podlagi 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) je treba izhajati iz dejanske učinkovitosti varstva vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in s tem varstva ustavne pravice iz 70. a člena Ustave Republike Slovenije (URS). Pri presoji, ali je treba zemljišča na vodovarstvenem območju razlastiti zaradi potrebe po (učinkovitejši) omejitvi njihove uporabe, je tako bistveno, da poseg v količino in kakovost vodnih virov (lahko) povzroči nedovoljeno opravljanje dejavnosti oziroma uporaba zemljišč s strani njihovih lastnikov oziroma uporabnikov in ne (ne)delovanje inšpekcijskega nadzora. Nujnost razlastitve zaradi nastalih kršitev omejitve uporabe zemljišč na vodovarstvenem območju (iz drugega odstavka 76. člena ZV-1) lahko izključi dejanska ugotovitev, da je mogoče na podlagi rezultatov učinkovitega inšpekcijskega nadzora utemeljeno pričakovati, da do nadaljnjih posegov v navedeni vodni vir ne bo več prihajalo.<br/><br/>Za ugotovitev nujnosti, primernosti in ožje sorazmernosti razlastitve zemljišča na vodovarstvenem območju tudi ni nujna ugotovitev, da je prav lastnik posameznega zemljišča tista oseba, ki ni spoštoval predpisanih omejitev oziroma, da je prav on povzročil onesnaženje navedenega vodnega vira (ali drugo obliko nezmožnosti njegove uporabe). Za varstvo pravice do pitne vode je bistveno, kaj je tisto, kar objektivno ogroža ali posega v količino in kakovost vodnih virov, ter kako navedeno odpraviti in ne kdo je za to subjektivno odgovoren.
15	VSRS Sodba X Ips 35/2023	29.1.2025	UPRAVNI POSTOPEK	VS00082367	ZGO-1 člen 218 c. ZDavP-2 člen 406. URS člen 38, 38/2, 87, 147. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (2003) člen 12, 12/2.	odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - kataster stavb - zbiranje in obdelava podatkov o najemnih pravnih poslih - določenost v zakonu - skladnost podzakonskega akta z zakonom - pristojnosti občine - najem nepremičnine - ugotavljanje okoliščin - postopek s pravnimi sredstvi - povračilo stroškov - exceptio illegalis	Občina sme po 218. c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zbirati in obdelovati le podatke katastra stavb, kar pomeni, da nima tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o najemnih pravnih poslih, saj se ti podatki ne vodijo v omenjeni evidenci. Za to, da bi lahko občina (na kakršenkoli način) zbirala in nato za svoje potrebe v svojih evidencah obdelovala podatke o najemnih pravnih poslih, bi morala obstajati jasna in določna zakonska podlaga (drugi odstavek 38. člena Ustave Republike Slovenije (URS)). To pomeni tudi, da teh podatkov nima pravice zbirati na druge načine, še najmanj tako, da njihovo predložitev zahteva od zavezancev. Mestna občina Ljubljana je torej s tem, ko je z drugim odstavkom 12. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana (Odlok) lastnikom nepremičnin na svojem območju naložila obveznost sporočanja teh okoliščin, presegla ustavna in zakonska pooblastila ter s tem posegla v pristojnost zakonodajalca (87. in 147. člen URS).<br/><br/>Okoliščina, da je stavbno zemljišče oddano v najem, praviloma ob odmeri NUSZ niti ne bo mogla biti upoštevana. Davčni organ namreč ne ugotavlja, ali je stavbno zemljišče, v zvezi s katerim bo odmeril NUSZ, predmet najemnega pravnega posla. Ta in tudi druge okoliščine, ki v zvezi z odmero NUSZ za stavbno zemljišče ne izhajajo iz katastra stavb, se v trenutno uveljavljenem sistemu odmere NUSZ torej ugotavljajo šele v posamičnem postopku, na zahtevo zavezanca, po tem, ko ta prejme odmerno odločbo, to je v postopkih s pravnimi sredstvi (s pritožbo ali na podlagi pobude po 406. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)).<br/><br/>Ker drugi odstavek 12. člena Odloka v tem delu presega okvir pristojnosti delovanja občin pri odmeri NUSZ, kot je določen z zakonom (218. c členom ZGO-1), ga v zvezi z odločitvijo o dolžnosti povračila stroškov odmernega postopka ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
16	VSRS Sklep X DoR 72/2024-3	27.11.2024	GRADBENIŠTVO	VS00080932	GZ člen 36, 36/2, 36/2-1, 36/2-2.	predlog za dopustitev revizije - gradbeno dovoljenje - občina kot stranski udeleženec - ugoditev predlogu	Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali je s tem, ko tožeči stranki, ki je občina, na območju katere naj bi se vršila obravnavana gradnja, ni priznalo statusa stranskega udeleženca postopka izdaje gradbenega dovoljenja, Upravno sodišče odločalo v nasprotju z Ustavo?
17	VSRS Sodba X Ips 12/2024	20.11.2024	RAZLASTITEV - UPRAVNI POSTOPEK	VS00080682	ZUreP-2 člen 197, 199, 199/1, 199/2. ZUP člen 66.	razlastitev - ponudba za odkup nepremičnin - vsebina ponudbe - cenitveno poročilo - sestavina vloge - meje preizkusa po uradni dolžnosti - obstoj javne koristi - dejansko stanje ob izdaji odločbe	Zakonito sestavljeno ponudbo je moral razlastitveni upravičenec posredovati razlastitvenemu zavezancu v taki obliki in s takimi sestavinami, da se je ta lahko prepričal, da je skladna z zakonom. Res je sicer, da Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) ni izrecno določal, da bi moralo biti navedeni ponudbi priloženo cenitveno poročilo, ki je bilo skladno z zakonom podlaga za njeno izdelavo, vendar pa ni jasno, kako bi v odsotnosti tega poročila razlastitveni zavezanec sploh preveril navedene vidike pravilnosti ponudbe. Na to je morala paziti tožena stranka ob uvedbi razlastitvenega postopka po uradni dolžnosti, saj je drugi odstavek 199. člena ZUreP-2 izrecno določal, da je bilo zahtevi za razlastitev treba priložiti tudi ponudbo iz 197. člena tega zakona, torej zakonito sestavljeno ponudbo, ki je vsebovala vse sestavine, ki jih je določal zakon. S tem je bila torej določena formalna sestavina vloge, brez katere zahteve za razlastitev ni bilo mogoče obravnavati (66. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)).<br/><br/>Prav tako je morala tožena stranka ugotoviti tudi, da je bila razlastitvenemu zavezancu z zakonom skladna ponudba posredovana pravočasno (glej tudi prvi odstavek 199. člena ZUreP-2). Po drugi strani je imel formalni preizkus svoje meje. Tako pristojni upravni organ ni bil dolžan glede zakonitosti vsebine ponudbe presojati več od tega, kar je zahteval ZUreP-2 v 197. členu in je moralo biti izpolnjeno že v razmerju do razlastitvenega zavezanca.<br/><br/>Če je bil pogoj za razlastitev tudi ugotovljen obstoj javne koristi, ki je temeljila na lastništvu drugih zemljišč s strani razlastitvenega upravičenca, sta morala biti tako lastništvo kot tudi javna korist dokazana že ob izdaji odločbe o razlastitvi. Naknadno pridobivanje takih zemljišč po koncu razlastitvenega postopka na prvi stopnji odločanja morebitne nezakonitosti izdane odločbe ne more sanirati.
18	VSRS Sklep X DoR 126/2024-6	20.11.2024	GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK	VS00080724	ZUP člen 296.	predlog za dopustitev revizije - izvršitev inšpekcijske odločbe - gradbena inšpekcija - zastaranje - ugoditev predlogu	Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali je stališče Upravnega sodišča RS, da izvršitev nedenarnih obveznosti v upravnih zadevah ne zastara, pravilno in skladno z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS ter pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS?
19	VSRS Sodba in sklep X Ips 14/2022	1.10.2024	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - ČLOVEKOVE PRAVICE	VS00080190	URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23. GZ člen 47, 47/2, 48, 60, 60/1, 63, 63/1, 65. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 260, 260, 260-9, 263, 263/1, 236/1-5, 263/4. ZUS-1 člen 94.	dopuščena revizija - gradbeno dovoljenje - začetek teka roka za obnovo postopka - začetek gradnje objekta - zakonita gradnja - presoja ustavnosti zakonske ureditve - ustavnoskladna razlaga - ustavno načelo enakosti pred zakonom - ustavna pravica do pravnega sredstva - ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - ugoditev reviziji	Objektivni rok za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 47. člena GZ) začne teči s trenutkom zakonitega začetka gradnje. Le po preteku dveh mesecev od zakonitega začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi določena oseba morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku.<br/><br/>Začetek gradnje je zakonit, če je gradnja objekta, ki je utemeljena na izdanem dokončnem oziroma pravnomočnem gradbenem dovoljenju, zaznavna v zunanjem svetu, investitor pa je skladno z zakonom zakoličil objekt, prijavil začetek nameravane gradnje, začel gradnjo z izvajanjem takih gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del na podlagi katerih je tam prisotni tretji osebi lahko razvidno, da se je začela gradnja nepremičnine ter najpozneje do začetka gradnje skladno s predpisi uredil in označil gradbišče z gradbiščno tablo z vsemi predpisanimi sestavinami in podatki<br/><br/>Pomen in težo morebitnih pomanjkljivosti glede zakonitosti začetka gradnje je treba presoditi v vsakem primeru posebej z vidika njihovega posega v pravni položaj tretje osebe, ki bi želela v postopku sodelovati kot stranski udeleženec. V zvezi s pomanjkljivostjo navedbe podatka o gradbenem dovoljenju na gradbiščni tabli pa gre v vsakem primeru za težko pomanjkljivost, ki povzroči nezakonitost začetka gradnje, saj se tretja oseba ne more seznaniti niti z okoliščino, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano, poleg tega pa tudi ne s tem, kdaj je bilo izdano in kdo ga je izdal, kar so vse podatki, ki so bistveni, da oseba lahko sklepa na možnost svojih pravnih sredstev in sploh ugotovi pristojni organ, pri katerem jih lahko uveljavi.<br/><br/>Rok iz drugega odstavka 47. člena GZ, za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, nadomešča rok, ki ga za obnovo postopka iz tega razloga določa 5. točka 263. člena ZUP. V zvezi z obnovo postopka pa ostaja iz vseh obnovitvenih razlogov omejitev absolutnega roka iz četrtega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločb obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Ta omejitev velja torej tudi za možnost obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
20	VSRS Sodba X Ips 6/2024	26.7.2024	GRADBENIŠTVO - STVARNO PRAVO	VS00077651	GZ člen 35, 43, 43/1, 43/1-6, 117, 117/2, 117/2-1. GZ-1 člen 54, 54/1, 54/1-5. SPZ člen 8, 16, 67, 67/5, 72, 72/5. SZ-1 člen 2, 2/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 94.	dopuščena revizija - legalizacija objekta - dvojček - izkazanost pravice graditi - skupni del stavbe - stena - meja med parcelama - poseg v skupni del stavbe - soglasje - izkazana pravica graditi - ugoditev reviziji	Pri dvojčkih in vrstnih hišah nasploh ne gre za etažno lastnino. To pomeni, da pri teh objektih ni mogoče pravno opredeliti skupnih delov, na katerih bi imeli lastniki posameznih nepremičnin solastnino po določbah SPZ in SZ-1.<br/><br/>Če zgradba (dvojček) stoji na dveh nepremičninah, je del zgradbe, ki stoji na eni nepremičnini sestavina te nepremičnine, drugi del zgradbe pa sestavina druge nepremičnine.<br/><br/>Stena, čeprav si jo v naravi delita dve zgradbi, ni samostojna stvar v pravnem prometu in nima posebnega lastniškega (solastninskega ali skupno-lastninskega) režima, ki bi bil drugačen od siceršnjega režima na posameznem delu dvojčka, ki vsak stoji na svoji zemljiški parceli. Dejanski konstrukcijski pomen posameznega gradbenega elementa namreč ne vpliva na stvarnopravno ureditev lastninskih razmerij. Za stališče, po katerem bi bila le stena, ki je konstrukcijski element hiše, v solastnini ali skupni lastnini lastnikov sosednih zemljišč, hiša, oziroma preostali deli objekta pa v lasti lastnika zemljišča, torej ni pravne podlage. Zato pri posegih v tako steno ni mogoče uporabiti pravil o potrebnem soglasju, ki jih SPZ določa za upravljanje s stvarjo v solastnini (peti odstavek 67. člena) ali skupni lastnini (peti odstavek 72. člena).<br/><br/>To pomeni, da z vidika dopustnosti posegov v tako steno, če gre za poseg do parcelne meje, ne gre za vprašanje pravice graditi, kot jo opredeljuje gradbena zakonodaja. Če ta pravica izhaja iz vpisa lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet posega, upravni organ tudi po GZ nima podlage zahtevati dodatnih dokazil.To pa ne pomeni, da lastnik sosednje nepremičnine nima pravnega varstva pred nedopustnimi vplivi gradbenega posega na drugi nepremičnini, pomeni le, da tega pravnega varstva ne more uveljavljati v obravnavanem postopku z izpodbijanjem pravice graditi kot jo opredeljuje gradbena zakonodaja.