št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
181	VSRS Sklep X Ips 34/2015	1.6.2016	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015599	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 23.	dovoljenost revizije - ukinitev statusa javnega dobra - grajeno javno dobro lokalnega pomena - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - dostop do komunalne infrastrukture - zožitev ceste - intervencijska pot - poseg v pravice	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Glede na dejansko stanje ugotovljeno v obravnavani zadevi, na katerega je Vrhovno sodišče vezano in ga v reviziji ne presoja, vprašanji, ki ju revidenta izpostavljata v tej zadevi nista bistveni za pravilno in zakonito odločitev, v posledici tega tudi nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.<br/><br/>Posledice, ki jih navajata v zvezi s zožitvijo križišča, niso poledice izpodbijanega akta, prav tako Vrhovno sodišče tudi ne more pritrditi revidentoma, glede zelo hudih posledic v zvezi s potekom komunalnih vodov. Vzdrževanje komunalne infrastrukture namreč ni stvar posameznikov, ampak države oziroma lokalne skupnosti (in konkretnih izvajalcev javnih služb), zato po presoji Vrhovnega sodišča morebitna omejitev dostopa do te infrastrukture za revidenta ni zelo huda posledica. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem morebitnih bodočih dogodkov (pridobitev gradbenega dovoljenja za dozidave, prezidave), ki niti nimajo pravne povezave s predmetom tega spora (ukinitvijo statusa javnega dobra), revidenta ne moreta utemeljevati nastanka zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
182	VSRS Sklep X Ips 316/2015	25.5.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015615	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana - vprašanje ni pomembno pravno vprašanje	Z odločbami, ki se ne nanašajo na bistveno enako dejansko in pravno stanje, ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje, kot pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.<br/><br/>Vprašanje uporabe dela zakonskega besedila v dveh pravno in dejansko različnih upravnih postopkih (gradbeno dovoljenje in NUSZ), tako kot je zastavljeno, ni vprašanje, ki bi bilo pravno pomembno za zakonito odločitev v tem postopku odmere NUSZ. Zato to vprašanje v tem postopku ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
183	VSRS Sodba X Ips 169/2014	25.5.2016	UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO	VS1015593	ZGO-1 člen 148, 148/3. ZUP člen 7, 7/3, 285, 285/1, 290, 297, 297/1, 298, 298/1, 298/2.	dovoljena revizija - izvršba - ukrep gradbenega inšpektorja - način izvršbe - izvršba s prisilitvijo - opozorilo o prisilni izvršbi - pomembno pravno vprašanje - opozorilo v izreku inšpekcijske odločbe	Opozorilo o prisilni izvršbi, navedena v izreku inšpekcijske odločbe nima pravnih učinkov pravnomočne odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kot to zatrjuje revident. Način izvršbe se določi s sklepom o dovolitvi izvršbe.<br/><br/>Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi.
184	VSRS Sklep X Ips 428/2014	24.5.2016	UPRAVNI SPOR - STAVBNA ZEMLJIŠČA	VS1015594	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana	Z odločbami, ki se ne nanašajo na bistveno enako dejansko in pravno stanje, ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje, kot pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
185	VSRS Sodba in sklep X Ips 69/2014	12.5.2016	DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO	VS1015624	ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2. SPZ člen 65, 70, 70/1, 70/2, 271. ZGO-1 člen 219. ZSZ člen 2.	dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - parcelacija - delitev solastnine - objekt - vrtina	Do delitve stvari, ki pomeni prenehanje solastnine na delu navedene nepremičnine, je v konkretnem primeru prišlo z izdajo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo odločeno, da denacionalizacijski upravičenec postane izključni lastnik začasnih novo nastalih zemljišč. Ker pa z izpodbijano odločbo o denacionalizaciji sprejeta odločitev ne temelji na soglasju vseh solastnikov o delitvi stvari o solastnini ali na sodni odločbi o delitvi solastnine, njena izdaja pomeni poseg v lastninsko pravico solastnikov na navedeni nepremičnini. Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen pa premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Ker tako lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb na vrnjeni nepremičnini onemogoča pravno in dejansko izvršitev denacionalizacijske odločbe (zaradi česar je nična), je s tem neposredno prizadet tudi pravni položaj denacionalizacijskega upravičenca.
186	VSRS Sodba X Ips 57/2014	5.5.2016	KOMUNALNA DEJAVNOST - GRADBENIŠTVO	VS1015564	ZPNačrt člen 79, 79/10. ZGO-1 člen 2, 2/1-4, 54, 54/1, 73, 73/4.	dovoljena revizija - vrednostni kriterij - vračilo komunalnega prispevka - upravičenec do vračila - položaj investitorja - sprememba gradbenega dovoljenja - sprememba lastništva zemljišča	Investitor je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka, če ga je plačal, pa pri pristojnem organu za gradbene zadeve ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati. <br/><br/>Položaj investitorja je vezan na gradnjo oziroma objekt. Investitor je tako oseba, ki je zaprosila za izdajo gradbenega dovoljenja (investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve – prvi odstavek 54. člena ZGO-1) oziroma oseba, na katero se glasi gradbeno dovoljenje, saj je gradbeno dovoljenje odločba, ki je izdana (poimensko) konkretno določenemu investitorju.<br/><br/>Komunalni prispevek je namenska dajatev in je vezana na realizacijo gradnje, in če do gradnje ne pride, komunalni prispevek pripada ustreznemu upravičencu, to pa je investitor, na katerega se glasi oziroma bi se glasilo gradbeno dovoljenje, v zvezi s katerim je plačal komunalni prispevek.<br/><br/>Gradbeno dovoljenje se v času veljavnosti lahko spremeni tudi glede investitorja (četrti odstavek 73. člena ZGO-1), če investitor, ki mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, prenese pravico graditi na drugo osebo, saj ta lahko potem zahteva spremembo gradbenega dovoljenja (glede investitorja), kar pa ne vpliva na čas veljavnosti dovoljenja. Do spremembe investitorja namreč ne pride avtomatično, ampak mora pristojni organ izdati ustrezno odločbo.
187	VSRS Sklep X Ips 288/2015	23.3.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015516	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152, 153.	dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - nelegalna gradnja - splošno vprašanje - vprašanje se ne nanaša na vsebino te zadeve - zelo hude posledice niso izkazane	Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident s splošnim vprašanjem in vprašanjem, ki se nanaša na vsebini te zadeve, teh zahtev ni izpolnil.<br/><br/>Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne predstavlja zelo hudih posledic. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident v takih primerih zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni niti navedel niti izkazal.
188	VSRS Sklep X Ips 385/2014	2.3.2016	UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO	VS1015464	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3, 89. ZGO-1 člen 62, 62/4.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - udeležba v postopku - dovoljenost revizije - pravni interes - pomembno pravno vprašanje že rešeno - položaj ustanovljene a ne konstituirane občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja	V času izdaje izpodbijanega sklepa Občina Ankaran še ni bila pravna oseba, zato sama po sebi še ni bila nosilec pravic, obveznosti ali pravnih koristi. Pravni položaj ustanovljene, a še nedelujoče občine, je po določilih, ki izhajajo iz sklepov Ustavnega sodišča, lahko varovan le v obsegu zaščite tega položaja.
189	VSRS Sklep X Ips 311/2014	17.2.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015509	ZUS-1 člen 83, 83/2, 89. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/2.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - položaj stranskega udeleženca - pomembno pravno vprašanje ni izkazano	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>Vprašanje, ki ga revidentka navaja ne konkretizira pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno in katere njene pravice, ki jih lahko varuje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, naj bi bile pri tem prizadete.
190	VSRS sklep II DoR 333/2015	11.2.2016	STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VS0018180	ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZEN člen 8.	predlog za dopustitev revizije - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - lastninska pravica na nepremičnini - del nepremičnine - evidentiranje nepremičnin - sprememba oziroma delitev nepremičnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije	Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
191	VSRS Sklep X Ips 134/2015	20.1.2016	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015391	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - ugovori stranskega udeleženca - splošno in načelno pravno vprašanje	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošno vprašanje o trditvenem in dokaznem bremenu ter obsegu varstva pravic in pravnih koristi stranskega udeleženca, ki ga revidenti gradijo tudi na napačni navedbi o dopustni višini podpornih zidov, teh zahtev ne izpolnjuje.
192	VSRS Sklep X Ips 173/2015	20.1.2016	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015378	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - ugovori stranskega udeleženca - splošno in načelno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošni in načelni vprašanji, ki jih v reviziji navaja revidentka, teh zahtev ne izpolnjujeta.<br/><br/>Revidentka ni natančno navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, zato tudi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
193	VSRS sodba II Ips 250/2015	17.12.2015	ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO	VS0018095	URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.	povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teorija ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze	Teorija sine qua non temelji na enakosti vseh pogojev pri povzročitvi posledice, ki ni sprejeto ne v teoriji ne v sodni praksi. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom (protipravnim ravnanjem) in škodno posledico mora obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin izhaja, da je bilo nedopustno ravnanje toženke (nezakonita prekinitev postopka upravnega organa) samo eden od vzrokov za nastanek škode, ne pa odločilni vzrok. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, je glavni razlog za nerealizacijo tožnikovega načrta (zgraditi in odpreti avtopralnico s kava barom) v tem, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, in sicer zaradi neusklajenosti projektne dokumentacije s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, kar izhaja iz tožnikove sfere.
194	VSRS Sklep X Ips 108/2015	10.12.2015	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015317	ZUS-1 člen 83, 83/2-2.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - jasna vsebina pojma stanovanjski objekt in pojma podporni zid - faktor pozidanosti	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Razlikovanje med tem, kdaj je določen objekt stanovanjski objekt in kdaj oporni oziroma podporni zid, samo po sebi v sodni praksi in tudi v teoriji ne vzbuja dvomov ali dilem. Njuna opredelitev jasno izhaja že iz določb Zakona o graditvi objektov (2. člen) in na njegovi podlagi izdane Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Revidenta pa tudi nista izkazala, da bi njuni vprašanji, ki ju gradita na drugačnem razumevanju teh dveh objektov od Vrhovnega sodišča, terjali dodatno vsebinsko razlago že tako jasnih pojmov. Zato ti dve vprašanji nista vprašanji, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Tako tudi vprašanje, ki se nanaša na presojo faktorja pozidanosti, saj ni konkretizirano na okoliščine konkretne zadeve. Pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.
195	VSRS Sklep X Ips 300/2014	10.12.2015	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS1015332	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že odgovorjena vprašanja - vprašanja, ki presegajo okvir spornega pravnega razmerja - zelo hude posledice niso konkretizirane	Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: predmet upravnega spora je zadeva, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pa mora presegati 20.000 EUR. Prvi pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).<br/><br/>Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku lahko dosegel izboljšanje svojega pravnega položaja.<br/><br/>Zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije revident ni niti izkazal niti jih ni dovolj konkretiziral.
196	VSRS Sklep X Ips 211/2014	10.12.2015	GRADBENIŠTVO	VS1015357	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - obnova postopka - zavrženje revizije	Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
197	VSRS sodba in sklep III Ips 97/2015	9.12.2015	ODŠKODNINSKO PRAVO	VS4002789	ZGD-1 člen 253, 263, 263/1, 263/2. ZGO-1 člen 3, 3/1, 3/3, 157.	povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov uprave - dolžnosti članov organov vodenja in nadzora družbe - pravilo podjetniške presoje - bussiness judgement rule - obligacija prizadevanja - skrbnost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost	Na podlagi pravila podjetniške presoje (business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja in ne kot obligacijo rezultata. <br/><br/>Tožencem v konkretnem primeru ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja zgolj iz razloga, ker niso najprej pridobili gradbenega dovoljenja in šele nato najeli nepremičnin ter pričeli z gradnjo. <br/><br/>Drugače pa je glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev škode zaradi plačila denarnih kazni, ki jih je tožeči stranki v plačilo naložil inšpekcijski organ. Protipravno ravnanje, ki ga tožeča stranka v zvezi s tem očita tožencem, je nespoštovanje odločb državnega organa o prenehanju uporabe ter odstranitvi parkirišča. Protipravnost ravnanja tožencev je podana, saj ni mogoče govoriti o podjetniški presoji, če je določeno ravnanje družbi naloženo z oblastno odločbo.
198	VSRS Sklep X Ips 73/2014	25.11.2015	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015337	ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-5, 279, 279/1-5.	dovoljenost revizije - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje v zvezi s presojo pravilnosti upravnega postopka in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja - vprašanje ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - ničnost - zelo hude posledice niso konkretizirane	Vrhovno sodišče je opredelilo ničnostni razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi.
199	VSRS Sklep X Ips 313/2015	11.11.2015	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1015288	ZUS-1 člen 83, 83/2-3, 84, 84/2. ZGO-1 člen 66.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rušitev prizidka - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba v revizijskem postopku	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Revidentka navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo in električna omarica, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.<br/><br/>Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.
200	VSRS Sklep X Ips 270/2015	11.11.2015	UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO	VS1015274	ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZGO-1 člen 152.	dovoljenost revizije - nelegalna gradnja - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice niso izkazane	Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora revident zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh revidentka ni izkazala, ker navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.