št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
241	VSRS sodba II Ips 194/2012	15.1.2015	STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VS0017413	SPZ člen 75, 75/1. ZPP člen 287, 287/2. ZGO-1 člen 64, 66.	povrnitev premoženjske škode - manjvrednost nepremičnine - stanovanjska hiša - odvzem svetlobe - imisije - prepovedane imisije - krajevno običajna mera - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazovanje - izvedba predlaganih dokazov	V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče.
242	VSRS Sklep X Ips 212/2014	4.12.2014	INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS1014967	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 152.	dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - nezakonita ali neskladna gradnja - gradnja drugačnega oziroma drugega objekta - že rešeno vprašanje - odstop od sodne prakse VS - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine niso izkazane	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je gradnja drugačnega oziroma drugega objekta nelegalna gradnja, zato revidentovo vprašanje, ali gre pri gradnji drugačnega oz. drugega objekta za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.<br/><br/>Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem in napačno interpretacijo odločbe Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje.<br/><br/>Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni izkazal.
243	VSRS Sklep X Ips 198/2014	5.11.2014	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS1014903	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 43, 260, 260/1-9. ZGO-1 člen 50, 50a. ZCes-1 člen 66.	obnova postopka izdaje soglasja - gradnja v varovalnem pasu državne ceste - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Navedba revizijskih vsebinskih razlogov in njihova obrazložitev, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
244	VSRS Sklep X Ips 277/2013	23.10.2014	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS1014870	ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 66, 66/1.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vodno soglasje - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vezanost upravnega organa na soglasja pristojnih soglasodajalcev - splošno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - stroški stranke z interesom	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem izdanim stranki z interesom ni odločeno o revidentovi pravici ali obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.<br/><br/>Vprašanji, ki ju revident navaja, nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je odgovor na vprašanji mogoč že z branjem besedila določb ZGO-1 oziroma določb ZUP.<br/><br/>Iz določb ZGO-1D (prvega odstavka 2. člena točke 5.5.2. in prvega odstavka 66. člena), (že na podlagi njihovega branja) izhaja jasen odgovor na revidentovo prvo vprašanje, in sicer: v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni organ preveri samo, ali so pridobljena vsa predpisana soglasja, ker soglasja po svoji vsebini predstavljajo potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Povedano drugače, upravni organ zakonitosti soglasij ne preverja, saj soglasodajalec, za področje za katero je pristojen, z izdajo soglasja potrjuje, da je projektna dokumentacija v skladu s predpisi s tega področja.<br/><br/>Splošen odgovor na revidentovo drugo vprašanje pa izhaja že iz same pravne narave soglasij v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Ta se (običajno) izdajo kot upravni akti, zato jih ni mogoče revidirati. Odpravijo, spremenijo ali razveljavijo se lahko samo na način in po postopku, kot ga določa ZUP, to je na podlagi pritožbe, kot rednega pravnega sredstva (229. člen do 259. člen ZUP) ali na podlagi izrednih pravnih sredstev (260. člen do 280. člen ZUP), če za posamezno področje, na katerega se soglasje nanaša, s posebnim zakonom to vprašanje ni drugače urejeno.
245	VSRS Sklep X Ips 146/2014	23.10.2014	INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS1014876	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 3a.	dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Revidentka pravnega vprašanja, ki je po njenem mnenju pomembno po vsebini zadeve in zaradi katerega naj bi bila revizija dovoljena, ni jasno in konkretno izpostavila. V reviziji je sicer navedla in obrazložila revizijske razloge. Vendar samo z navedbo revizijskih vsebinskih razlogov in njihovo obrazložitvijo, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, revidentka trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila, zato tega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala.<br/><br/>Ker finančne posledice izvršitve inšpekcijskih ukrepov same po sebi še ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revidentka pa drugih posledic, vezanih na finančne posledice, ni konkretizirala in izkazala, tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
246	VSRS Sklep X Ips 87/2014	22.10.2014	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS1014891	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 157, 157/1, 157/5.	dovoljenost revizije - nezakonita gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odstop od sodne prakse - pavšalne navedbe - zelo hude posledice - niso konkretizirane in izkazane	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. <br/><br/>Revident je odstop od sodne prakse (glede vprašanj pravne kvalifikacije objekta in odgovornosti zavezanca za plačilo nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora) uveljavljal le pavšalno. Ni navedel konkretnih odločb sodišča prve stopnje oziroma Vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Reviziji ni priložil odločb sodišča prve stopnje in tudi ni opravil primerjave dejanskega in pravnega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in zatrjevanega odstopanja ni utemeljil. Zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Pa tudi sicer pravni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji, saj je Vrhovno sodišče v svojih številnih odločbah že pojasnilo, da je upravni organ pri odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe inšpektorja vezan na tako inšpekcijsko odločbo.<br/><br/>Revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice izpodbijane odločitve, pa glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, niso dovolj konkretizirane in so v celoti neizkazane, zato za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijane odločitve (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) ne zadoščajo.
247	VSRS Sklep X Ips 167/2014	22.10.2014	INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS1014898	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 6. ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10, 10/2.	dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - vprašanje uporabe predpisa v upravnem odločanju - že rešeno vprašanje - rušitev zakonito zgrajenega objekta - ni vsebina zadeve - zelo hude posledice niso konkretizirane	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. <br/><br/>O vprašanju uporabe predpisa v upravnem odločanju obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba ne odstopa. Ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. <br/><br/>Vprašanje rušitve dela zakonito zgrajenega objekta se ne nanaša na vsebino te zadeve, kjer je v postopku ugotovljeno, da gre v celoti za nelegalno gradnjo in je bil zato revidentu izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).<br/><br/>Navedba, da ima odločitev v vsakem primeru za revidenta hude posledice, saj mu grozi rušenje objekta (kmečke lope), za dovoljenost revizije, zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta ne zadošča. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom bi moral revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
248	VSRS Sklep X Ips 64/2014	18.9.2014	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1014862	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 153, 153/2.	neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - odstranitev neskladne gradnje - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno za odločitev v zadevi - neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje - odstop od sodne prakse - posledice, ki jih uveljavlja, niso posledice izpodbijanega akta - zelo hude posledice	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>Obseg neskladne gradnje je bil ugotovljen že s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, revident pa svoja vprašanja navezuje na obstoj okoliščine (to je, da naj bi bil del dvoetažne kleti zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem), na katero izpodbijana odločitev, ki temelji na s pravnomočno odločbo že ugotovljenem obsegu neskladne gradnje, ni oprta. Zato ta vprašanja za odločitev v tej zadevi niso pomembna. S tem pa pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.<br/><br/>Da bi bila izkazana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje oziroma odstop od prakse, bi moral revident v skladu s svojim trditvenim in dokaznim bremenom najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti. Revident tega ni storil, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. <br/><br/>Z izpodbijanim aktom je revidentu naloženo, da vzpostavi zakonito stanje, to je stanje po gradbenem dovoljenju, ki pa ne določa tega, kar revident uveljavlja kot hude posledice. Posledice, ki jih navaja zato niso posledice izpodbijanega akta (lahko nastanejo le kot posledica revidentovega nezakonitega ravnanja). Zato revident uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
249	VSRS Sklep X Ips 265/2014	14.7.2014	UPRAVNI SPOR - URBANIZEM - GRADBENIŠTVO	VS1014809	ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 84, 84/2, 89. ZPP člen 86, 86/4, 108, 336, 343, 343/4, 367č.	nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - več pravnih sredstev v eni vlogi - zavrženje revizije - zavrženje pritožbe - postulacijska sposobnost - stranka brez pravosodnega izpita - revizija, ki jo vloži stranka sama - pritožba, ki jo vloži stranka sama - zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena - neobstoječe pravno sredstvo - začasna odredba v revizijskem postopku	Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži stranka sama, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.<br/><br/>Če se revizija zavrže, niso več podane procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1. <br/><br/>V upravnem sporu lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, oziroma sama ali njen zakoniti zastopnik, če ima opravljen pravniški državni izpit. <br/><br/>Zahteva za varstvo zakonitosti v upravnem sporu ni dovoljena, saj je ZUS-1 ne predvideva.
250	VSRS Sklep I Up 213/2014	3.7.2014	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1014707	ZUS-1 člen 32/2, 32/3. ZUP člen 260, 260-9, 272.	začasna odredba - začasna ureditev stanja – obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja	Tudi pri zavrženju predloga za obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja je možno izdati začasno odredbo kot začasno ureditev stanja v smislu drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, če tožnik izkaže težko popravljivo škodo.
251	Sklep I Up 210/2014	26.6.2014	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1014768	ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 272/2. URS člen 158.	ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - obnova postopka - gradbeno dovoljenje	Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja še ni pravnomočna, saj je odvisna od odločitve sodišča. Začasna ureditev stanja na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 bi bila zato edina možna sodna pot, da se prepreči realizacija gradbenega dovoljenja. <br/><br/>Ker pa tožnik ni izkazal verjetnosti nastale težko popravljive škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
252	Sklep II Ips 245/2013	23.6.2014	ZEMLJIŠKA KNJIGA	VS0016917	ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 148, 148/1. ZGO-1 člen 159, 159/1.	zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločba	Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.
253	Sklep X Ips 345/2013	12.6.2014	UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1014792	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.<br/><br/>Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
254	Sklep X Ips 334/2013	22.5.2014	UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO	VS1014747	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.	obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
255	Sklep I Up 512/2013	15.5.2014	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1014727	ZUS-1 člen 22, 22/1, 35, 40, 40/1, 65, 66, 67. ZPP člen 325, 325/1, 325/2.	dopolnilna sodba v upravnem sporu - tožba zoper več upravnih aktov - odločanje o tožbi - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - potrditev odločitve iz drugih razlogov	V upravnem sporu se zakonitost izpodbijanega upravnega akta presoja v mejah tožbenega predloga; v mejah tožbenega zahtevka (glede pravic oziroma obveznosti oziroma pravnih koristi) pa sodišče v upravnem sporu odloča v sporu polne jurisdikcije (65. in 66. člen ZUS-1) in če odloča o adhezijskem zahtevku (67. člen ZUS-1).<br/><br/>Zato glede na naravo odločanja v tem upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta določb ZPP o dopolnilni sodbi (325. do 327. člen) ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.<br/><br/>Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je torej nedovoljen, ne pa nepravočasen, kot navaja upravno sodišče, vendar napačen razlog za zavrženje predloga za izdajo dopolnilne sodbe na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
256	Sklep X Ips 357/2013	14.5.2014	UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO	VS1014730	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 146, 153, 158. ZUP člen 144, 144/1-4, 144/3.	neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena ustavitev gradnje in uskladitev gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.<br/><br/>Pravno vprašanje, ki se nanaša na zakonito zgrajene objekte, ki so na podlagi 197. člena ZGO-1 po samem ZGO-1 pridobili uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, presoje zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, izrečenega zaradi neskladne gradnje.<br/><br/>Vprašanje obrazložitve razlogov za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka v inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi ZGO-1, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba 146. člena ZGO-1, ki določa, da se vodenje inšpekcijskih ukrepov, izrekanje ukrepov in vročanje odločb v inšpekcijskem postopku šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, je namreč jasna in ne sproža dvomov ali dilem, da nujnosti inšpekcijskih ukrepov po ZGO-1 in s tem tudi vodenje skrajšanega postopka (primerjaj 4. točko prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP), ni treba posebej ugotavljati niti obrazložiti.<br/><br/>V tej zadevi ne gre za inšpekcijski ukrep, ki bi revidentki trajno odvzel možnost bivanja v stanovanju. Gre za začasno omejitev njenega bivanja, do uskladitve izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka pa ni izkazala, da v tem času ne more bivati v drugih primernih prostorih. To je, da z njimi ne razpolaga oziroma da nima drugih možnosti začasnega bivanja. zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
257	Sklep X Ips 68/2014	14.5.2014	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1014745	ZUS-1 člen 83, 83/2-3.	gradbeno dovoljenje - obnova postopka - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Revidenta pa zgolj z navedbami, s katerimi opisujeta posledice, ki naj bi jima nastale, nista izkazala, da bi bile posledice izpodbijanega akta zanju zelo hude. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
258	Sklep I Up 509/2013	8.5.2014	INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS1014739	ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/2, 77. ZGO-1 člen 153, 153/2. ZUP člen 222, 285, 285/1, 290, 297, 297/1, 298, 298/1.	ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ukrep ob neskladni gradnji - način izvršbe - izvršba po drugih osebah - izvršba s prisilitvijo - poseg v tožničine pravice - pouk o pravnem sredstvu - poprava napake v upravnem aktu - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi - naložitev obveznosti povečanja tlorisa objekta	Ali se v posameznem primeru s sklepom o izvršbi odloča oziroma posega v pravice, obveznosti ali pravni koristi inšpekcijskega zavezanca, je odvisno od vsebine vsakega posameznega sklepa in okoliščin vsakega posameznega primera, kar mora sodišče v okviru tožbenih navedb, če pa gre za procesne predpostavke, pa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), presoditi v vsakem primeru posebej.<br/><br/>Prvostopenjsko sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do neskladja med izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe glede načina izvršbe, pa bi se moralo, ker bi moralo presoditi, ali je zaradi tega neskladja s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v tožničine pravice.<br/><br/>Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do vprašanja, ali se z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe posega v tožničine pravice s tem, ko se ji zaradi uresničitve inšpekcijskega ukrepa uskladitve njene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem odreja povečanje (dograditev) prizidka na tlorisno površino, določeno v gradbenem dovoljenju, in se odreja izvršba tega po tretjih osebah (torej dograditev prizidka na njene stroške po tretjih osebah), če tega ne bo storila sama v danem roku.<br/><br/>Določba drugega odstavka 153. člena ZGO-1 inšpektorja zavezuje k odreditvi odstranitve objekta, kolikor ni zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem, ne daje pa navedena zakonska določba pravne podlage za inšpekcijski ukrep povečanja (tlorisnih dimenzij) v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgrajenega objekta, še manj pa, da se tak ukrep celo izvrši po tretjih osebah. <br/><br/>Pouk o pravnem sredstvu je obvezna sestavina odločbe, vendar sam po sebi ne more dati ali odvzeti stranki pravice do sodnega varstva. Končna odločitev o tem, ali ima stranka zoper izpodbijani upravni akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od presoje sodišča o tem, ali je izpodbijani upravni akt po vsebini akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, oziroma ali so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za postopek v upravnem sporu določa ZUS-1 v 36. členu.<br/><br/>Upravni organ lahko vsak čas popravi svoje napake v upravnem aktu, to velja tudi za izvršilni naslov in izvršilni sklep, bodisi s sklepom o popravi pomote v aktu (222. člen ZUP), če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, ali pa s spremembo odločbe oziroma sklepa z uporabo katerega od zakonitih pravnih sredstev, določenih v ZUP (260. do 280. člen ZUP), če so izpolnjeni predpisani pogoji za uporabo katerega od teh pravnih sredstev.
259	Sklep X Ips 60/2014	20.3.2014	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS1014639	ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.	dovoljenost revizije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije - ravnanje v nasprotju z inženirskimi predpisi - projektant - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - vrednostni spor - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - konkretizacija hudih posledic - zelo hude posledice	Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Zadeva, v kateri je sporna odločitev Senata disciplinske komisije tožene stranke o revidentovi disciplinski kršitvi (in sankciji) ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.<br/><br/>Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
260	Sodba X Ips 133/2013	13.3.2014	DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK	VS1014638	ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.	denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe	Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje. <br/><br/>Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.<br/><br/>Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.<br/><br/>Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.<br/><br/>Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.