št. |
Opravilna št. |
Datum odločbe |
Področje |
Oznaka |
Pravna podlaga |
Institut |
Jedro |
241
|
Sklep I Up 210/2014
|
26.6.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014768
|
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 272/2. URS člen 158.
|
ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - obnova postopka - gradbeno dovoljenje
|
Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikovega predloga za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja še ni pravnomočna, saj je odvisna od odločitve sodišča. Začasna ureditev stanja na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 bi bila zato edina možna sodna pot, da se prepreči realizacija gradbenega dovoljenja. <br/><br/>Ker pa tožnik ni izkazal verjetnosti nastale težko popravljive škode, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
|
242
|
Sklep II Ips 245/2013
|
23.6.2014
|
ZEMLJIŠKA KNJIGA
|
VS0016917
|
ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 148, 148/1. ZGO-1 člen 159, 159/1.
|
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločba
|
Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.
|
243
|
Sklep X Ips 345/2013
|
12.6.2014
|
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014792
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9.
|
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - 30 dnevni rok za vložitev predloga, določen z odločbo Ustavnega sodišča - dovoljenost revizije - – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
|
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Bistveno vprašanje za pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi je pravočasnost predloga za obnovo postopka, glede na rok določen v odločbi Ustavnega sodišča U-I-165/09, zato vprašanji, ki ju revidenti navajajo in ki se nanašata na procesno vodstvo v upravnem postopku in na uporabo razveljavljene določbe prvega odstavka 62. člena ZGO-1 v obnovljenem postopku, nista pomembni pravni vprašanji glede na vsebino obravnavane zadeve in zato tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.<br/><br/>Revidenti tudi niso izkazali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ker niso natančno in konkretno opredelili pomembnega pravnega vprašanja po vsebini zadeve, navedli okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, in tudi niso opravili primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujejo neenotnost oziroma odstop, zato izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
|
244
|
Sklep X Ips 334/2013
|
22.5.2014
|
UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
|
VS1014747
|
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 74c, 123. ZUP člen 43, 290, 290-1.
|
obnovljen postopek - gradbeno dovoljenje - nezahteven objekt - dovoljenost revizije - pravna vprašanja se ne nanašajo na vsebino zadeve in niso bistvena za pravilno in zakonito odločitev
|
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Izpodbijani upravni akt je bil izdan v postopku, ki je bil obnovljen iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP. Vprašanja, ki jih revidenta zastavljata, pa se ne nanašajo na vsebino te zadeve, to je na varstvo njune pravice oziroma pravne koristi, ki sta jo v obnovljenem postopku uveljavljala. Tako iz vprašanj kot iz revizijskih navedb izhaja, da revidenta z njimi uveljavljata zaščito javne koristi. Prvo, drugo, tretje, četrto in peto vprašanje se namreč nanašajo izključno na pravilno uporabo materialnega prava v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa na varstvo njunih pravic in pravnih koristi. Taki sta tudi šesto in osmo vprašanje, ki se nanašata na razlago določbe prostorskega akta in določbe 74. c člena ZGO-1B. Sedmo vprašanje pa se nanaša le na enega od razlogov, s katerimi je upravni organ utemeljil svoj akt, zato samo presoja tega razloga in odgovor na to vprašanje, na pravilnost odločitve ne vpliva. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na to ni izkazan.
|
245
|
Sklep I Up 512/2013
|
15.5.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014727
|
ZUS-1 člen 22, 22/1, 35, 40, 40/1, 65, 66, 67. ZPP člen 325, 325/1, 325/2.
|
dopolnilna sodba v upravnem sporu - tožba zoper več upravnih aktov - odločanje o tožbi - kumulacija zahtevkov - zavrženje tožbe - potrditev odločitve iz drugih razlogov
|
V upravnem sporu se zakonitost izpodbijanega upravnega akta presoja v mejah tožbenega predloga; v mejah tožbenega zahtevka (glede pravic oziroma obveznosti oziroma pravnih koristi) pa sodišče v upravnem sporu odloča v sporu polne jurisdikcije (65. in 66. člen ZUS-1) in če odloča o adhezijskem zahtevku (67. člen ZUS-1).<br/><br/>Zato glede na naravo odločanja v tem upravnem sporu o presoji zakonitosti upravnega akta določb ZPP o dopolnilni sodbi (325. do 327. člen) ni mogoče primerno uporabiti v tem upravnem sporu.<br/><br/>Predlog za izdajo dopolnilne sodbe je torej nedovoljen, ne pa nepravočasen, kot navaja upravno sodišče, vendar napačen razlog za zavrženje predloga za izdajo dopolnilne sodbe na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva.
|
246
|
Sklep X Ips 357/2013
|
14.5.2014
|
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
|
VS1014730
|
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 146, 153, 158. ZUP člen 144, 144/1-4, 144/3.
|
neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
|
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena ustavitev gradnje in uskladitev gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.<br/><br/>Pravno vprašanje, ki se nanaša na zakonito zgrajene objekte, ki so na podlagi 197. člena ZGO-1 po samem ZGO-1 pridobili uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, presoje zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, izrečenega zaradi neskladne gradnje.<br/><br/>Vprašanje obrazložitve razlogov za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka v inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi ZGO-1, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba 146. člena ZGO-1, ki določa, da se vodenje inšpekcijskih ukrepov, izrekanje ukrepov in vročanje odločb v inšpekcijskem postopku šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, je namreč jasna in ne sproža dvomov ali dilem, da nujnosti inšpekcijskih ukrepov po ZGO-1 in s tem tudi vodenje skrajšanega postopka (primerjaj 4. točko prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP), ni treba posebej ugotavljati niti obrazložiti.<br/><br/>V tej zadevi ne gre za inšpekcijski ukrep, ki bi revidentki trajno odvzel možnost bivanja v stanovanju. Gre za začasno omejitev njenega bivanja, do uskladitve izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka pa ni izkazala, da v tem času ne more bivati v drugih primernih prostorih. To je, da z njimi ne razpolaga oziroma da nima drugih možnosti začasnega bivanja. zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
|
247
|
Sklep X Ips 68/2014
|
14.5.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014745
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
|
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
|
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Revidenta pa zgolj z navedbami, s katerimi opisujeta posledice, ki naj bi jima nastale, nista izkazala, da bi bile posledice izpodbijanega akta zanju zelo hude. Glede na to izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazala.
|
248
|
Sklep I Up 509/2013
|
8.5.2014
|
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
|
VS1014739
|
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/2, 77. ZGO-1 člen 153, 153/2. ZUP člen 222, 285, 285/1, 290, 297, 297/1, 298, 298/1.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ukrep ob neskladni gradnji - način izvršbe - izvršba po drugih osebah - izvršba s prisilitvijo - poseg v tožničine pravice - pouk o pravnem sredstvu - poprava napake v upravnem aktu - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi - naložitev obveznosti povečanja tlorisa objekta
|
Ali se v posameznem primeru s sklepom o izvršbi odloča oziroma posega v pravice, obveznosti ali pravni koristi inšpekcijskega zavezanca, je odvisno od vsebine vsakega posameznega sklepa in okoliščin vsakega posameznega primera, kar mora sodišče v okviru tožbenih navedb, če pa gre za procesne predpostavke, pa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), presoditi v vsakem primeru posebej.<br/><br/>Prvostopenjsko sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do neskladja med izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe glede načina izvršbe, pa bi se moralo, ker bi moralo presoditi, ali je zaradi tega neskladja s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v tožničine pravice.<br/><br/>Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do vprašanja, ali se z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe posega v tožničine pravice s tem, ko se ji zaradi uresničitve inšpekcijskega ukrepa uskladitve njene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem odreja povečanje (dograditev) prizidka na tlorisno površino, določeno v gradbenem dovoljenju, in se odreja izvršba tega po tretjih osebah (torej dograditev prizidka na njene stroške po tretjih osebah), če tega ne bo storila sama v danem roku.<br/><br/>Določba drugega odstavka 153. člena ZGO-1 inšpektorja zavezuje k odreditvi odstranitve objekta, kolikor ni zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem, ne daje pa navedena zakonska določba pravne podlage za inšpekcijski ukrep povečanja (tlorisnih dimenzij) v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgrajenega objekta, še manj pa, da se tak ukrep celo izvrši po tretjih osebah. <br/><br/>Pouk o pravnem sredstvu je obvezna sestavina odločbe, vendar sam po sebi ne more dati ali odvzeti stranki pravice do sodnega varstva. Končna odločitev o tem, ali ima stranka zoper izpodbijani upravni akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od presoje sodišča o tem, ali je izpodbijani upravni akt po vsebini akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, oziroma ali so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za postopek v upravnem sporu določa ZUS-1 v 36. členu.<br/><br/>Upravni organ lahko vsak čas popravi svoje napake v upravnem aktu, to velja tudi za izvršilni naslov in izvršilni sklep, bodisi s sklepom o popravi pomote v aktu (222. člen ZUP), če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, ali pa s spremembo odločbe oziroma sklepa z uporabo katerega od zakonitih pravnih sredstev, določenih v ZUP (260. do 280. člen ZUP), če so izpolnjeni predpisani pogoji za uporabo katerega od teh pravnih sredstev.
|
249
|
Sklep X Ips 60/2014
|
20.3.2014
|
GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
|
VS1014639
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3.
|
dovoljenost revizije - disciplinska kršitev Pravilnika Inženirske zbornice Slovenije - ravnanje v nasprotju z inženirskimi predpisi - projektant - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - vrednostni spor - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - konkretizacija hudih posledic - zelo hude posledice
|
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>Zadeva, v kateri je sporna odločitev Senata disciplinske komisije tožene stranke o revidentovi disciplinski kršitvi (in sankciji) ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.<br/><br/>Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
|
250
|
Sodba X Ips 133/2013
|
13.3.2014
|
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
|
VS1014638
|
ZUP člen 279, 279/1 -3. ZDen člen 16, 16/3, 32, 32/2, 54. ZUN člen 46, 46/3. ZGO-1 člen 215, 216, 219. ZGO-1B člen 127. ZSZ člen 2.
|
denacionalizacija - ničnost odločbe - ničnost delne odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - funkcionalno zemljišče - redna raba stavbe
|
Pri funkcionalnem zemljišču gre za zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe. Tako je tudi Zakon o prometu z nepremičninami določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, ustreza pojmu funkcionalnega zemljišča, kar izhaja iz takrat veljavne prostorske zakonodaje. <br/><br/>Prenos pravice uporabe na teh zemljiščih pa ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti s formalno določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča.<br/><br/>Zmotno je stališče, da bi moralo biti funkcionalno zemljišče formalno odmerjeno, da bi revidenta lahko uspešno zatrjevala njegov obstoj oziroma nezmožnost izvršitve odločbe o denacionalizaciji.<br/><br/>Po izrecni določbi tretjega odstavka 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti, če je na njem lastninska pravica fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Funkcionalna zemljišča, skupni prostori, deli, objekti in naprave v večstanovanjski hiši so v solastnini lastnikov stanovanj. Zato tudi sama funkcionalna zemljišča niso predmet vračanja v naravi.<br/><br/>Če na zemljišču, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, stojijo objekti v lasti tretje osebe, odločbe o denacionalizaciji ni mogoče niti pravno niti dejansko izvršiti.
|
251
|
Sodba X Ips 214/2013
|
27.2.2014
|
STAVBNA ZEMLJIŠČA - DAVKI
|
VS1014619
|
ZGO-1 člen 218b. URS člen 14, 14/2, 33, 67.
|
dovoljena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
|
Če ima nezazidano stavbno zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upravičena, četudi priklop na navedena omrežja dejansko ni izveden.<br/><br/>S sklicevanjem na višino obremenitve zazidanih zemljišč se revident sklicuje na razloge, ki po naravi stvari lahko pridejo v poštev le pri zazidanih zemljiščih, s takšnim sklicevanjem pa po presoji revizijskega sodišča ne more utemeljiti (ustavnopravno nesprejemljivega) neenakega obravnavanja nezazidanih zemljišč v primerjavi z zazidanimi zemljišči.
|
252
|
Sklep X Ips 145/2013
|
13.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014592
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 50, 50/6. ZVKD-1 člen 134.
|
zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
|
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>Odločitev sodišča prve stopnje in tudi obeh upravnih organov v obravnavani zadevi ne temelji samo na varstvenem režimu oziroma kulturnovarstvenih pogojih, določenih v Strokovnih osnovah, ampak tudi na varstvenih režimih, določenih z zakonom in s podzakonskimi predpisi. Zato revidentovo vprašanje, ki se nanaša samo na eno od pravnih podlag, ki določa varstveni režim in na katero je prvostopenjski organ med drugimi oprl svojo odločitev, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odgovor nanj ne bi vplival na drugačno odločitev v tej zadevi.<br/><br/>Ker revident uveljavljanja neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje samo glede pravnega vprašanja, ki v zadevi ni bistveno za odločitev, to za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
|
253
|
Sklep X Ips 310/2013
|
13.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014596
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 66, 147. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56, 66, 66/1-6.
|
gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ni pomembno vprašanje - jasne zakonske določbe
|
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>Glede na vsebino te zadeve revidentovo vprašanje, ali neizkazana pravica graditi pomeni predhodno vprašanje po 147. členu ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že na podlagi branja določb ZGO-1 (drugi in četrti odstavek 54. člena in 6. točke prvega odstavka 66. člena) in prvega ter drugega odstavka 66. člena ZUP namreč jasno izhaja, da mora investitor svoji vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokaz o pravici graditi. Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tak dokaz ni predložen, pravica graditi pa tudi ni razvidna iz javnih evidenc, ki so upravnemu organu dostopne, je taka vloga nepopolna in v takem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Ker je odgovor na revidentovo vprašanje možen že z branjem določb ZGO-1 in ZUP, o tem vprašanju pa obstaja tudi ustaljena upravnosodna praksa, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
|
254
|
Sklep X Ips 17/2014
|
13.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014648
|
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/1, 89. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
|
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija brez pooblastila - revizija brez podpisa odvetnika - revizija, ki jo je vložil revident sam - začasna odredba
|
Ker odvetnik revizije ni podpisal (niti sopodpisal), niti ni na njej kako drugače označil, da kot odvetnik v zvezi z njo opravlja kakšno dejanje v postopku, in ker v spisu tudi ni pooblastila odvetniku za vložitev revizije, gre za revizijo, ki jo je vložil revident sam in ker pri tem ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, taka revizija ni dovoljena.
|
255
|
Sklep X Ips 302/2013
|
13.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014585
|
ZUS-1 člen 83, 83/2.
|
gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
|
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>Revident izpodbija stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje. V izpodbijani odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.<br/><br/>Revident pomembnega vprašanja ni konkretno in natančno navedel, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, in tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zato ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.<br/><br/>Posledic izpodbijanega akta revident ni niti navedel niti izkazal, posledice, ki jih navaja, pa niso posledice izpodbijanega akta. Zato upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na njegovi strani, ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo tudi uveljavlja.
|
256
|
Sklep X Ips 358/2013
|
13.2.2014
|
GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
|
VS1014591
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
|
dovoljenost revizije - sprememba gradbenega dovoljenja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - zavrženje revizije
|
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.<br/><br/>V obravnavani zadevi revident izpodbija odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za spremembo gradbenega dovoljenja. V tej odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.<br/><br/>Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja, zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
|
257
|
Sklep X Ips 250/2013
|
13.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014616
|
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 3, 3/1, 66, 2/2-2.
|
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni podan - pomembno pravno vprašanje – vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – neenotnost glede vprašanj, ki niso bistvena za odločitev - zelo hude posledice niso konkretizirane
|
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.<br/><br/>V odločbi, s katero je zavrnjena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.<br/><br/>Izpostavljena vprašanja o obsegu presoje tožbenih navedb v primeru povzemanja pritožbenih navedb in vprašanje, ali gre za rekonstrukcijo kljub predhodni rušitvi objekta, niso pomembna pravna vprašanja. Revidenta namreč pritožbenih navedb nista povzela, temveč sta se v tožbi nanje le sklicevala. V tem primeru je bila izdaja gradbenega dovoljenja zavrnjena zaradi neskladja nove gradnje s prostorskim aktom in ne zaradi rekonstrukcije starega objekta. Revidenta izhajata iz napačnega razumevanja pojma „rekonstrukcija objekta“. Ta pojem je določen v točki 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1. <br/><br/>Ker sta revidenta neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje uveljavljala le glede pravnih vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja, ker se ne nanašajo na vsebino te zadeve oziroma za odločitev v tej zadevi niso pomembna, tudi ta v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.<br/><br/>Zelo hudih posledic izpodbijanega akta revidenta nista konkretizirala, zato tudi pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
|
258
|
Sklep I Up 249/2013
|
6.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
|
VS1014582
|
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZGO-1 člen 156a.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ni upravni akt po ZUS-1 - zavrženje tožbe
|
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom in določa zakonito sredstvo izvršbe, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zoper tak sklep o dovolitvi izvršbe zavrže po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je zato pravilna. <br/><br/>Na drugačno odločitev sodišča tudi ne vpliva novela Zakona o graditvi objektov (ZGO-1E), ki v osnovni zakon dodaja 156. a člen glede odloga izvršbe inšpekcijskih odločb o odstranitvi objektov. V upravnem sporu se namreč presoja pravilnost in zakonitost upravnih aktov po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijanega upravnega akta. Če bosta tožnika želela uveljaviti odložitev izvršbe po navedenem 156. a členu ZGO-1, bosta morala za odlog izvršbe zaprositi prvostopenjski upravni organ.
|
259
|
Sklep X Ips 276/2013
|
6.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO
|
VS1014572
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
|
gradbeno dovoljenje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - navedba revizijskih razlogov - zelo hude posledice niso konkretizirane
|
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>Samo z navedbo revizijskih razlogov in njihovo obrazložitvijo brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjeno. <br/><br/>Zgolj navedba, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
|
260
|
Sklep X 243/2013
|
5.2.2014
|
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
|
VS1014584
|
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 6. ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10, 10/2.
|
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije- vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - načelo zakonitosti - že rešeno vprašanje
|
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. <br/><br/>V inšpekcijski odločbi, s katero je revidentu naložena odstranitev nezakonito zgrajenega objekta revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.<br/><br/>Revidentovo vprašanje (katero materialno pravo so pri svojem odločanju dolžni uporabiti upravni organi in sodišče prve stopnje) ni pomembno pravno vprašanje, ker o tem vprašanju obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba ne odstopa, ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
|