št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
101	VSRS Sodba X Ips 31/2019	19.2.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO	VS00031809	ZGO-1 člen 66, 66/1. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-17, 15, 15/4, 38, 39, 39/3, 39/3-3, 43, 55, 55/1, 55/3, 56, 56/1, 95, 95/1, 95/4, 96, 96/3, 96/4, 96/7, 97. ZUN člen 21, 25, 25/1, 40. ZUreP člen 4, 4/2, 4/3, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 370, 370/2, 371, 371/2. URS člen 2, 125, 161, 161/1.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - občinski prostorski akti - ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akti - prostorski izvedbeni načrt - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - prenehanje veljavnosti - razveljavitev dela PUP-a - dopuščena revizija	Okoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt.<br/><br/>OPN je hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja.<br/><br/>Iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s PUP oziroma z v njem določenimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Biti pa mora skladen s prostorskimi sestavinami v preteklosti sprejetih občinskega dolgo- in srednjeročnega družbenega plana. Že na podlagi te ureditve, ki je specialna v razmerju do določb, ki veljajo za sprejem OPPN po uveljavitvi OPN, je mogoče sklepati, da med OPPN in PUP ni vzpostavljenega hierarhičnega odnosa na način, kot je za OPPN in OPN določen v četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt.<br/><br/>Oba prostorska izvedbena akta (PUP in PIN) sta vsak za svoje območje urejanja določala pogoje za gradnjo objektov in je kasnejši PIN, sprejet za določeno območje urejanja, nadomestil na istem območju do tedaj veljavni PUP. Slednji so torej že na podlagi zakona veljali le do sprejema izvedbenega načrta. Tako PUP kot PIN pa so morali biti usklajeni s hierarhično višjima aktoma (dolgo- in srednjeročnim planom občine), medtem ko tak odnos med njimi ni bil, niti ni mogel biti vzpostavljen.<br/><br/>Iz zakonske zahteve, da PIN upošteva prostorske sestavine občinski družbenih planov, in na drugi strani iz enake zahteve za OPPN po četrtem odstavku 95. člena ZPNačrt izhaja, da gre za vsebinsko primerljiva prostorska predpisa.
102	VSRS Sklep X DoR 108/2019-3	5.2.2020	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS00031829	ZGO-1 člen 152, 157. ZPP člen 367, 367a, 367b, 367b/4, 367b/6, 370, 370/2, 377.	predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - konkretno pravno vprašanje ni postavljeno - dejansko stanje kot revizijski razlog - zavrženje predloga - inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora	Vprašanji na način, kot sta zastavljeni, nista konkretni pravni vprašanji.<br/><br/>V predlogu ni obrazloženo, zakaj je sodišče vprašanje rešilo nezakonito, niti ni navedeno, katero pravno pravilo naj bi prekršilo. Vse to pa onemogoča tudi presojo v predlogu zatrjevane pomembnosti vprašanj za pravni red oziroma za enotnost sodne prakse, torej vrednot, ki presegajo zakonitost izdane sodbe v konkretnem primeru.
103	VSRS Sklep I Up 222/2019	22.1.2020	GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO	VS00031184	ZUS-1 člen 32. ZGO-1 člen 213, 251, 251/1.	ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje - odstranitev prizidka - izdaja začasne odredbe - nastanek težko popravljive škode - zadržanje izvršitve upravnega akta	Tožnika nastanek težko popravljive škode utemeljujeta z dvema argumentoma: da bi odstranitev spornega prizidka posegla v statično stabilnost stavbe, kot tudi v preostale že postavljene oporne zidove in v stabilnost zalednega terena, poleg tega pa naj bi jima bil onemogočen dostop do objekta v katerem bivata; ter da predvidevata, da jima bo v bodoče uspelo legalizirati sporni prizidek, saj naj bi tako rešitev dopuščal sprejeti OPPN. Po presoji Vrhovnega sodišča sta pritožnika z zgoraj povzetimi navedbami z verjetnostjo izkazala možnost nastanka težko popravljive škode, ki bi jima lahko nastala zaradi izvršitve naloženega ukrepa odstranitve.
104	VSRS Sklep I Up 186/2019	22.1.2020	UPRAVNI SPOR	VS00031185	ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/3, 28, 33, 33/1-1, 33/2. ZS člen 99. ZUreP-2 člen 3, 3/1-7, 245, 245/1, 247.	upravni postopek - pristojnost upravnega sodišča - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - izdaja odločbe po uradni dolžnosti - ugotovitvena odločba občinskega organa - zemljiška knjiga - izbris zaznambe - dopustnost tožbe zaradi molka organa - pravni interes - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin - opustitev odločanja - pravica do zasebne lastnine	Tožnika sta zatrjevala nezakonitost opustitve dolžnega ravnanja občinskega sveta, da sprejme odločitev o ukiniti statusa javnega dobra. Ker v tem primeru ne gre za razmerje dveh prirejenih subjektov, je edino sodno varstvo pritožnikov pred nezakonitostjo ravnanja oblastnega organa, ki naj bi posegalo v njune človekove pravice, zagotovljeno v upravnem sporu in ne pred sodiščem splošne pristojnosti. Stališče izpodbijanega sklepa, na katerim temelji zavrženje tožbe, je zato napačno.
105	VSRS Sklep II SM 3/2019	14.11.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VS00029919	SPZ člen 77. ZPP člen 38, 206, 206/4. ZEN člen 20. ZENDMPE člen 11.	svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - nepravdni postopek - enotnost sodne prakse - določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izpodbojna zakonska domneva - protiustavnost - zavrnitev predloga	Pogoji za izdajo svetovalnega mnenja niso izpolnjeni.
106	VSRS Sklep X Ips 4/2019	23.10.2019	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK	VS00028691	ZUP člen 270, 270/1, 279, 279/1-3, 279/1-4, 281. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.	gradbeno dovoljenje - odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku - pravni učinki - odločitev o zahtevi - sprememba gradbenega dovoljenja - ničnost gradbenega dovoljenja - odločanje brez zahtevka - pravica do pravnega sredstva - neizvršljivost odločbe - gradnja - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji - dopuščena revizija	Pravnomočnost odločitve o odpravi ali razveljavitvi prej izdane odločbe, ki jo upravni organ izda v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pomeni, da je bilo s tem dokončno odločeno o revidentkini vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja na spornih zemljiščih. Res je pravni učinek razveljavitve upravne odločbe (za kar gre v obravnavanem primeru) drugačen od pravnega učinka odprave (281. člen ZUP), saj odprava odločbe učinkuje za nazaj, razveljavitev pa za naprej. Vendar gre pri tem le za usodo in materialnopravne učinke prejšnje odločbe, ti učinki pa ne pomenijo, da je bilo o zahtevi stranke odločeno. Tudi razveljavitev odločbe vrača obnovljeni postopek v fazo, ko še ni bila izdana odločba, tj. do procesnega položaja, v katerem mora pristojni upravni organ, če stranka zahteve sama ne umakne, o njej odločiti ponovno, bodisi jo zavreči ali zavrniti, bodisi ji ugoditi in razveljavljeno oziroma odpravljeno odločbo nadomestiti z novo.<br/><br/>Ker torej razveljavitev prej izdane odločbe v obnovljenem postopku sama po sebi še ne pomeni tudi odločitve o vloženi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, izrek ničnosti ponovne odločitve o izdaji takega dovoljenja iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, revidentki neupravičeno onemogoča pravico uveljavljati, da so pogoji za izdajo dovoljenja, kot ga je zahtevala, izpolnjeni.<br/><br/>S stališčem, da pomeni odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično, je nedopustno poseženo v pravico vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, da bi v postopku s pravnimi sredstvi uveljavljal, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja tudi v obnovljenem postopku izpolnjeni.
107	VSRS Sodba II Ips 189/2018	17.10.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO	VS00031238	ZPP člen 37, 180, 185, 18571, 367, 367/2, 367/5. ZEN člen 8. SPZ člen 48. ZTLR člen 24.	ugotovitev skupne lastnine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v tujo nepremičnino - mansarda - nastanek nove stvari - stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - dokazno breme - neupravičena pridobitev - kondikcija - objektivna sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sklepčnost tožbe - popolnost tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zapadlost terjatve	Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi, do katere pa v primerih, kakršen je tudi konkretni, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo.
108	VSRS Sklep I Up 7/2019	9.10.2019	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00028692	GZ člen 5.	procesna predpostavka za tožbo - pravni interes za tožbo - izboljšanje pravnega položaja - odstranitev objektov - gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta - nov zakon	Gradbeni zakon (GZ), veljaven v času odločanja, ne zahteva gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ampak se ta lahko izvede na podlagi prijave začetka gradnje.1 Izdano in za tožnika sporno gradbeno dovoljenje tako v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več pogoj in podlaga za odstranitev objektov. Za to, da investitor odstrani objekte, spornega gradbenega dovoljenja ne potrebuje več. Odločanje o zakonitosti tega dovoljenja tako v ničemer ne spremeni pritožnikovega pravnega položaja. Ne glede na odločitev, ki bi jo sodišče ob eventualni vsebinski presoji spornega dovoljenja sprejelo, ta tožnikovega pravnega položaja ne bi spremenila, saj sporno dovoljenje ni več pogoj oziroma podlaga za odstranitev objektov. To hkrati pomeni, da pritožnik za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega postopka, ki ga je začel s tožbo, očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja.
109	VSRS Sklep I Up 178/2018	9.10.2019	LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR	VS00028019	ZLS člen 46, 48, 48/1. ZUreP-2 člen 110, 119.	občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - sklep občinskega sveta o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta - zahteva za razpis referenduma - ljudska iniciativa - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - sodno varstvo v upravnem sporu - ugoditev pritožbi	ZLS v prvem odstavku 48. člena določa, da lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Organ, na katerega je naslovljena zahteva iz prvega odstavka, je dolžan v roku, ki ga določi statut občine, najkasneje pa v treh mesecih odločiti o zahtevi. Zakonodajalec ni določil, za katere "druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta" lahko volivci zahtevajo razveljavitev. Sklep o začetku priprave OPPN je sicer res procesni sklep, izdan na podlagi določb Zakona o urejanju prostora, vendar po presoji Vrhovnega sodišča zakon ne izključuje, da bi lahko občani zahtevali razveljavitev tudi takšne odločitve, kot je bila sprejeta v obravnavani zadev, če seveda zahtevo podpre zadostno število občanov (pet odstotkov vseh volivcev v občini).
110	VSRS Sklep I Up 166/2019	9.10.2019	UPRAVNI SPOR	VS00027985	ZUreP-2 člen 58. ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/6, 82.	začasna odredba - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe in začasne odredbe - posebna pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe	Nujna posledica odvisnosti instituta začasne odredbe od procesne usode tožbe je, da lahko tožnik doseže obravnavo predlaganega ukrepa samo, če mu to uspe glede tožbe. Že po naravi stvari je zato v primeru hkratnega zavrženja tožbe in zahteve za začasno odredbo izključeno samostojno izpodbijanje odločitve o začasni odredbi. Tožnik jo more in mora napasti le v pritožbi zoper sklep o tožbi, saj so razlogi o dopustnosti tožbe tudi razlogi, s katerimi utemeljuje upravičenje do vsebinske obravnave predlagane začasne odredbe. To pa po naravi stvari izključuje uporabo določbe šestega odstavka 32. člena ZUS-1.<br/><br/>ZUS-1 v 82. členu določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. V 32. členu ZUS-1 je predvidena posebna pritožba le zoper sklep z vsebinsko presojeno zahtevo za začasno odredbo. To pomeni, da posebna pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe zaradi zavržene tožbe ni dovoljena.
111	VSRS Sodba X Ips 2/2019	18.9.2019	GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI POSTOPEK	VS00027882	ZGO-1 člen 2, 2/1-5, 50a. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka (2009) člen 15, 40, 40-1, 55, 61. ZGJS člen 5, 5/2, 7,. ZUP člen 279, 279/1-4.	soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - obveznost priklopa - javno vodovodno omrežje - zahteva stranke - ničnost odločbe - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - napačen pravni pouk - revizija tožene stranke - dopuščena revizija	Za odločitev organa, s katero odloči o strankini dolžnosti priključitve objekta na javno vodovodno omrežje, ni potrebna strankina zahteva, zato razlog za ničnost iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti podan.
112	VSRS Sklep I Up 100/2019	4.7.2019	UPRAVNI SPOR - URBANIZEM	VS00025648	Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (2017) člen 58, 58/3-1, 58/7. ZUS-1 člen 32.	prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - začasno zadržanje - začasna odredba ZUS-1 - zadržanje izvršitve upravnega akta - pravni interes za tožbo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi	Zadržanji po določbah 58. člena ZUreP-2 in 32. člena ZUS-1 že po naravi stvari zaradi različnega predmeta spora nista identični. Vložena tožba po 58. členu ZUreP-2 zadrži izvršitev upravnih aktov, izdanih na podlagi določb predpisa, ki so izpodbijane v upravnem sporu. To za morebiti začete upravne spore zoper navedene konkretne posamične akte pomeni, da v njih do odločitve o tožbi, vloženi na podlagi ZUreP-2, ni potrebe za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1.<br/><br/>Določba sedmega odstavka 58. člena ZUreP-2 navedeno začasno varstvo zaradi zagotavljanja učinkovitosti sodnega postopka zoper prostorski izvedbeni akt dopolnjuje s tem, da omogoča zadržanje izvajanja samega predpisa oziroma njegovega dela. Ob takem zadržanju ni mogoče opraviti dejanj, ki bi temeljila na spornem delu predpisa. V primeru, če so izpodbijane določbe, ki so podlaga za izdajanje upravnih aktov (npr. določbe o prostorskih izvedbenih pogojih iz druge alineje drugega odstavka 58. člena ZUreP-2), tako zadržanje vpliva na izvedbo upravnih postopkov. Ti se ne morejo začeti, že začeti postopki pa se ne nadaljujejo. Namen tega zadržanja torej je, da do izdaje upravnih aktov sploh ne pride. Poleg tega omenjeno zadržanje učinkuje proti vsem, zadržanje izvršitve upravnega akta pa le v konkretnem in posamičnem primeru
113	VSRS Sodba X Ips 22/2018	3.7.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO	VS00025651	ZGO-1 člen 66, 68, 73, 73/3. ZUreP-1 člen 65, 72, 72/1. ZPP člen 351, 351/2.	sprememba gradbenega dovoljenja - pravnomočno gradbeno dovoljenje - naklon strehe - lokacijski pogoji - sprememba lokacijskih pogojev - sodba presenečenja - uporaba druge pravne podlage - potrebna skrbnost - pravica do izjave - dopuščena revizija	Sprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1.<br/><br/>Sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 pomeni izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo.
114	VSRS Sklep II SM 1/2019	27.6.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VS00025608	ZPP člen 38, 206, 206/4. SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZENDMPE člen 11.	svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - enotnost sodne prakse - jezikovna razlaga - namenska razlaga - novela ZPP-E - nepravdni postopek - določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izpodbojna zakonska domneva - zadnja mirna posest - pravična ocena - zemljiški kataster kot uradna evidenca - poseg v zasebno lastnino - protiustavnost - zavrnitev predloga	Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja ni izkazana sicer zatrjevana neenotnost sodne prakse višjih sodišč. Pravzaprav ni navedena nobena (ne)enotna sodna praksa, na katero naj bi se oprlo Vrhovno sodišče pri razlagi spornega pravnega pravila. Celo nasprotno, iz odločb nižjih sodišč je razvidno, da sta že sami ugotovili, da je na tem področju sodna praksa enotna. Hiter pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča pa pokaže, da se je tudi to o tem že izreklo.<br/><br/>Očitno je, da zastavljeni vprašanji z neenotonostjo sodne prakse nimata nič skupnega. Vrhovno sodišče bi s podajo svetovalnega mnenja (tj. odgovorom na zastavljeni vprašanji) le uporabilo že ustaljeno sodno prakso in ustrezne razlagalne metode, s čimer bi (nehote) že prejudiciralo končno razsodbo. Ne le, da bi s tem zašlo zunaj pravnega okvira, določenega v četrtem odstavku 206. člena ZPP, temveč bi predvsem postopalo v nasprotju z namenom tega novega instituta, ki se mora v duhu ustavnih procesnih jamstev in ekonomičnosti postopka osredotočiti izključno na razlago pravnih pravil, v funkciji ex ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Le taka razlaga je lahko skladna s siceršnjim položajem Vrhovnega sodišča.
115	VSRS Sklep X DoR 74/2019-3	5.6.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00024697	ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZPNačrt člen 96, 96/1, 96/2.	dopuščena revizija - občinski podrobni prostorski načrt - občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - prenehanje veljavnosti	Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali lahko občina, še preden sprejme OPN, v letu 2013 sprejme OPPN za določeno območje občine in v tem delu določi prenehanje veljavnosti odloka o PUP?
116	VSRS Sodba in sklep II Ips 128/2018	9.5.2019	LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO	VS00023655	ZS člen 128. ZLNDL člen 1, 4, 5. ZUN člen 5 - 20, 21, 46. ZGO-1 člen 216, 217. SZ člen 190. ZVEtL člen 7, 30. ZVEtL-1 člen 43.	lastninjenje - lastninska pravica države - poslovni prostori sodišč - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna praznina	Odločba pojasnjuje:<br/><br/>- lastninjenje poslovnih prostorov v t.i. sodnih stavbah,<br/><br/>- kriterije za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVetL in ZVetL-1, s poudarkom, da morata oba predpisa ob pravilni uporabi kriterijev, privesti do enega rezultata.
117	VSRS Sodba X Ips 94/2017	17.4.2019	KOMUNALNA DEJAVNOST - UPRAVNI SPOR - URBANIZEM	VS00022262	ZUS-1 člen 64, 64/4. ZPNačrt člen 71, 72, 76, 78, 79. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 297, 297/1, 299,. URS člen 2. ZGO-1 člen 2, 2/1-1.6., 2/1-4, 2/1-6.3.. Odlok o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (2007) člen 3.	dovoljena revizija - vrednostni kriterij - obračun komunalnega prispevka - obračunsko območje komunalne opreme - javna komunalna infrastruktura - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - exceptio illegalis - občinski odlok - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - vsebina izreka sodbe - novejša sodna praksa - pravna varnost - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji	Tožena stranka bi morala pri presoji, ali odmeriti komunalni prispevek in s tem zagotoviti priključitev objektov na javno infrastrukturo, uporabiti ZPNačrt tako, da bi kot komunalno opremljene štela le tiste parcele, pri katerih se je priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo lahko izvedla na podlagi izgradnje posameznih priključkov. Če je bilo pred tem za priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo (javno infrastrukturo) treba šele izgraditi dodatne objekte, ki nimajo (več) značilnosti priključka, temveč značilnosti infrastrukture (torej komunalne opreme), navedenih parcel pravno ni bilo mogoče šteti za komunalno opremljene.<br/><br/>Obveznost spoštovanja pravnih stališč sodišča v upravnem sporu s strani uprave oziroma drugih organov oblasti, ki so vsebovana v sodbi o odpravi izpodbijanega upravnega akta in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje pristojnemu organu izhaja iz ustavne vloge upravnega sodstva tako z vidika zagotavljanja pravice do učinkovitega sodnega varstva v upravnem sporu (23. in 157. člen Ustave) kot tudi učinkovitega neodvisnega in nepristranskega sodnega nadzora nad delom uprave (3. in 120. člen Ustave). Pravilna uporaba materialnega in procesnega prava je praviloma jedro spora med strankama upravnega spora, saj je prav to tisto, kar v primeru uspeha s tožbo daje podlago za odločitev sodišča v sporu polne jurisdikcije oziroma, kar ob odpravi izpodbijanega upravnega akta usmerja nadaljnje odločanje o pravici ali obveznosti stranke z novim upravnim aktom.<br/><br/>Potreba po povečanju pravne varnosti državljank in državljanov ter drugih oseb (2. člen Ustave) narekuje nadgradnjo sodne prakse glede pravne vezanosti tožene stranke in drugih organov na sodbo. Zato je treba določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 razlagati tako, da sodišče z izrekom sodbe ob odpravi upravnega akta tudi naloži toženi stranki (upravi ali drugemu organu oblasti) določeno postopanje oziroma odločanje, vezano na stališča sodišča glede pravilne uporabe materialnega prava in pravil postopka. Upravno sodišče v okviru sprejete sodbe in v njej vsebovanih stališč pravnomočno odloči o pravilni uporabi prava v obravnavani (upravni ali javnopravni) zadevi, zato je tudi po pomenu in funkciji pravilno, da je odločitev o tem del izreka sodbe v upravnem sporu. Stvar vsakokratne presoje Upravnega sodišča pa je, kako določno je glede na naravo spora in pomen sprejetih stališč treba v izreku opredeliti način izvršitve sprejete sodbe v ponovnem postopku upravnega organa, saj lahko zadošča tudi splošna navedba, ki ustreza vsebini četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, da je v ponovnem postopku tožena stranka ob izdaji odločbe vezana na stališča glede uporabe materialnega prava in pravil postopka, ki izhajajo iz obrazložitve sodbe.
118	VSRS Sodba X Ips 7/2018	10.4.2019	STVARNO PRAVO	VS00022393	ZEN člen 11, 82, 87, 87/1. SPZ člen 118. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 22.	dopuščena revizija - odločba Geodetske uprave - spremembe vpisov v katastru stavb - skupni deli stavbe v etažni lastnini - pooblastila upravnika - soglasje vseh etažnih lastnikov - skrajšani ugotovitveni postopek	Upravnik je oseba, ki je že po zakonu upravičena vložiti zahtevo za spremembo podatkov katastra stavb. Med spremembe podatkov stavb pa se šteje tudi delitev dela stavbe.<br/><br/>Postopek za spremembo podatkov katastra stavb vsebuje tudi ureditev za primere, ko se etažni lastnik ne strinja z elaboratom. Postopanje geodetske uprave v takem primeru pa ni odvisno od vprašanja, ali potrebuje upravnik stavbe za vložitev zahteve za začetek postopka za spremembo podatkov na podlagi že izdelanega elaborata spremembe podatkov katastra stavb posebno soglasje tega etažnega lastnika, temveč od vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Eden izmed pogojev za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku je, da je zahtevi priložen elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant. Zapisnik o obravnavi elaborata za vpis stavbe v kataster stavb pa mora izkazati soglasje lastnika stavbe oziroma lastnikov vseh delov stavb, da podatki in načrti, ki so navedeni in prikazani v elaboratu, izkazujejo dejansko stanje stavbe in delov stavb v naravi.
119	VSRS Sklep I Up 9/2018	27.3.2019	UPRAVNI SPOR	VS00021850	ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. ZUS-1 člen 5, 75, 75/3. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 58. Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača (odsek Renče) (2016) člen 2, 12, 23, 26.	akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - uredba o državnem prostorskem načrtu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - ugoditev pritožbi	Vsak državni prostorski načrt ne vsebuje nujno zgolj splošne in abstraktne pravne norme. Čeprav zakon določa, da gre za splošni akt, lahko ta akt po odločitvi normodajalca (Vlade Republike Slovenije) vsebuje tudi posamezne norme, ki urejajo posamična razmerja tako, da učinkujejo enako kot to velja za upravne akte. Zato je treba v vsakem konkretnem primeru (glede na trditveno podlago v tožbi) opraviti presojo posamezne norme državnega prostorskega načrta in ugotoviti, ali je ta res splošna, tako da se nanaša na nedoločljiv krog oseb, oziroma abstraktna in torej ureja nedoločeno število bodočih primerov, ali pa je konkretna in ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb.
120	VSRS Sodba III Ips 71/2018	19.3.2019	GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO	VS00021755	OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.	pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundarnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev - trditveno in dokazno breme	Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.<br/><br/>Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v Republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.