št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
121	VSRS Sklep I Up 210/2018	13.3.2019	UPRAVNI SPOR - URBANIZEM	VS00021857	Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 12, 12/1-2. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 58. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2015) člen 8. ZPP člen 112, 112/2. ZUS-1 člen 32, 32/2. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana ? izvedbeni del (2018) člen 3.	občinski prostorski načrt (OPN) - sprememba prostorskega načrta - prostorski izvedbeni akt - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - načelo pravne varnosti - ugoditev pritožbi - začasna odredba - procesne predpostavke - prepoved reformatio in peius	Spremembe, ki jih je odredila Novela Občinske prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana - izvedbeni de (OPN MOL ID), so z dnem njene uveljavitve začele veljati kot del (z novelo) spremenjenega osnovnega predpisa (OPN MOL ID). Zato je logično, da je celotno besedilo 12. člena OPN MOL ID, ne glede na to, kakšna je bila njegova prejšnja vsebina, začelo veljati 4. 7. 2018. Nasprotno stališče bi bilo z vidika načela pravne države (2. člen Ustave RS) neprimerno in nedopustno, saj bi bilo v nasprotju z zahtevo po jasnosti in določnosti predpisov in bi, kljub uporabi nomotehničnega spreminjanja obstoječega predpisa, kakršno je bilo v obravnavani zadevi, neupravičeno terjalo poznavanje prejšnjih, čeprav neveljavnih predpisov.<br/><br/>OPN MOL ID je prostorski izvedbeni akt, zoper katerega je ob smiselni uporabi določb ZUS-1 mogoč upravni spor. Tožbo lahko v treh mesecih od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta med drugim vloži oseba zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če izkaže, da ima akt zanjo bistvene posledice.<br/><br/>Začasna ureditev stanja z začasno uredbo oziroma zadržanje upravnih aktov se mora predlagati glede na sporno pravno razmerje. Če je predlagana začasna odredba izven predmeta spora, se takšen predlog zavrže zaradi pomanjkanja procesne predpostavke.
122	VSRS Sklep I Up 159/2018	20.2.2019	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00020350	ZUS-1 člen 5, 5/1, 36, 36/2-2, 64, 64/3.	gradbeno dovoljenje odpravljeno v pritožbenem postopku - odprava odločbe prve stopnje in vrnitev v ponoven postopek - dovoljenost upravnega spora - potrdilo o pravnomočnosti odločbe - odloženo sodno varstvo - obseg ugovora - pravočasnost	Upravni spor zoper akt organa druge stopnje o odpravi izdanega prvostopenjskega akta in njegovi vrnitvi v ponovni postopek ni mogoč. A sodno varstvo s tem posamezniku ni odvzeto, temveč je zgolj odloženo iz sistemsko razumnih razlogov.<br/><br/>Odloženo sodno varstvo pomeni, da je treba posamezniku zagotoviti enako učinkovito varstvo njegovih pravic v upravnem sporu, ki bi sledil zanj (morebiti) neugodni dokončni odločitvi upravnih organov. Posameznik bo zato v tem upravnem sporu moral imeti sodno varstvo v nezmanjšanem obsegu ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal zoper vse akte, ki so vodili do izdaje zanj neugodne dokončne upravne odločbe, če njihove zakonitosti sodišče v upravnem sporu še ni presojalo (in zato niso postali res iudicata v materialnem smislu).<br/><br/>V konkretnem primeru to pomeni, da bo v primeru, če v ponovljenem upravnem postopku pritožnica zahtevanega gradbenega dovoljenja ne bi pridobila, imela zoper dokončni upravni akt na voljo vsa pravna sredstva, vključno s sodnim varstvom v upravnem sporu, v katerem bo lahko presojan tudi ugovor nepravočasnosti pritožbe v zvezi z odločbo organa druge stopnje, s katero je bila prvostopenjska upravna odločba o izdaji gradbenega dovoljenja odpravljena.
123	VSRS Sodba II Ips 198/2018	19.2.2019	ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO	VS00020063	URS člen 26, 33. ZGO-1 člen 152, 156a. Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.	odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja - odstranitev nelegalne gradnje - rušenje objekta - upravna izvršba - nezakonitost sklepa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - učinki ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča - vmesna sodba	Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev izhaja iz načela subsidiarnosti odškodninske odgovornosti za oblastno protipravnost in pomeni, da opustitev vložitve pravnega sredstva vrednostno pretehta protipravno ravnanje oblastnega organa. Vendar pa to pravilo ni absolutno. Oškodovancem ni mogoče naložiti bremena, da izčrpajo pravna sredstva, ki nimajo kvalitete učinkovitega pravnega sredstva. Takšna zahteva bi predstavljalo nesorazmerno breme za uveljavljanje pravice do povračila škode iz 26. člena Ustave.<br/><br/>Z nezakonito rušitvijo objekta v zasebni lasti je toženka na protipraven način izničila lastninsko pravico nad spornim objektom, kakor tudi nad premičnimi stvarmi, ki so se v njem nahajale. Dejstvo, da objekt ni bil legaliziran na navedeno ugotovitev nima vpliva. Utemeljen je sklep, da je zaradi nedopustnega posega v pravico do zasebne lastnine izpolnjen pogoj oblastne protipravnosti iz 26. člena Ustave.
124	VSRS Sklep X DoR 227/2018-3, enako tudi VSRS Sklep X DoR 268/2018-3	9.1.2019	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00023216	ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 43. ZGO-1 člen 96, 96/2.	dopuščena revizija - uporabno dovoljenje za del objekta - priznanje statusa stranskega udeleženca - etažni lastniki večstanovanjske stavbe	Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali imajo etažni lastniki stavbe v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja za posamezni del stavbe po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) pravico udeleževati se postopka kot stranski udeleženec zaradi varstva svoje lastninske pravice?
125	VSRS Sodba II Ips 179/2017	22.11.2018	OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VS00018471	ZNP člen 119, 205, 205/1-4, 207, 207/2. OZ člen 46, 95, 96, 97, 98, 99, 468. ZEN člen 9.	nepravdni postopek - delitev solastnine - oblikovalna odločba - originarna pridobitev lastninske pravice - res iudicata - prodaja nepremičnine - poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - manjša površina nepremičnine - zmota o bistveni lastnosti predmeta - stvarna napaka - jamčevalni zahtevek - neupravičena pridobitev - prekinitev postopka - začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo	Pravni temelj za pridobitev toženkine lastninske pravice je oblikovalna sodna odločba, na podlagi katere je v trenutku pravnomočnosti originarno pridobila lastninsko pravico na nepremičnini. Manjša površina nepremičnin, ki so v nepravnem postopku pripadle pravnemu predniku tožnice, in ki je bila ugotovljena po pravnomočno zaključenem nepravdnem postopku delitve solastnine, v razmerju med toženko in tožnico kot singularno pravno naslednico bivšega solastnika, ne ustvarja nobenih pravnih posledic in toženke ne more bremeniti.<br/><br/>Manjša površina kupljenih nepremičnin bi lahko pomenila kvečjemu zmoto o lastnosti predmeta (46. člen OZ), na podlagi katere bi tožnica v skladu z določbami 95. do 99. člena OZ s tožbo zoper prodajalca (ob izpolnjeni bistveni in opravičljivi zmoti) lahko zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe oziroma stvarno napako, zaradi katere bi v skladu z določbo 468. člena OZ zoper prodajalca lahko uveljavljala jamčevalne zahtevke.
126	VSRS Sodba X Ips 69/2016	21.11.2018	DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK	VS00018846	ZUS-1 člen 72, 83. ZDDV-1 člen 6, 14, 76a, 76b. SPZ člen 257. ZDavP-2 člen 141, 125. ZGO-1 člen 56.	dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - stavbna pravica - superficies solo cedit - ne bis in idem - dobava blaga - davčni inšpekcijski nadzor - sklep o ustavitvi - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - formalna in materialna pravnomočnost	Stavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 257. člena SPZ-1).<br/><br/>Dejstvo, da je po specialni ureditvi, določeni v 56. členu takrat veljavnega ZGO-1 gradbeno dovoljenje lahko pridobila tudi stranka, ki je svojo pravico graditi izkala z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, ne more vplivati na presojo ali gre v obravnavani zadevi za dobavo blaga ali ne. Opisana ureditev je bila specialno določena v takrat veljavnem ZGO-1 in je bila predvidena zgolj za uporabo v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja.<br/><br/>Pojem pravnomočnosti iz petega odstavka 141. člena ZDavP-2 se nanaša le na materialno pravnomočnost. Davčni inšpekcijski nadzor se ne more ponoviti glede pravnomočnih vsebinskih ugotovitev in dejanj predhodno zaključenega davčnega inšpekcijskega nadzora.
127	VSRS Sklep I Up 191/2018	21.11.2018	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00022611	ZUS-1 člen 32.	začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - materialna škoda - rušenje objekta - težko popravljiva škoda ni izkazana	Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode. Pritožnik s pavšalnim in nekonkretiziranim utemeljevanjem, da mu bo z odstranitvijo objekta nastala nepopravljiva materialna škoda, ne more uspešno izkazati težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Namen začasne odredbe je namreč poseči v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. To pa v primerih inšpekcijskih ukrepov zagotavlja le varstvo pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. V obravnavani zadevi bi zato lahko bila upoštevna le škoda v smislu negativnih posledic rušenja objekta, ki bi izhajale iz pritožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin. Takih okoliščin pa tožnik v tožbi (ne v pritožbi) ni zatrjeval.
128	VSRS Sklep I Up 185/2018	7.11.2018	UPRAVNI SPOR	VS00017467	ZUS-1 člen 32, 32/2. ZGO-1 člen 152.	ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - odstranitev objekta - težko popravljiva škoda - stečaj - trditveno in dokazno breme	Stranka, ki kot težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1 uveljavlja stečaj, mora vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta. Če to zatrjuje pa je sodišče prve stopnje, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja. Stranka mora torej dokazati dejstva, s katerimi utemeljuje verjetnost uvedbe stečaja. Teh pa pritožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča, samo z golim zatrjevanjem in predložitvijo dokazov, ki relevantnih dejstev ne izkazujejo, ni niti verjetno izkazal.<br/><br/>Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje, katerega namen je vzpostaviti zakonito stanje, sam po sebi ni težko popravljiva škoda, ki stranki grozi zaradi odločitve oblastnega organa, ampak le z zakonom določena posledica nezakonitega posega v prostor. Ta zakonski ukrep ima sicer lahko za posledico škodo, ki je težko popravljiva, vendar mora to posledico stranka zatrjevati in izkazati. Ob ustrezni trditveni podlagi je sodišče dolžno opraviti presojo teh posledic in presojo sorazmernosti posega v druge ustavne pravice. Ko gre za inšpekcijske ukrepe (kot v obravnavani zadevi), je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
129	VSRS Sklep X DoR 145/2018-3	7.11.2018	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00023193	ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 279, 279/1-3, 279/1-4.	dopuščena revizija - razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku - ničnost gradbenega dovoljenja - pravica do pravnega sredstva - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča	Revizija se dopusti glede vprašanj:<br/><br/>- Ali posega v pravico do pravnega sredstva vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja stališče, da je odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično?<br/><br/>- Ali stališče o ničnosti gradbenega dovoljenja, izdanega v obnovljenem postopku, zaradi njegove neizvršljivosti odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča?
130	VSRS Sklep II Ips 129/2018	4.10.2018	OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VS00016618	ZGO-1 člen 2, 89, 89/1, 89/5, 90, 90/1, 95, 95/1, 96, 96/1. URS člen 26.	povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - napake v postopku - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja upravnega organa - vzročna zveza - vmesna sodba - dopuščena revizija	Za presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.
131	VSRS Sklep X Ips 57/2016	4.7.2018	GRADBENIŠTVO - OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR	VS00013967	ZTNP-1 člen 13, 13/1-28, 74, 74/1, 75. ZTNP člen 12, 12/1-15.	naravovarstveno soglasje - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - gradnja v Triglavskem narodnem parku - razlaga zakonske določbe - prehodne določbe zakona - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji	Drugi stavek prvega odstavka 75. člena ZTNP-1 ureja prehodno obdobje, v katerem se v tretjem varstvenem območju obstoječih rekreacijskih središč na Voglu, Rudnem polju, Zatrniku in Pokljuki gradbeno dovoljenje izda po do sedaj veljavnih predpisih, torej po ZTNP, če je tak poseg skladen z občinskim prostorskim aktom, veljavnem v času uveljavitve ZTNP-1. Pred izdajo gradbenega dovoljenja pa je treba glede na četrti odstavek 75. člena ZTNP-1 pridobiti pravnomočno naravovarstveno soglasje, s katerim se preveri skladnost nameravane gradnje s cilji narodnega parka.
132	VSRS Sklep II DoR 147/2018	21.6.2018	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VS00013003	URS člen 70, 70/1. ZPP člen 13, 13/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 19, 99. ZZK-1 člen 111. ZGO-1 člen 23.	predlog za dopustitev revizije - negatorna tožba - vznemirjanje lastninske pravice na javnem dobru - vodno javno dobro - zaznamba javnega dobra - lastninska pravica na nepremičnini - predhodno vprašanje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju - obrazložitev sodne odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije	Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
133	VSRS Sodba X Ips 254/2017	14.6.2018	ENERGETIKA - GRADBENIŠTVO	VS00012955	EZ-1 člen 57, 462.	dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izdaja gradbenega dovoljenja - distribucijsko omrežje električne energije - gradnja daljnovoda - pravica graditi - varovalni pas - poseg v izvrševanje lastninske pravice - omejitev lastninske pravice	Lastninska pravica lastnikov zemljišč v varovalnem pasu je omejena. Res na vseh zemljiščih v varovalnem pasu neposredna gradnja ne bo potekala, torej se (fizična) gradbena dela na vseh zemljiščih ne bodo izvajala. Dejstvo pa je, da so (bodo) lastniki zemljišč, ki se nahajajo v varovalnem pasu, čeprav na njih fizična gradnja ne bo potekala in čeprav neposredno nad njimi ne potekajo električni vodi, v izvrševanju svoje lastninske pravice omejeni. Obseg omejitve določa že sam zakon, ki za posamezne konkretne vrste posegov določa obseg vpliva na okolje in s tem tudi širino varovalnega pasu.<br/><br/>Z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov za prenos in distribucijo električne energije se odloči o tem, kje bo varovalni pas potekal, saj je ta skladno s predpisi vezan na navedeno gradnjo (do določene oddaljenosti na vsaki strani od osi elektroenergetskega voda). Ker lastniki nepremičnin v varovalnem pasu svoje lastninske pravice ne morejo več izvrševati tako neomejeno, kot so jo lahko oziroma bi jo lahko pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo tega omrežja, se torej prav z izdajo te upravne odločbe spremeni njihov pravni položaj.<br/><br/>Vsaka pravna sprememba načina uživanja lastninske pravice še ne pomeni posega v lastninsko pravico v ustavnopravnem smislu. Prav tako tudi vsaka pravna omejitev uživanja lastninske pravice v javnem interesu še ne terja posebnega upravnega (razlastitvenega) postopka, v katerem bi se taka omejitev lahko z posamičnim oblastvenim aktom določila kot obveznost lastnika (npr. vzpostavitev služnosti v javno korist). Zato pa je treba glede na pravne in dejanske značilnosti gradnje in pravnega režima varovalnega pasu ugotoviti, kdaj gre (še) za urejanje načina izvrševanja lastninske pravice v okviru njenih splošnih funkcij, kdaj pa gre že za poseg vanjo, ki tudi zaradi ustavnega varstva terja poseben postopek dovolitve posega vanjo in plačilo ustreznega nadomestila (33. in 69. člen Ustave).
134	VSRS Sklep X DoR 32/2018	23.5.2018	UPRAVNI SPOR	VS00012484	ZPP člen 367c, 367c/3. ZGO-1 člen 73, 73/2.	dopuščena revizija - sprememba gradbenega dovoljenja - lokacijski pogoji	Revizija se dopusti glede vprašanja ali sprememba naklona strehe pomeni spremembo lokacijskega pogoja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1.
135	VSRS Sklep X Ips 279/2017	23.5.2018	UPRAVNI SPOR	VS00012699	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 153, 153/2.	dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane - objekt za prebivanje	Vprašanje, ali je inšpekcijski organ dolžan pred izdajo odločbe po drugem odstavku 153. člena ZGO-1 preveriti, ali je zemljišče, na katerem stoji neskladno zgrajeni objekt, vključeno v postopek priprave prostorskega akta (OPN), ne zahteva revizijske presoje, saj odgovor nanj daje že jasno besedilo drugega odstavka 153. člena ZGO-1. Glede na jasno zakonsko besedilo inšpektorju ni treba ugotavljati morebitnih možnosti za pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, ampak le dejstvo, ali je bilo ustrezno gradbeno dovoljenje pridobljeno.<br/><br/>Ker se inšpekcijski ukrep nanaša le na prizidek in dozidavo k stanovanjski hiši, revidentka pa ni pojasnila in izkazala, da živi prav v prizidku k stanovanjski hiši, je ta okoliščina ostala nepojasnjena.<br/><br/>V posledici tega tudi navedb o reševanju stanovanjskega problema ni mogoče sprejeti kot verjetno izkazanih. Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije zato niso izkazane.
136	VSRS Sklep I Up 45/2018	28.3.2018	SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR	VS00010779	ZEN člen 40, 52. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1-1, 10, 10/5.	plačilo sodne takse - taksna oprostitev na podlagi zakona - urejanje meje	Zakon o evidentiranju nepremičnin v 40. in 52. členu, ki predstavljata pravno podlago za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje in odločbe o evidentiranju parcelacije (kar je vsebina v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta), ne določa, da se v primeru spora sodna taksa ne plača. Niti to ne izhaja iz drugih določb tega zakona.
137	VSRS Sklep X DoR 19/2018-3	28.3.2018	GRADBENIŠTVO - KOMUNALNA DEJAVNOST	VS00010550	ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2.	dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča	Revizija se dopusti glede vprašanja:<br/><br/>Ali se glede na določbe ZPNačrt, Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica komunalni prispevek odmeri od celotne površine stavbnega zemljišča, ali le od tistega dela, na katerem stoji objekt in dela, ki je namenjen rabi tega objekta?
138	VSRS Sklep II DoR 417/2017	22.3.2018	CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VS00014141	ZPP člen 367a, 367a/1. ZGO-1 člen 96.	dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - napake v postopku - odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - vzročna zveza	Revizija se dopusti glede vprašanj:<br/><br/>- ali je izpolnjen pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja upoštevaje 96. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1);<br/><br/>- ali je sodišče pravilno ugotovilo pravno relevantno vzročnost.
139	VSRS Sklep X Ips 202/2017	7.2.2018	GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO	VS00009137	ZUS-1 člen 83, 83/2-3.	dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane	Vrhovno sodišče je v revizijskem postopku vezano na v postopku ugotovljeno dejansko stanje (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da se pod opornim zidom nahaja travnik in se bo po odstranitvi opornega zidu vzpostavil stabilen naklon brežine v skladu s karakteristikami zemljine. Glede na tako dejansko stanje, pa z izvršitvijo izpodbijanega akta hude posledice, ne bodo nastale.
140	VSRS Sklep X DoR 20/2017-4	7.2.2018	STVARNO PRAVO - UPRAVNI SPOR	VS00008767	ZEN člen 95, 95/5. SZ člen 50, 50/1.	dopuščena revizija - vpis v kataster stavb - skupni deli stavbe - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - pooblastila upravnika	Revizija se dopusti zaradi vprašanja, ali upravnik stavbe v etažni lastnini v postopku vpisa sprememb skupnih delov stavbe v kataster stvab potrebuje posebno soglasje etažnih lastnikov.