št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
141	VSRS Sklep X Ips 195/2017	7.2.2018	RAZLASTITEV	VS00008801	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 56, 67.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zelo hude posledice niso izkazane - delno gradbeno dovoljenje - vplivno območje	Vprašanji, ki se nanašata na pravico graditi in možnost izdaje delnih gradbenih dovoljenj, glede na jasni določbi 56. in 67. člena ZGO-1 ter obsežno in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča, ne terjata ponovne vsebinske obravnave. Te ne terja niti vprašanje zatrjevane selektivne uporabe določb UN, saj razlaga določb, s katero se revident ne strinja, ne pomeni njihove selektivne uporabe. Vprašanje vplivnega območja in negativnih vplivov, pa tako kot je zastavljeno, ne odraža vsebine te zadeve. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na stališču, da upravnemu organu ni treba ugotavljati vplivnega območja in vplivov gradnje na sosednja zemljišča.
142	VSRS Sklep II Ips 181/2016	1.2.2018	CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO	VS00009802	ZFPPIPP člen 301, 311. ZPP člen 205, 207, 208. ZEN člen 8.	intervencijski spor - začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - preuranjen predlog - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - prenehanje pravice - zamuda roka - sklepčnost tožbe - oblikovanje zahtevka - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - izvedba dokaza z izvedencem - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - napoved spremembe tožbe - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami	Predlog za nadaljevanje postopka, ki ga upnik poda pred objavo sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, torej preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, je preuranjen. Preuranjen predlog že pojmovno ne more biti prepozen. Prav tako pa ga ni mogoče šteti za neobstoječega. Sodišče mora namreč odločiti o vsakem predlogu. Njegova usoda je zato odvisna od postopanja sodišča. Če sodišče tak predlog obravnava, preden preneha zakonski razlog za prekinitev postopka oziroma preden nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka, ga bo kot preuranjenega zavrnilo (po presoji revizijskega sodišča določba drugega odstavka 207. člena ZPP, da sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler traja prekinitev postopka, ne velja za odločitev o predlogu stranke, ki se nanaša ravno na vprašanje nadaljevanja prekinjenega postopka). Če pa takega predloga pred tem ne obravnava, mora o njem odločiti, ko nastopi zakonski razlog za nadaljevanje postopka. Če se izkaže, da je upnikov predlog v tem trenutku še vedno ustrezen, ker je bila njegova terjatev v stečajnem postopku res prerekana, ni ovir za to, da sodišče o njem odloči oziroma da nadaljuje postopek tako, da stečajnega upravitelja pozove k prevzemu pravde. V takem primeru ni mogoče šteti, da je upnikova terjatev ali pravica prenehala zgolj zato, ker je predlog vložil prezgodaj.<br/><br/>Tožnica je za dokončno oblikovanje pravilnega zahtevka potrebovala znanje izvedenca geodetske stroke. Zahtevek bi lahko naknadno prilagodila tako, da bi namesto lastninske pravice na celotni stari nepremičnini zahtevala lastninsko pravico na (v elaboratu) novo evidentirani nepremičnini, ki v naravi predstavlja del stare nepremičnine.
143	VSRS Sklep X Ips 21/2015	8.11.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00006985	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odmik od meje - soglasje soseda - zelo hude posledice niso izkazane	Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti soglasje za manjši odmik gradnje dano za konkretno gradnjo.<br/><br/>Brez te trditvene podlage tudi mnenje izvedenke, v katerem se je ta opredelila le do vprašanja rušitve vmesnega zidu in vpliva rušenja na sosednji objekt, kar ni posledica izpodbijanega akta, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
144	VSRS Sklep X Ips 99/2017	8.11.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00006356	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane	Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Navedba revizijskih razlogov pa za dovoljensot revizije ne zadošča.<br/><br/>Brez navedbe pravnega vprašanja ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje.<br/><br/>Z navedbo posledic, ki naj bi nastale tretjim osebam, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
145	VSRS Sodba X Ips 317/2015	18.10.2017	GRADBENIŠTVO	VS00006292	ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92. ZUS-1 člen 37, 40.	javne ceste - razlastitev - javna korist - presoja po uradni dolžnosti	Pri presoji zakonskih pogojev za razlastitev treba razlikovati med presojo javne koristi za razlastitev ter presojo sorazmernosti. To velja tudi za postopke razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B, saj se navedene določbe uporabljajo tudi za postopke razlastitve po tem specialnem predpisu. Pravilnosti in zakonitosti ugotovitve sorazmernosti posega v lastninsko pravico revidenta s strani tožene stranke sodišče prve stopnje ni dolžno presojati po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti sodišče pazi le na ničnost upravnega akta (drugi odstavek 37. člena ZUS-1).
146	VSRS Sklep X Ips 29/2017	18.10.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00005124	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1B člen 123.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - nadomestna gradnja - novogradnja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane - prehodne določbe zakona	Vprašanje razlage 123. člena ZGO-1B ni pomembno pravno vprašanje, saj je že na podlagi branja njegovega besedila jasno, da ta prehodna določba upravnim organom nalaga, da v postopku izdaje gradbenih dovoljenj nadomestno gradnjo štejejo kot novogradnjo. To pa pomeni, da mora taka gradnja izpolnjevati s prostorskim aktom določene pogoje za novogradnjo, med njimi tudi odmik od sosednjih zemljišč. Hkrati pa za prostorske akte, v katerih je (še vedno) navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, določa izjemo, in sicer se v takih primerih nadomestna gradnja ne šteje za novogradnjo, ampak gradnjo (novega) objekta, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjenemu objektu.
147	VSRS Sklep I Up 107/2017	20.9.2017	GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS00005388	ZUS-1 člen 36, 36/1-1.	pritožba - ničnost upravne odločbe - predlog za obnovo upravnega postopka - sodna pristojnost	Za odločanje o predlogu za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo, je pristojen upravni organ in ne sodišče prve stopnje, zato odločanje o takem predlogu ne spada v sodno pristojnost.<br/><br/>Za odločanje o izreku odločbe za nično so, v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojni upravni organi. Po uradni dolžnosti pa bi sodišče prve stopnje, v postopku odločanja o tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, le-to lahko izreklo za nično. Ker je predmet obravnavanega upravnega spora presoja postopka izdaje dovoljenja, je sodišče prve stopnje predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe pravilno zavrglo.
148	VSRS Sklep X Ips 164/2017	20.9.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00004145	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - inšpekcijsko nadzorstvo v gradbeništvu - gradbeništvo	Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
149	VSRS Sklep X Ips 208/2017	30.8.2017	DAVKI - UPRAVNI SPOR	VS00003020	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 218, 218b.	dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost - dostop do javne ceste	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
150	VSRS Sklep X Ips 203/2017	30.8.2017	DAVKI - UPRAVNI SPOR	VS00004108	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b, 218b/4.	dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost - dostop do javne ceste	Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
151	VSRS Sklep I Up 191/2017	18.8.2017	CARINE - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00002742	ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.. ZGO-1E člen 3.	začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta	Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
152	VSRS Sodba in sklep II Ips 309/2015	13.7.2017	STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VS00001698	ZZK-1 člen 243, 244. ZEN člen 9. ZPP člen 380, 380/2.	izbrisna tožba - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - rei vindicatio - dopuščena revizija	Tožnica je svoj zemljiškoknjižni lastniški položaj izgubila zaradi napake GURS. Takšno napako je načelno mogoče sanirati v upravnem postopku (9. člen ZEN). Vendar je bila sporna nepremičnina predmet nadaljnjih zemljiškoknjižnih prenosov. Sredstvo za varstvo lastninske pravice je v takšnem položaju lahko tudi izbrisna tožba. Izbirna tožba je stvarnopravna tožba zemljiškoknjižnega prava, zaradi česar mora upoštevati notranje zakonitosti (in formalnosti) zemljiškoknjižnega prava. Del teh so tudi pravila o pasivni legitimaciji (244. člen ZZK-1). Ker jih tožnica ni spoštovala, saj je tožbo vložila le zoper zadnjega zemljiškoknjižnega pridobitelja, hkrati pa je zahtevala izbris vseh vmesnih vpisov, z zahtevkom ni mogla v celoti uspeti.
153	VSRS Sklep X Ips 317/2016	5.7.2017	UPRAVNI SPOR	VS00001805	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 153, 153/2.	dovoljenost revizije - neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - jasno zakonsko besedilo	Odgovor na izpostavljeno vprašanje o obsegu odstranitve neskladno zgrajenih objektov je jasen že na podlagi branja besedila drugega odstavka 153. člena ZGO-1.3 Ta je v delu, kjer določa, da pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, povsem razumljiv. Brez vsakega dvoma namreč določa odstranitev le neskladno torej nezakonito zgrajenih delov objekta, to je tistih delov za katere gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Inšpekcijski postopek po 153. členu ZGO-1 se namreč vodi prav zaradi neskladne gradnje in njegov namen je vzpostaviti zakonito stanje, to je stanje, kot ga določa gradbeno dovoljenje. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
154	VSRS Sklep X Ips 405/2016	5.7.2017	UPRAVNI SPOR	VS00005390	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-7.2.	dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - gradbeno dovoljenje - dozidava objekta - rekonstrukcija objekta	Vprašanje, ali konkreten poseg, to je povezava dveh med seboj ločenih objektov s pokritjem vmesnega praznega prostora, predstavlja rekonstrukcijo ali dozidavo, ni pravno vprašanje, ki bi zahtevalo vsebinsko presojo revizije. Že na podlagi pomena besede dozidava je namreč jasno, da ta pomeni dozidati oziroma prizidati nov objekt k obstoječemu objektu in na ta način povečati tloris obstoječega objekta. Pomeni torej izvedbo del oziramo gradnjo izven tlorisa obstoječega objekta in priključitev tako dobljenega novega tlorisa k tlorisu obstoječega objekta. Temu nasprotno pa pojem rekonstrukcija, glede na zakonsko definicijo (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), pomeni izključno dela na obstoječem objektu.
155	VSRS Sodba X Ips 134/2016	21.6.2017	ENERGETIKA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00001667	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.	energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt	Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.<br/><br/>Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
156	VSRS Sodba X Ips 121/2016	21.6.2017	ENERGETIKA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00001690	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.	energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt	Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.<br/><br/>Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
157	VSRS Sklep X Ips 392/2016	21.6.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00002714	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 158.	dovoljenost revizije - etažnost objekta - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane - legalizacija gradnje - retroaktivnost - sprememba gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme	Pravno vprašanje, ki se ne nanaša na razloge izpodbijanega akta in sodbe, za dovoljenost revizije ne zadošča.
158	VSRS Sklep I Up 110/2017	21.6.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS00001657	ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.	pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe	Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.<br/><br/>Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
159	VSRS Sodba X Ips 122/2016	21.6.2017	ENERGETIKA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00001668	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.	energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt	Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.<br/><br/>Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
160	VSRS Sodba X Ips 124/2016	7.6.2017	JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR	VS00003032	ZVKD-1 člen 28, 30, 30/2. ZGO-1 člen 2.. - člen 2/1, 26.	javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - pogoji za sofinanciranje - kulturnovarstveno soglasje - neizpolnjevanje pogojev - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - kulturna dediščina - dovoljena revizija - vrednostni kriterij	Predmet financiranja so le prijavljeni projekti in ti morajo izpolnjevati razpisne pogoje. Zato organ, ki odloča o sofinanciranju, pri presoji, ali prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje, ne ugotavlja, ali so ti projekti izvedeni iz drugih projektov, ki imajo ustrezna soglasja. To pomeni, da tega tožniki ne morejo uveljavljati niti v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega akta.<br/><br/>Vprašanje, ali se soglasje, ki je bilo dano za projekt po eni projektni dokumentaciji, nanaša tudi na posege v kulturni spomenik, ki se bodo izvajali po drugi projektni dokumentaciji, pa ni vprašanje časovne veljavnosti soglasja.