št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
161	VSRS Sklep I Up 191/2017	18.8.2017	CARINE - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00002742	ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.. ZGO-1E člen 3.	začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta	Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
162	VSRS Sodba in sklep II Ips 309/2015	13.7.2017	STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA	VS00001698	ZZK-1 člen 243, 244. ZEN člen 9. ZPP člen 380, 380/2.	izbrisna tožba - sklepčnost tožbe - pasivna legitimacija - rei vindicatio - dopuščena revizija	Tožnica je svoj zemljiškoknjižni lastniški položaj izgubila zaradi napake GURS. Takšno napako je načelno mogoče sanirati v upravnem postopku (9. člen ZEN). Vendar je bila sporna nepremičnina predmet nadaljnjih zemljiškoknjižnih prenosov. Sredstvo za varstvo lastninske pravice je v takšnem položaju lahko tudi izbrisna tožba. Izbirna tožba je stvarnopravna tožba zemljiškoknjižnega prava, zaradi česar mora upoštevati notranje zakonitosti (in formalnosti) zemljiškoknjižnega prava. Del teh so tudi pravila o pasivni legitimaciji (244. člen ZZK-1). Ker jih tožnica ni spoštovala, saj je tožbo vložila le zoper zadnjega zemljiškoknjižnega pridobitelja, hkrati pa je zahtevala izbris vseh vmesnih vpisov, z zahtevkom ni mogla v celoti uspeti.
163	VSRS Sklep X Ips 317/2016	5.7.2017	UPRAVNI SPOR	VS00001805	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 153, 153/2.	dovoljenost revizije - neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - jasno zakonsko besedilo	Odgovor na izpostavljeno vprašanje o obsegu odstranitve neskladno zgrajenih objektov je jasen že na podlagi branja besedila drugega odstavka 153. člena ZGO-1.3 Ta je v delu, kjer določa, da pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, povsem razumljiv. Brez vsakega dvoma namreč določa odstranitev le neskladno torej nezakonito zgrajenih delov objekta, to je tistih delov za katere gradbeno dovoljenje ni bilo izdano. Inšpekcijski postopek po 153. členu ZGO-1 se namreč vodi prav zaradi neskladne gradnje in njegov namen je vzpostaviti zakonito stanje, to je stanje, kot ga določa gradbeno dovoljenje. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
164	VSRS Sklep X Ips 405/2016	5.7.2017	UPRAVNI SPOR	VS00005390	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-7.2.	dovoljenost revizije - ni pomembno pravno vprašanje - gradbeno dovoljenje - dozidava objekta - rekonstrukcija objekta	Vprašanje, ali konkreten poseg, to je povezava dveh med seboj ločenih objektov s pokritjem vmesnega praznega prostora, predstavlja rekonstrukcijo ali dozidavo, ni pravno vprašanje, ki bi zahtevalo vsebinsko presojo revizije. Že na podlagi pomena besede dozidava je namreč jasno, da ta pomeni dozidati oziroma prizidati nov objekt k obstoječemu objektu in na ta način povečati tloris obstoječega objekta. Pomeni torej izvedbo del oziramo gradnjo izven tlorisa obstoječega objekta in priključitev tako dobljenega novega tlorisa k tlorisu obstoječega objekta. Temu nasprotno pa pojem rekonstrukcija, glede na zakonsko definicijo (točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1), pomeni izključno dela na obstoječem objektu.
165	VSRS Sodba X Ips 134/2016	21.6.2017	ENERGETIKA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00001667	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.	energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt	Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.<br/><br/>Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
166	VSRS Sodba X Ips 121/2016	21.6.2017	ENERGETIKA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00001690	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.	energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt	Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.<br/><br/>Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
167	VSRS Sklep X Ips 392/2016	21.6.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00002714	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 158.	dovoljenost revizije - etažnost objekta - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane - legalizacija gradnje - retroaktivnost - sprememba gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme	Pravno vprašanje, ki se ne nanaša na razloge izpodbijanega akta in sodbe, za dovoljenost revizije ne zadošča.
168	VSRS Sklep I Up 110/2017	21.6.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS00001657	ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.	pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe	Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.<br/><br/>Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
169	VSRS Sodba X Ips 122/2016	21.6.2017	ENERGETIKA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00001668	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.	energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt	Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.<br/><br/>Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
170	VSRS Sodba X Ips 124/2016	7.6.2017	JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR	VS00003032	ZVKD-1 člen 28, 30, 30/2. ZGO-1 člen 2.. - člen 2/1, 26.	javni razpis - razpisni pogoji za prijavitelja - pogoji za sofinanciranje - kulturnovarstveno soglasje - neizpolnjevanje pogojev - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja - kulturna dediščina - dovoljena revizija - vrednostni kriterij	Predmet financiranja so le prijavljeni projekti in ti morajo izpolnjevati razpisne pogoje. Zato organ, ki odloča o sofinanciranju, pri presoji, ali prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje, ne ugotavlja, ali so ti projekti izvedeni iz drugih projektov, ki imajo ustrezna soglasja. To pomeni, da tega tožniki ne morejo uveljavljati niti v upravnem sporu o zakonitosti izpodbijanega akta.<br/><br/>Vprašanje, ali se soglasje, ki je bilo dano za projekt po eni projektni dokumentaciji, nanaša tudi na posege v kulturni spomenik, ki se bodo izvajali po drugi projektni dokumentaciji, pa ni vprašanje časovne veljavnosti soglasja.
171	VSRS Sodba II Ips 100/2017	1.6.2017	ODŠKODNINSKO PRAVO	VS00000095	OZ člen 131, 187. ZGO-1 člen 82, 82/2.	povrnitev škode - odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - varstvo pri delu - odgovornost investitorja - opustitve - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - varnostni načrt - izdelava varnostnega načrta - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu	Izvajalčeva opustitev je bila samostojen pravno relevantni vzrok nastale škode. Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor (laik) ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kljub manjkajočem varnostnem načrtu delodajalec namreč ni razbremenjen svojih obveznosti s področja varstva pri delu. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.
172	VSRS Sklep X Ips 31/2015	24.5.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00003030	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.	gradbeno dovoljenje - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane	Revidentka ni zadostila kriterijem postavitve vprašanja kot pomembnega pravnega vprašanja, saj je vprašanje preveč splošno. Revident mora namreč natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče pa je tudi že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident utemeljuje revizijo, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.<br/><br/>Revidentka s temi splošnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, in z ničemer izkazala, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki.
173	VSRS Sklep X Ips 237/2015, enako tudi VSRS Sklep X Ips 27/2016	17.5.2017	DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR	VS00000767	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZSZ člen 62. ZGO-1 člen 218b.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournik	Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
174	VSRS Sklep X Ips 412/2014	15.3.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS1016034	ZUS-1 člen 83, 83/2.	dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanašajo na postopek izdaje upravnega akta - postavitev bazne postaje mobilne telefonije	Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.
175	VSRS Sklep X Ips 188/2016	15.3.2017	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1016032	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij - pravica oz. obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme	Revident konkretnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni navedel. Samo navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.<br/><br/>Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
176	VSRS Sklep I Up 342/2016	15.3.2017	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK	VS1016033	ZUP člen 39, 39/2, 222, 222/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/2, 28, 28/2, 36, 36/1-4.	izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe - dokončni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep, s katerim se postopek konča - inšpekcijski postopek - procesni akt - tožba zaradi molka organa	Sklep, s katerim je upravni organ zavrnil pritožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe, ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti, oziroma tožnikovi pravni koristi. Je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. Tak sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Upravni spor zoper njega ni dopusten, tako tudi ne v primeru molka pritožbenega organa, kar pa ne pomeni, da pritožnik nima (ni imel) na voljo pravnega varstva.
177	VSRS Sklep I Up 22/2017	15.2.2017	GRADBENIŠTVO - ENERGETIKA - UPRAVNI SPOR	VS1015972	ZUS-1 člen 32.	začasna odredba - začasna ureditev stanja - težko popravljiva škoda - javni interes – gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda	Vrhovno sodišče lahko pritrdi navedbam tožene stranke in stranke z interesom, da je gradnja infrastrukture kot objektov državnega pomena skladno z zakonom v javnem interesu. Vendar pa tudi varstvo tega javnega interesa v predmetni zadevi samo po sebi ni podlaga za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje pritožnico pred nastankom izkazane težko popravljive škode s tem, da se izvedba oziroma nadaljevanje gradnje prepove do konca sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost izdanega dopolnilnega gradbenega dovoljenja, torej do pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu.<br/><br/>Ob nadaljevanju in dokončanju gradnje predmetnega dela daljnovoda ter posledično njegovem obratovanju bi tako izkazano prišlo do visoke materialne škode pritožnici, čemur vsebinsko ne oporekata niti tožena stranka niti stranka z interesom in tudi ne predlagata temu nasprotnih dokazov. Pri tem je mogoče navedeno škodo priznati kot upoštevno ter kot težko popravljivo izhajajoč prav iz specifičnosti tega primera, saj pritožnica opravlja v navedenem objektu zdravstveno dejavnost (dejavnosti oralne kirurgije, ginekologije in perinatologije) skladno z izdanimi upravnimi dovoljenji, morebitni vpliv nanjo pa je glede na okoliščine tega primera ustrezno izkazala.
178	VSRS Sodba X Ips 26/2016	15.2.2017	GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS1016026	ZGO-1 člen 152, 157, 157/1, 157/5. ZUS-1 člen 59, 59/1.	dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnave	Okoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin. <br/><br/>Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih dokazov in glavne obravnave, na kateri naj bi bili izvedeni. Sodišču zato ni mogoče očitati kršitve strankine pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
179	VSRS Sklep X Ips 127/2016	1.2.2017	UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO	VS1015965	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 5, 5/2, 9.	dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine	Vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, oziroma je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih in podzakonskih določb, glede katerih v sodni praski ni dvomov ali dilem, niso vprašanja zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).<br/><br/>Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
180	VSRS Sklep X Ips 146/2016	1.2.2017	UPRAVNI SPOR	VS1015953	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b, 218č. ZEN člen 16, 16/2.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano zemljišče - površina odmere - jasno zakonsko besedilo	Odgovor na vprašanje od kolikšne površine zemljišča sme občina odmeriti nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, je jasen že na podlagi branja druge alineje prvega odstavka 218.b in prvega dostavka 218.č člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki kot enoto za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče določata zemljiško parcelo, to je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako, kot to določa drugi odstavek 16. člena ZEN. Zato to vprašanje ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.