št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Področje	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
161	VSRS Sodba II Ips 100/2017	1.6.2017	ODŠKODNINSKO PRAVO	VS00000095	OZ člen 131, 187. ZGO-1 člen 82, 82/2.	povrnitev škode - odškodninska odgovornost - nesreča pri delu - varstvo pri delu - odgovornost investitorja - opustitve - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - varnostni načrt - izdelava varnostnega načrta - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu	Izvajalčeva opustitev je bila samostojen pravno relevantni vzrok nastale škode. Izvajalčeva opustitev ni posledica dejstva, da investitor (laik) ni izdelal varnostnega načrta, marveč je posledica dejstva, da je kršil svoje samostojno določene varnostne obveznosti. Kljub manjkajočem varnostnem načrtu delodajalec namreč ni razbremenjen svojih obveznosti s področja varstva pri delu. Kar je pomembno v konkretni zadevi, je tudi to, da je bil investitor (fizična oseba, laik) v pogodbenem razmerju zgolj z enim samim izvajalcem (strokovnjakom) ter za uresničevanje varnostnih standardov ni bila potrebna nobena koordinacija. Drugače bi bilo morda v primeru, ko bi šlo za kompleksno gradnjo (npr. gradnjo viaduktov, tunelov, avtocest itd.) ter prav zaradi kompleksnosti gradnje, v kateri je soudeleženo večje število izvajalcev, posamezen izvajalec samostojno, brez enotnega varnostnega načrta varnosti delavcev ne bi mogel zagotoviti ali pa bi mu bilo to v bistveni meri oteženo. Šele v takšnem položaju se izdelava varnostnega načrta kaže kot primerno in tudi nujno sredstvo za dosego namena varnostne norme.
162	VSRS Sklep X Ips 31/2015	24.5.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS00003030	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.	gradbeno dovoljenje - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane	Revidentka ni zadostila kriterijem postavitve vprašanja kot pomembnega pravnega vprašanja, saj je vprašanje preveč splošno. Revident mora namreč natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče pa je tudi že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident utemeljuje revizijo, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.<br/><br/>Revidentka s temi splošnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, in z ničemer izkazala, ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki.
163	VSRS Sklep X Ips 237/2015, enako tudi VSRS Sklep X Ips 27/2016	17.5.2017	DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR	VS00000767	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZSZ člen 62. ZGO-1 člen 218b.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournik	Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
164	VSRS Sklep X Ips 412/2014	15.3.2017	GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR	VS1016034	ZUS-1 člen 83, 83/2.	dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanašajo na postopek izdaje upravnega akta - postavitev bazne postaje mobilne telefonije	Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.
165	VSRS Sklep X Ips 188/2016	15.3.2017	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO	VS1016032	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij - pravica oz. obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme	Revident konkretnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni navedel. Samo navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.<br/><br/>Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
166	VSRS Sklep I Up 342/2016	15.3.2017	UPRAVNI SPOR - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK	VS1016033	ZUP člen 39, 39/2, 222, 222/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 5, 5/2, 28, 28/2, 36, 36/1-4.	izločitev uradne osebe - zavrženje tožbe - dokončni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep, s katerim se postopek konča - inšpekcijski postopek - procesni akt - tožba zaradi molka organa	Sklep, s katerim je upravni organ zavrnil pritožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe, ne vsebuje odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti, oziroma tožnikovi pravni koristi. Je odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. Tak sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. Upravni spor zoper njega ni dopusten, tako tudi ne v primeru molka pritožbenega organa, kar pa ne pomeni, da pritožnik nima (ni imel) na voljo pravnega varstva.
167	VSRS Sklep I Up 22/2017	15.2.2017	GRADBENIŠTVO - ENERGETIKA - UPRAVNI SPOR	VS1015972	ZUS-1 člen 32.	začasna odredba - začasna ureditev stanja - težko popravljiva škoda - javni interes – gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda	Vrhovno sodišče lahko pritrdi navedbam tožene stranke in stranke z interesom, da je gradnja infrastrukture kot objektov državnega pomena skladno z zakonom v javnem interesu. Vendar pa tudi varstvo tega javnega interesa v predmetni zadevi samo po sebi ni podlaga za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje pritožnico pred nastankom izkazane težko popravljive škode s tem, da se izvedba oziroma nadaljevanje gradnje prepove do konca sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost izdanega dopolnilnega gradbenega dovoljenja, torej do pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu.<br/><br/>Ob nadaljevanju in dokončanju gradnje predmetnega dela daljnovoda ter posledično njegovem obratovanju bi tako izkazano prišlo do visoke materialne škode pritožnici, čemur vsebinsko ne oporekata niti tožena stranka niti stranka z interesom in tudi ne predlagata temu nasprotnih dokazov. Pri tem je mogoče navedeno škodo priznati kot upoštevno ter kot težko popravljivo izhajajoč prav iz specifičnosti tega primera, saj pritožnica opravlja v navedenem objektu zdravstveno dejavnost (dejavnosti oralne kirurgije, ginekologije in perinatologije) skladno z izdanimi upravnimi dovoljenji, morebitni vpliv nanjo pa je glede na okoliščine tega primera ustrezno izkazala.
168	VSRS Sodba X Ips 26/2016	15.2.2017	GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR	VS1016026	ZGO-1 člen 152, 157, 157/1, 157/5. ZUS-1 člen 59, 59/1.	dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnave	Okoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin. <br/><br/>Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih dokazov in glavne obravnave, na kateri naj bi bili izvedeni. Sodišču zato ni mogoče očitati kršitve strankine pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
169	VSRS Sklep X Ips 127/2016	1.2.2017	UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO	VS1015965	ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 5, 5/2, 9.	dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine	Vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, oziroma je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih in podzakonskih določb, glede katerih v sodni praski ni dvomov ali dilem, niso vprašanja zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).<br/><br/>Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
170	VSRS Sklep X Ips 146/2016	1.2.2017	UPRAVNI SPOR	VS1015953	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 218b, 218č. ZEN člen 16, 16/2.	dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano zemljišče - površina odmere - jasno zakonsko besedilo	Odgovor na vprašanje od kolikšne površine zemljišča sme občina odmeriti nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, je jasen že na podlagi branja druge alineje prvega odstavka 218.b in prvega dostavka 218.č člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki kot enoto za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče določata zemljiško parcelo, to je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru evidentirano z mejo in označeno z identifikacijsko oznako, kot to določa drugi odstavek 16. člena ZEN. Zato to vprašanje ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
171	VSRS Sklep II DoR 349/2016	19.1.2017	CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO	VS0018770	ZCes-1 člen 15, 15/1. ZGO-1 člen 22, 22/1. OZ člen 131. ZPP člen 367a, 367a/1.	povrnitev škode - javna cesta - padec na pločniku - odgovornost vzdrževalca javne površine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost	Obravnavano je bilo pravno vprašanje, ali je vzdrževalec javne cestne površine ravnal protipravno, ko je z odstranitvijo plasti asfalta z dela pločnika napravil nivojsko razliko med asfaltiranim in neasfaltiranim delom pločnika.
172	VSRS Sklep X Ips 72/2016	5.1.2017	UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO	VS1015873	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 156a.	dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pomembno pravno vprašanje - hujša gospodarska škoda - jasno besedilo zakona	Odgovor na vprašanje, ali pojem hujša gospodarska škoda po 156.a členu ZGO-1 zajema le tam navedeno škodo, ali tudi škodo po 132. členu OZ, izhaja že iz besedila citirane določbe. Ta jasno določa, kaj se šteje za hujšo gospodarsko škodo, in sicer: povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje. Gre za specialno zakonsko ureditev, ki izključno za namen odloga izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja jasno določa, da mora biti izkazana kvalificirana škoda, kot jo določa ZGO-1.
173	VSRS Sklep X Ips 58/2016	30.11.2016	UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO	VS1015851	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-12/2.	dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja - gradbeno dovoljenje za rušitev - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neizkazane zelo hude posledice	Popolnoma jasno je, da pravna podlaga za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa ni gradbeno dovoljenje, ampak drugi odstavek 153. člena ZGO-1, dejanska podlaga pa obstoječa neskladna gradnja.<br/><br/>Gradbeno dovoljenje, izdano z namenom uskladitve neskladne gradnje (že po logiki stvari in glede na jasno definicijo pojma neskladna gradnja), je le tako dovoljenje, ki do tedaj neskladno gradnjo dovoli. Vsi deli gradnje, ki z novim gradbenim dovoljenjem niso dovoljeni (ne glede na to, ali je za te dele dovoljenje zavrnjeno, ali pa je v dovoljenju predvidena njihova rušitev), pa so še vedno neskladna gradnja in zato dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa.<br/><br/>Splošna navedba, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, ker predvideva rušitev gradnje in s tem poseg v lastninsko pravico, ki je zaščitena s 67. členom URS, Vrhovnemu sodišču ne omogoča presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt zanj res zelo hude posledice, zato za dovoljenost revizije ne zadošča.
174	VSRS Sklep X Ips 189/2016	30.11.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015909	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 54. ZUP člen 66, 67.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - vprašanje upravnega postopka - neizkazane zelo hude posledice	Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka sama zase niso predmet revizijske presoje. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato revizije ni mogoče dovoliti na podlagi vprašanja, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka.
175	VSRS Sklep X Ips 376/2015	23.11.2016	UPRAVNI SPOR	VS1015834	ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-1, 2/1-7.	dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zbirno mesto odpadkov - zabojniki - splošna vprašanja o odmikih - pravilnost upravnega postopka - odstop od sodne prakse VS ni izkazan	Splošna vprašanja, na katere dajeta odgovor že ZGO-1 ter prostorski akt za dovoljenost revizije ne zadoščajo.<br/><br/>V postopku revizije se ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja pravilnosti upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.<br/><br/>Če v izpodbijani sodbi stališča, na katerih revidenta gradita vprašanji, niso zapisani, taka vprašanja niso vsebinski vprašanji te zadeve in zato z njimi ni mogoče doseči vsebinske obravnave te revizije.<br/><br/>Ker revidenta nista opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujeta odstop oziroma neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost nista konkretno utemeljila, tudi tega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala.
176	VSRS Sklep X Ips 40/2016	23.11.2016	UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO	VS1015848	ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 135, 260, 260-9. ZIN člen 28.	dovoljenost revizije - obnova ustavljenega inšpekcijskega postopka - javni ali zasebni interes - vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe - zelo hude posledice niso izkazane	Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka. Navedeni sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravnih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.<br/><br/>Na podlagi vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in vprašanj, ki se ne nanašajo na predmet spora, revizije ni mogoče dovoliti.<br/><br/>Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi, zgolj posredni učinki odločitve inšpektorja, na katere se revidenta sklicujeta, ne morejo šteti za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
177	VSRS Sklep X Ips 294/2015	27.10.2016	UPRAVNI SPOR – URBANIZEM - GRADBENIŠTVO	VS1015850	ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 107. Uredba o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje člen 2, 2/1-1.	dovoljenost revizije - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vprašanje razlage zakonske določbe - jasno besedilo - zelo hude posledice niso konkretizirane	Odgovor na revidentovo vprašanje dajeta že 107. člen ZGO-1 in prva alineja prvega odstavka 2. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede zahtevnosti gradnje, ki določata, da se bruto tlorisna površina, katere del je tudi bruto etažna površina, računa po standardu SIST ISO 9836, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
178	VSRS Sklep III Ips 55/2016	25.10.2016	OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR	VS4003047	ZGO-1 člen 3, 3/1, 3/2. OZ člen 352.	zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - gradbeno dovoljenje - odprava pravnomočnega gradbenega dovoljenja - povrnitev škode	Investitorju je šele s pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja gotovo znano, da lahko začne z gradnjo brez tveganja lastne odgovornosti. Upoštevaje 3. člen ZGO-1 je bila tožnica v obnovitvenem postopku vse do pravnomočne odprave gradbenega dovoljenja v negotovosti glede dovoljenosti gradnje. Tako v tem času tudi ni mogla vedeti, da z že začeto gradnjo ne bo smela nadaljevati in da bodo do takrat nastali izdatki v zvezi z (že izvedeno) gradnjo (stroški nakupa zemljišča, komunalnega prispevka, gradbenih, obrtniških in instalacijskih del...) predstavljali njeno škodo. V primeru uspeha s tožbo v upravnem sporu bi lahko izdano gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi in tožnici zatrjevana škoda (morda) sploh ne bi nastala. Zato je tožnica za nastalo škodo dokončno izvedela šele v trenutku vročitve zavrnilne sodbe Upravnega sodišča.
179	VSRS sklep II Ips 35/2015	8.9.2016	ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO	VS0018566	ZPP člen 351, 351/2, 355. OZ člen 131. ZGO-1 člen 66, 66/1. URS člen 23, 25, 26.	povrnitev premoženjske škode - odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - upravni postopek - postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - uporaba veljavnega pravnega predpisa - pravica do pritožbe - dopolnitev postopka pred pritožbenim sodiščem - obravnava pred sodiščem druge stopnje	Ravnanje upravnega organa, ki je kar trikrat zapored v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja opustil ali napačno izvedel naloge, ki so relativno preproste, odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti, ki se zahteva za tovrstni postopek. Takšno ravnanje zato izpolnjuje pravni standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.
180	VSRS sodba II Ips 31/2015	7.7.2016	ODŠKODNINSKO PRAVO	VS0018508	ZGO-1 člen 74, 74/2. OZ člen 6, 131, 140, 148, 148/1. URS člen 26.	povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo upravnega organa - razveljavitev gradbenega dovoljenja - privolitev oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze	Drugi odstavek 74. člena ZGO-1 velja le za tiste primere, ko je bilo v obnovljenem postopku gradbeno dovoljenje odpravljeno oziroma izrečeno za nično. V konkretnem primeru je bilo gradbeno dovoljenje razveljavljeno. Ker so pravne posledice odprave upravnega akta ali njegove razveljavitve bistveno drugačne, ni ni dopustna pravna ali zakonska analogija, za katero se tožnica zavzema še v reviziji. Iz prikazane vsebine odločbe in njenih procesnih pravnih posledic namreč jasno izhaja tudi namen zakonodajalca (ratio legis). Omogoča direktno uveljavljanje odškodnine le v tistih gotovih primerih, ko poseg organa v izdano gradbeno dovoljenje omogoča takojšnji izrek najstrožje sankcije nezakonite gradnje – njeno rušenje. <br/><br/>Za ugotovitev razbremenitve tožene stranke za nastalo škodo na podlagi 140. člena OZ ne zadostujejo dejanske ugotovitve, da je tožnica vedela za še nevknjižene nove lastnike sosednjih zemljišč, od katerih tudi ni terjala soglasij in je prevzela riziko, da bo pravnomočno gradbeno dovoljenje na podlagi njihovih pravnih sredstev tudi lahko kasneje razveljavljeno. <br/><br/>Tožena stranka ni pridobila potrebnih soglasij in se zato revidentka ni smela zanašati na pravnomočnost gradbenega dovoljenja in začeti z gradnjo. Ker je že vedela za bodoče lastnike in je celo poskušala z začetkom gradnje prehiteti pričakovano obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, s čimer je ravnala nepošteno in prevzela tveganje nastanka škode v zvezi z začeto gradnjo, je na ta način v svoje breme pretrgala tudi vzročno posledični tok, povzročen s strani uslužbenca upravnega organa, ki je privedel do zatrjevane škode. Ker je bila vzročna zveza pretrgana, je tako izpadel eden od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti tožene stranke.