| št. | Opravilna št. | Datum odločbe | Oznaka | Pravna podlaga | Institut | Jedro |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 1 | UPRS Sodba in sklep IV U 150/2025-18 | 10.6.2026 | UPRS000952 | ZUS-1 člen 37. ZUreP-2 člen 210. | sklep o uvedbi postopka - razlastitveni postopek - začasna omejitev lastninske pravice - upravni akt - pravica do izjave - obrazložitev upravnega akta - preizkus zakonitosti upravnega akta | <p>Vrhovno sodišče je v novejši sodni praksi opozorilo, da je zaradi v ZUreP-3 predpisanih učinkov izdaje sklepa o uvedbi postopka omejitve lastninske pravice s pravico začasne uporabe pomembno, da so za njegovo izdajo izpolnjeni vsi zakonski pogoji, zaradi česar mora imeti lastnik nepremičnine, ki mora v primeru uvedbe postopka po navedeni ureditvi ZUreP-3 trpeti poseg v svojo lastninsko pravico, možnost ugovarjati, da niso. Omenjeni sklep mora vsebovati obrazložitev glede ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na pogoje za uvedbo postopka zoper zavezanca, ter glede dokazov, na katere je svoje ugotovitve o dejstvih oprlo; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev - konkretno uvedbo postopka omejitve lastninske pravice po ZUreP-3. Ob tem morajo navedene ugotovitve toženke vsebovati tudi njeno opredelitev do ugovorov zavezanca zoper obstoj zakonskih pogojev za uvedbo postopka in tudi v zvezi s posledicami, ki jih uvedba postopka prinese za njegova lastninskopravna upravičenja (omejitev razpolaganja).</p><p>V izpodbijani odločbi se upravni organ ni v ničemer opredelil do ugovorov, ki jih je tožnik podal v svoji opredelitvi z dne 30. 7. 2025, ampak le navaja, da je tožnik v zadevi podal odgovor na zahtevo. Tožnik sicer v tožbi zatrjuje, da je v svoji opredelitvi jasno ugovarjal in utemeljil zakaj bi se po njegovem mnenju postopek moral voditi na podlagi določb ZUreP-2. Prav tako je sklicujoč se na učinek ugotovljene neustavnosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 43/18 in 59/19) na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-441/18-23 ugovarjal neveljavnost strokovnih podlag za prostorske akte, ki temeljijo na omenjeni Uredbi o merjenju vrednosti kazalcev hrupa v okolju - to brez dvoma velja tudi za pravne podlage za predmetni avtocestni odsek, vezano na katerega se vodi razlastitveni postopek. Nadalje se upravni organ sploh ni opredelil, da je tožnik še 7. 7. 2025 od pooblaščenca razlastitvene upravičenke prejel ponudbo, pri čemer je bila zahteva za razlastitev vložena že 23. 5. 2025 in torej preden je bila konkretna ponudba sploh poslana tožniku - s čemer je tožnik jasno ugovarjal neizpolnjenost pogoja iz prvega odstavka 209. člena ZUreP-3.</p><p>Odsotnost obrazložitve izpodbijanega akta je bistvena, saj upoštevaje tožnikove tožbene navedbe, iz katerih izhaja njegovo nasprotovanje odločitvi organa v zvezi s tem, da za uvedbo postopka omejitve lastninske pravice niso podani vsebinski razlogi, ter o tem onemogoča preizkus zakonitosti izpodbijanega sklepa.</p> |
| 2 | UPRS Sodba III U 42/2022-42 | 25.5.2026 | UPRS000950 | ZUreP-2 člen 245, 247. ZUP člen 247, 251. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-1. | grajeno javno dobro - status grajenega javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - javna pot - meje preizkusa v pritožbenem postopku - pravni interes | <p>Pri odločanju po 251. členu ZUP je drugostopenjski organ omejen z obsegom pritožbenega preizkusa, kot ga določa 247. člen ZUP, kar pomeni, da pritožbeni organ v pritožbenem postopku ne more samovoljno (po uradni dolžnosti) širiti dejanskega stanja ali mimo konkretnih pritožbenih navedb na novo ugotavljati in aplicirati zakonskih pogojev.</p><p>Pravni položaj tožnice, ki si želi ukinitve statusa javnega dobra na nepremičnini v lasti Občine, se namreč ne z odpravo izpodbijane odločbe ne z ohranitvijo statusa javnega dobra na tej nepremičnini, še v ničemer ne spremeni. Tožničina želja oziroma njeno dejansko pričakovanje, da ji bo Občina po prenehanju statusa javnega dobra to parcelo prodala (oziroma si bosta tožnica in občina zamenjali določeni zemljišči), s čimer bo (kot to tožnica trdi) pravno formalno uredila status predmetnih nepremičnin, predstavljajo zgolj njen dejanski (in ne pravni) interes za odpravo izpodbijane odločbe.</p> |
| 3 | UPRS Sklep I U 838/2026-4 | 30.4.2026 | UPRS000960 | ZUS-1 člen 32, 32/2. | inšpekcijski ukrep - začasna odredba v upravnem sporu - odložitev izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda | <p>Izvršitev izpodbijane odločbe ne bi pomenila le prepovedi uporabe dveh lop, saj bi šlo s tem tudi za prepoved uporabe prostora, ki je kot dom pravno varovan v okviru človekove pravice iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Navedeno pa je že po naravi stvari neodpravljivo, saj odpadle možnosti uporabe objektov, ki sta za tožnika posebnega pomena, ni mogoče povrniti.</p> |
| 4 | UPRS Sodba I U 1210/2023-32 | 21.4.2026 | UPRS000951 | ZUreP-2 člen 199, 199/4. EZ-1 člen 472, 472/2, 473. | razlastitev - zahteva za razlastitev - pogoji za razlastitev | <p>Zakonodajalec je v četrtem odstavku 199. člena ZUreP-2 za primere, ko je zavezančeva nepremičnina že obremenjena zaradi že zgrajenih objektov v javno korist, ne da bi lastnik na tako obremenitev predhodno prostovoljno pristal oziroma ne da bi bila zoper njega predhodno izdana odločba o prisilnem posegu v lastninsko pravico, določil posebno pravilo. To je, da poleg razlastitvenega upravičenca zahtevo lahko vloži tudi razlastitveni zavezanec.</p><p>Prisilna omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo služnosti v javno korist z odločbo upravnega organa je po naravi stvari dopustna le, če ta pravica predhodno še ne obstaja.</p> |
| 5 | UPRS Sklep I U 609/2026-12 | 14.4.2026 | UPRS000938 | ZUS člen 32, 32/3. | gradbeno dovoljenje - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - bodoča škoda | <p>Neposredna zveza med graditvijo cevovoda, tudi kolikor se ta gradi pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja in zatrjevanim onesnaženjem pitne vode, ki ga tožnik uveljavlja kot težko popravljivo škodo, s katero bo prizadeta javna korist, pa ker je delovanje cevovoda pogojeno z izdanim uporabnim dovoljenjem, ki ne more biti izdano pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, torej ne pred pravnomočno odločitvijo v tem upravnem sporu, ne obstaja. Zato sodišče meni, da ni potrebe za ureditev spornega pravnega razmerja, saj težko popravljiva škoda, ki jo zatrjuje tožnik, neposredno ne grozi.</p> |
| 6 | UPRS Sodba I U 1623/2023 | 14.4.2026 | UPRS000960 | GZ-1 člen 54. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del člen 91. | gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - osončenje - bistvena kršitev določb upravnega postopka | <p>Dopustnost gradnje, o kateri se odloča v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je določena s prostorskim aktom, ki v osnovi določa, katere vrste gradenj so dopustne.</p><p>Stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne more uveljavljati prekomernih emisij nasploh, temveč se mora sklicevati na neizpolnjevanje predpisov in standardov, ki se nanašajo na konkretno nameravano gradnjo oziroma na kršitve konkretnih določb prostorskega akta, ki naj bi negativno vplivale na njegovo nepremičnino.</p><p>To pomeni, da se ne more preprečiti izdaje gradbenega dovoljenja zaradi kakršnekoli spremembe osončenja svoje stavbe - ta mora biti taka, da gradnja ne bi bila več v skladu s pogoji iz OPN.</p><p>Primarno se osončenje sosednjih stavb zagotavlja s pravili o razdaljah (odmikih) med stavbami. Zadostna osončenost obstoječih stavb pa se zagotavlja tudi s pravili o gabaritih nove stavbe, predvsem glede njene višine.</p><p>Za osončenost je bistveno, da svetloba prihaja v prostor in ga s tem osvetljuje. Pri tem pa ni pomembno, pod kakšnim kotom sije svetloba v prostor ali kolikšno površino okna osvetjulje.</p><p></p> |
| 7 | UPRS Sklep I U 605/2026 | 7.4.2026 | UP00093226 | ZUS-1 člen 32, 32/2. | ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - začasna odredba v upravnem sporu - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda | <p>Tožeča stranka kot primarni razlog za izdajo začasne odredbe uveljavlja, da iz nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe izhaja realna nevarnost, da bo izvršilni organ pri izvršbi izpodbijane odločbe odstranil tudi kovinske stebre (kandelabre) in ne LCD prikazovalnikov, ki so nanje pritrjeni. Zatrjevana nevarnost nastanka te škode ni podana. Izrek izpodbijane odločbe namreč ni omejen zgolj na navedbo ID številk spornih objektov, temveč jih v nadaljevanju izrecno in vsebinsko opredeljuje. Tako iz besedila izreka izpodbijane odločbe izhaja, da so enostavni objekti za obveščanje in oglaševanje sestavljeni iz kovinske konstrukcije, ki je pričvrščena na kovinske drogove (kandelabre), in iz vstavljenih svetlobnih prikazovalnikov - predvajalnikov (LCD displejev). Izrek torej izrecno in nedvoumno razlikuje med kovinskimi drogovi (kandelabri), ki nastopajo zgolj kot nosilci, na katere so enostavni objekti pričvrščeni, ter LCD prikazovalniki skupaj s kovinsko konstrukcijo, ki sestavljajo enostavne objekte za obveščanje in oglaševanje, katerih odstranitev je z izrekom naložena. Tega ne spremeni niti dejstvo, da izrek res vsebuje ID številke, ki predstavljajo kovinske drogove (kandelabre), kot to trdi tožeča stranka. Vendar bi moral organ, ki bi izvrševal izpodbijano odločbo, izrek izpodbijane odločbe razlagati v celoti in bi iz celotnega besedila izreka nedvomno ugotovil, da se naložena obveznost odstranitve oglaševalskih objektov nanaša na LCD prikazovalnike in ne na same kovinske drogove (kandelabre). Tudi tožena stranka je v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe v tem sodnem postopku izrecno potrdila, da se izpodbijana odločba nanaša izključno na odstranitev LCD prikazovalnikov, ki so na kovinske stebre zgolj pričvrščeni in ne na same kovinske stebre (kandelabre). Ker je organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, hkrati tudi organ, ki bi bil pristojen za izvršbo izpodbijane odločbe, zatrjevana nevarnost odstranitve kovinskih stebrov (kandelabrov), ki so hkrati nosilci za LCD prikazovalnike, ni izkazana kot resnična in konkretna nevarnost nastanka škode.</p><p>Premoženjska škoda sama po sebi praviloma ne dosega praga težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, ker je praviloma nadomestljiva. Vrhovno sodišče RS je v ustaljeni upravnosodni praksi poudarilo, da je o materialni škodi kot o nepopravljivi oz. težko popravljivi škodi za tožečo stranko mogoče govoriti le, če posega na primer v preživljanje tožeče stranke oziroma — pri pravnih osebah — pomembno posega v njeno dejavnost in to ne le začasno ali odvrnljivo. Težka popravljivost poslovne škode pri pravnih osebah je podana zlasti, kadar gospodarski subjekt ne more uresničiti svojih poslovnih načrtov oziroma izpolniti že dogovorjenih pogodbenih obveznosti, kar bistveno posega v njegovo poslovanje, na primer v nabavo osnovnih surovin ali obratovalnih sredstev oziroma novih investicij. Na tak bistven poseg v dejavnost pravne osebe pa je mogoče sklepati šele na podlagi celovitega prikaza predlagateljevega finančnega stanja, poslovanja oziroma obsega celotne dejavnosti.</p> |
| 8 | UPRS Sodba I U 595/2022-55 | 6.3.2026 | UP00092067 | ZJC-B člen 19. ZUreP-2 člen 192. | razlastitev - razlastitev ceste - razlastitev na podlagi 19. člena ZJC - javna korist | <p>Za pravilno uporabo 19. člena ZJC-B je treba v razlastitvenem postopku ugotoviti, da je po nepremičnini potekala javna cesta že 19. 10. 2005, da je ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej potekal promet v skladu z definicijo iz 2. člena ZJC in da je bila javna cesta kategorizirana z občinskim odlokom z veljavnostjo pred 19. 10. 2005, ki je kategorizacijo izvedel skladno z merili iz Uredbe, kar je potrdila s svojim mnenjem tudi Direkcija.</p> |
| 9 | UPRS Sodba I U 1865/2023 | 6.3.2026 | UP00092081 | GZ-1 člen 14, 14/1, 54, 54/1. | gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - osončenje | <p>Bistvena vsebina postopka izdaje gradbenega dovoljenja je preverjanje skladnosti z določbami prostorskega akta, kar investitor izkaže v projektni dokumentaciji. Če se nasprotna stranka ne strinja s projektnimi rešitvami oziroma gradnji v celoti, mora temu ugovarjati z ustrezno kvalitetnimi dokazi. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo, če bi šlo pri vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. </p><p>V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso se pravni interes, ki izhaja iz pravice do osončenja, nanaša le na bivalne prostore v stavbi.</p> |
| 10 | UPRS Sodba III U 33/2023-15 | 6.2.2026 | UP00092043 | GZ-1 člen 146. ZUstS člen 43, 44. | legalizacija - legalizacija objekta - objekt daljšega obstoja - razveljavitev zakonske določbe - učinek na še nepravnomočna pravna razmerja - učinek ustavne odločbe | <p>Ustavno sodišče je z odločbo U-I-203/23 z dne 22. 5. 2025 razveljavilo določbo 146. člena GZ-1, na kateri temelji izpodbijana odločba (enako tudi tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za legalizacijo objekta daljšega obstoja), saj je ugotovilo, da je v neskladju s prvim odstavkom 140. člena Ustave.</p><p>Po določbi 43. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) lahko Ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo. Razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Izpodbijana odločitev, ki jo je sprejela tožena stranka in temelji na razveljavljeni določbi 146. člena GZ-1, je dokončna, ne pa tudi pravnomočna, saj je tožnik zoper to odločitev pravočasno vložil tožbo v upravnem sporu. Razveljavitev 146. člena GZ-1 je po 43. členu ZUstS pričela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi v Uradnem listu, to je 28. 6. 2025, in ker o tožnikovi zahtevi za legalizacijo objekta daljšega obstoja še ni pravnomočno odločeno, sodišče te določbe po 44. členu ZUstS ne sme uporabiti za odločanje v predmetni zadevi.</p> |
| 11 | UPRS Sodba I U 1312/2022-19 | 29.1.2026 | UP00091761 | Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 3, 4. | gradbeno dovoljenje - integralni postopek - obdelava odpadkov - izpolnjevanje pogojev | <p>Republika Slovenija je s sprejetjem Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata izbrala strožji pristop in kot zaprt sistem kompostiranja določila le uporabo v celoti zaprtih kompostnih reaktorjev. Takšna normativna ureditev je v skladu s cilji in nameni evropske okoljevarstvene zakonodaje. Uporaba kompostnih kupov, ki so na katerikoli strani odprti oziroma prekriti le s polprepustno membrano, se po slovenski nacionalni ureditvi lahko kvalificira le kot odprti način kompostiranja.</p> |
| 12 | UPRS Sodba II U 80/2024-33 | 16.1.2026 | UP00092538 | GZ-1 člen 51, 54. ZUreP-3 člen 52. | gradbeno dovoljenje - manj zahteven objekt - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje - skladnost prostorskih aktov - ugoditev tožbi | Tožnik upravičeno opozarja, da ne drži, da upravni organ, ob ugotovljenem neskladju grafične priloge OPPN s hierarhično višjim aktom, ni bil dolžan upoštevati določil OPN in vztrajati pri izkazanem soglasju stranskega udeleženca.<br/><br/>Napačno je stališče, da odmik ni predpisan zato, ker ga OPPN sploh ne določa, v tem delu je namreč ugotoviti, da je potrebno uporabiti OPN. Nadalje je pripomniti, da OPN ne določa, kot napačno meni toženka, da se OPN po sprejemu OPPN na območju urejanja z OPPN v nobenem svojem delu ne uporablja več, tj. da v celoti nadomešča OPN. Taka razlaga bi bila v nasprotju z določili in intenco ZUreP-3.<br/><br/>Zakonska zahteva po skladnosti torej pomeni zahtevo po vsebinskem ujemanju obeh aktov tako, da OPPN ne more določati ničesar drugače oziroma v nasprotju z OPN, ampak mora izhajati iz OPN, pri čemer je njegov namen in naloga, da podrobneje definira pogoje pozidave na območju OPPN.<br/><br/>Ker je nesporno ugotovljeno, da projekt DGD predvideva postavitev enostanovanjske stavbe v oddaljenosti 1,99 metra od meje, za tak odmik pa investitorja pisnega soglasja nista pridobila, je odločitev prvostopenjskega organa napačna in nezakonita. Stranki z interesom bi za potrebno gradnjo zaradi manjšega odmika potrebovala soglasje. |
| 13 | UPRS Sklep I U 1815/2025 | 6.1.2026 | UP00091768 | ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. | akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe | <p>Sklep o prekinitvi postopka, s katerim ni odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, je procesni sklep, ki ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.</p> |
| 14 | UPRS Sodba I U 1685/2023 | 10.12.2025 | UPRS000967 | ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. | nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - verska skupnost - cerkve in druge verske skupnosti - odločba Ustavnega sodišča | <p>Določba prvega odstavka 59. člena ZSZ/84 se pri odmeri NUSZ za leto 2023 ne uporablja več, saj je bila po načelu <em>lex posterior derogat legi priori </em>razveljavljena že z začetkom veljave ZGO-1 (s 1. 1. 2003), ki je v drugem odstavku 218. člena kot kasnejši predpis drugače opredelil izjeme od odmere NUSZ. Določba drugega odstavka 218. člena ZGO-1, čeprav je bila s 1. 1. 2014 (to je z uveljavitvijo ZDavNepr) razveljavljena, pa se na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbi št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 uporablja<em> </em>še naprej<em> - </em>vse dokler ne bo uveljavljena drugačna zakonska ureditev obdavčitve nepremičnin.</p> |
| 15 | UPRS Sklep III U 214/2025-9 | 21.11.2025 | UP00093418 | ZUS-1 člen 32, 32/2, 34. | inšpekcijski ukrep - ustavitev gradnje - odstranitev gradbenega objekta - delni umik tožbe - začasna odredba v upravnem sporu - odložitev izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda | <p>Tožničine neprerekane navedbe ne konretizirajo škode oziroma realnih posledic, ki bodo nastale z izvršitvijo izpodbijanega sklepa, kar velja tako za premoženjske kot nepremoženjske posledice. Zaključek, da bi z izvršitvijo izpodbijanega sklepa – s spoštovanjem v izpodbijanem sklepu tožniku izrečene prepovedi oziroma s plačilom zagrožene denarne kazni zaradi kršitve te prepovedi – nastala težko popravljiva škoda ni mogoč. Tožnik zavajajoče zatrjuje, da se predlagana začasna odredba nanaša na izvršitev sklepa o denarni kazni, izrečenega zaradi izvedbe nujnega vzdrževalnega dela in da ga izpodbijani sklep odvrača od nujnih dejanj za preprečevanje škode na objektu. Tožniku je bila namreč z izpodbijanim sklepom naložena ustavitev dozidave nelegalnega prizidka z nadstreškom in za kršitev te prepovedi zagrožen izrek denarne kazni v znesku 1.000,00 EUR. Poleg tega tožnik ne navaja nobenih konkretnih okoliščin v zvezi z zatrjevano sanacijo zamakanja, zato ni mogoče zaključiti, da bi (edino) odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa preprečila nastanek težko popravljive škode. Prav tako njegove navedbe ne narekujejo zaključka, da bo v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena. V primeru odprave izpodbijanega sklepa bo tožnik upravičen do vrnitve plačane denarne kazni. S strani tožnika zatrjevano pravno in časovno breme zaradi postopka vračila te kazni pa še ne pomeni težko popravljive škode.</p> |
| 16 | UPRS Sodba III U 175/2022-16 | 20.11.2025 | UP00093124 | ZGO-1 člen 218b. | nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera NUSZ - pogoji za odmero nadomestila - obrazloženost odločbe - nezazidano stavbno zemljišče - namembnost stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - točkovna metoda - dostop do javne ceste - možnost priključitve na javno komunalno omrežje | <p>Druga alineja prvega odstavka 218.b člena ZGO-1 določa, da so s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona kot nezazidana stavbna zemljišča določene tiste zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta iz tretjega odstavka 218. člena tega zakona, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Skladno s četrtim odstavkom 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je za zemljiške parcele iz druge alinee prvega odstavka tega člena zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski lokacijski načrt.</p><p>Glede pogoja komunalne opremljenosti nezazidanega stavbnega zemljišča je sodna praksa tukajšnjega sodišča ustaljena in je ta pogoj po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 izpolnjen že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje (primeroma v sodbah, št. II U 65/2012, III U 376/2014, I U 1616/2015, II U 224/2017, II U 166/2018-16, I U 1540/2021-20 in drugih).</p><p>Glede pogoja dostopa do javne ceste je tukajšnje sodišče v sodbi I U 781/2014 z dne 25. 9. 2014 razsodilo, da pravna ureditev uporabe povezovalne poti na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.</p><p>Razumljiva je politika občine, da skuša lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč v conah, kjer naj bi bila opremljenost zemljišč zagotovljena in je v teh conah tudi možno pridobiti gradbeno dovoljenje, tudi skozi zviševanje NUSZ za zemljišča, ki ostajajo nezazidana, usmerjati k pozidavi takšnega zemljišča. Na ta način se doseže funkcija stavbnega zemljišča, ki je razumljiva še zlasti za cone, ki jih občine ustvarijo z določenim namenom, ki se na zemljiščih, ki ostajajo nepozidana, ne doseže.</p> |
| 17 | UPRS Sodba I U 592/2022-24 | 14.11.2025 | UPRS000975 | GZ člen 39, 39/5, 43. ZUP člen 43. | gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - trditveno in dokazno breme - poizvedovalni dokaz | <p>Stranski udeleženec tudi v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. V vseh postopkih, ne le v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja velja, da morajo biti ugovori stranskega udeleženca, ki nastopa v (tujem) postopku zaradi varstva svojih pravnih koristi, jasni in konkretizirani ter tudi podprti z dokazi.</p><p>V postopku izdaje gradbenega dovoljenja tako stranski udeleženec ne more uveljavljati prekomernih emisij nasploh, temveč se mora sklicevati na neizpolnjevanje predpisov in standardov, ki se nanašajo na konkretno nameravano gradnjo oziroma na kršitve konkretnih določb prostorskega akta, ki naj bi negativno vplivale na njegovo nepremičnino. Manjkajoče trditvene podlage pa ne more nadomestiti izvedba nobenega dokaza, tako tudi ne postavitev izvedenca ustrezne stroke. T. i. informativni ali poizvedovalni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve, ni dovoljen.</p><p></p> |
| 18 | UPRS Sodba III U 81/2022-24 | 4.11.2025 | UP00093130 | ZUreP-2 člen 221, 221/1, 221/2. | komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - gradbeno dovoljenje | <p>Gradbeno dovoljenje v svojem izreku izrecno določa, da objekt ne bo imel priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture. Posledično bi bila odmera komunalnega prispevka v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem.</p> |
| 19 | UPRS Sodba III U 50/2021-35 | 24.10.2025 | UP00093260 | ZUreP-2 člen 218, 218/1, 218/6. URS člen 120, 120/2, 147. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka člen 22. | komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje površine objekta - novogradnja - exceptio illegalis - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - zavrnilna sodba | <p>Zmotna je razlaga tožnice, da naj bi se na komunalno opremo priključil le objekt, ki se neposredno priključuje nanjo in ne tudi tisti objekt, ki se nanjo priključuje preko internega priključka. To velja tudi za priključevanje na cestno omrežje, javne površine in ravnanje z odpadki. Predmetna nadstrešnica za svoje delovanje potrebuje občinsko komunalno opremo in se nanjo tudi priključuje.</p><p>Tožničina zatrjevanja, da predmetna nadstrešnica ni objekt, od katerega se plača komunalni prispevek, ker ni stavba, pač pa da je pomožni objekt, so neutemeljena. Ob upoštevanju, da je ZUreP-2 tisti, ki na zakonski ravni ureja odmero komunalnega prispevka, da je komunalni prispevek v obravnavni zadevi odmerjen za legalizacijo predmetne nadstrešnice, torej kot za njeno gradnjo, da Uredba v svoji Prilogi določa vrste objektov po CC-SI klasifikaciji in da tudi Odlok po tej klasifikaciji opredeljuje elemente izračuna komunalnega prispevka za stavbe, za katere se odmerja komunalni prispevek, je po presoji sodišča ključna opredelitev pojma stavbe v GZ (in ne v ZEN) ter na njegovi podlagi sprejete Uredbe o razvrščanju objektov. GZ v 37. točki prvega odstavka 3. člena GZ stavbo opredeljuje kot pokrit objekt, kamor se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.</p><p>Komunalni prispevek je bolj neposredno povezan s predmetom, za katerega se plačuje, kot so davki, ki so po svoji naravi splošne in nenamenske javne dajatve. Komunalni prispevek tudi ne obremenjuje zavezancev v odvisnosti od njihovega premoženja ali dohodkov, kar je sicer klasična značilnost davkov. Pri tovrstnih dajatvah je treba kot ustavnopravno omejitev upoštevati načelo ekvivalence. To načelo zahteva, da mora biti plačilo v sorazmerju s storitvijo ali drugo koristjo, ki jo skladno s predpisi zagotavlja nosilec javne oblasti. Načelo ekvivalence je kršeno, če je višina nadomestila določena očitno nesorazmerno glede na korist oziroma storitev, ki jo je zavezanec pridobil od nosilca oblasti in ga zato nerazumno obremenjuje.</p> |
| 20 | UPRS Sklep I U 1748/2025-4 | 22.10.2025 | UP00090063 | ZUS-1 člen 32, 32/2. | začasna odredba v upravnem sporu - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja | <p>Bistvo začasne odredbe je zagotoviti učinkovitost pravnega sredstva, pri čemer je pravni pojem težko popravljive škode tisto zakonsko določeno vsebinsko merilo, ki sodišču olajša presojo, kdaj bi bile posledice izvršitve izpodbijanega upravnega akta takšne, da bi imele za posledico izgubo učinkovitosti in s tem smiselnosti vodenja upravnega spora zoper njega.</p> |