| št. | Opravilna št. | Datum odločbe | Oznaka | Pravna podlaga | Institut | Jedro |
|---|---|---|---|---|---|---|
| 261 | UPRS Sodba I U 1558/2021-12 | 3.7.2023 | UP00072830 | ZIN člen 7, 7/3, 24, 24/4. ZGO-1 člen 26, 150. ZUP člen 42, 43, 229. | ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - sprememba namembnosti - stranski udeleženec - pravni interes | Tožnica kot najemnica izkazuje le dejanski, ne pa tudi pravni interes, ter v inšpekcijskem postopku ni imela položaja stranske udeleženke. Takšne opredelitve razmerja tožnice do konkretne upravne zadeve ne spreminjajo niti navedbe, da prepoved uporabe objekta lastniku vpliva tudi na njeno uporabo objekta kot najemnice, niti njena vlaganja v nepremičnino. |
| 262 | UPRS Sodba I U 1292/2021-27 | 29.6.2023 | UP00072708 | ZSZ člen 61, 61/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. URS člen 14, 125. | nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - določitev območja - neustavnost odloka | Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena. |
| 263 | UPRS Sklep II U 347/2021-31 | 26.6.2023 | UP00068874 | ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. | gradbeno dovoljenje - zavrženje pritožbe - stranski udeleženec - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - sprememba lastništva nepremičnine - prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke | Ker tožnica ni več lastnica nepremičnin, kar je bila podlaga za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje pravnega interesa. Tudi če bi sodišče vsebinsko odločalo o tožbi, si namreč tožnica svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj ni več lastnica nepremičnin, na katere bi gradbeno dovoljenje lahko vplivalo. |
| 264 | UPRS Sodba I U 1574/2021-32 | 22.6.2023 | UP00069237 | ZGO-1 člen 66, 66/3, 66/4. | gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - dostop do javne ceste - soglasje za priključitev | Glede na to, da cestna javna infrastruktura, predvidena v Odloku o ZN, še ni zgrajena, niti načrtovana (kar med strankami ni sporno), in upoštevaje povzeto stališče sodišča, da samooskrba objekta po četrtem odstavku 66. člena ZGO-1 vključuje tudi dostop do javne poti, toženka ni imela podlage za to, da presoja, ali je v PGD predviden samooskrbni način priključitve objekta na javno pot skladen z Odlokom o ZN. |
| 265 | UPRS Sodba II U 166/2020-25 | 21.6.2023 | UP00070209 | ZAID člen 55. | pooblaščeni inženir - pogoji za opravljanje dejavnosti - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja | Ker tožnik ni predložil dokazil, ki jih določa zakon, je izpodbijana odločba glede izreka vpisa mirovanja poklicnega naziva pooblaščenega inženirja pravilna in zakonita, vendar iz drugih razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi. |
| 266 | UPRS Sodba III U 271/2019-44 | 15.6.2023 | UP00069590 | ZUS-1 člen 2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6, 279/2. | ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijska odločba - zahteva za izrek ničnosti odločbe - zavrženje zahteve - pravnomočno rešena zadeva | Po presoji sodišča je toženka imela podlago za presojo, da predpostavke v zvezi s predmetno tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo niso izpolnjene in jo je utemeljeno zavrgla ob uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Za sprejeto odločitev o zavrženju tožnikove predmetne zahteve je bistvena ugotovitev, da je bila o takšni predhodni zahtevi tožnika in A. A. že sprejeta zavrnilna odločba z dne 6. 6. 2016, ki je glede na sodbo III U 240/2016 pravnomočna, dejansko stanje (v predmetni zahtevi kot ničnostni razlog zatrjevane okoliščine) in pravna podlaga (za odločitev o ničnosti relevantne določbe ZUP) pa se nista spremenila. Ker je izpodbijani sklep o zavrženju predmetne zahteve za izrek ničnosti pravilen in zakonit, pa navedeno dalje pomeni, da se sodišče v tem upravnem sporu ne more spustiti v vsebinsko obravnavanje predmetne zahteve in o njej sprejeti drugačne, torej vsebinske odločitve ter odločbe z dne 19. 1. 2004 izreči za nično. |
| 267 | UPRS Sodba III U 26/2019-29 | 15.6.2023 | UP00069595 | ZGO-1 člen 197, 198. GZ člen 118, 150. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 260, 260-9, 267. | gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - sodelovanje v postopku - stranski udeleženec - varstvo pravic stranke - pravni interes - predlog za obnovo postopka - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku | Sodišče dodaja, da mora predlagatelj, ki zatrjuje, da bi moral biti v prejšnjem postopku udeležen kot stranski udeleženec, v predlogu za obnovo postopka navesti dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, ki je moral obstajati v času vodenja prejšnjega postopka, in zaradi katerega bi v njem moral biti udeležen kot stranski udeleženec. Tožnica je dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes, navedla, priložila oziroma predlagala je tudi dokaze, vendar izpodbijani sklep v tej zvezi navaja le, da se navedbe predlagateljice glede ostalih okoliščin, ki po 198. členu ZGO-1 lahko vplivajo na odločitev v zadevi, ocenjujejo kot pavšalne. Če se upravni organ odloči, da kakšnega dokaza za zatrjevanje dejstva, ki je sicer za odločitev v zadevi pomembno, ne bo izvedel, mora za to navesti utemeljene razloge. Glede na vse navedeno sodišče soglaša s tožbenim očitkom o pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev glede tožničinega pravnega interesa za sodelovanje v postopku, katerega obnovo postopka je predlagala, saj razlogi, zakaj izvedba omenjenih dokazov ni bila izvedena, niso navedeni oziroma obrazloženi. Zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1. |
| 268 | UPRS Sodba IV U 152/2020-52 | 14.6.2023 | UP00073887 | GZ člen 35, 35/4, 43, 43/1, 114. | gradbeno dovoljenje - legalizacija objekta - solastniki - soglasje | Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače. |
| 269 | UPRS Sodba I U 930/2021-15 | 7.6.2023 | UP00071568 | ZUreP-2 člen 156, 217. | komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja nove komunalne opreme - pogoji za odmero komunalnega prispevka | Občina je z nakupom solastniškega deleža tožnikov na vodovodu ustvarila situacijo, kot jo predvideva 156. člen ZUreP-2, in je potrebno od nakupa dalje šteti njo kot graditeljico vodovoda. Pri tem vir, ki ga je občina uporabila za financiranje komunalne opreme, ne vpliva na obveznost plačila komunalnega prispevka. |
| 270 | UPRS Sodba I U 1930/2020-19 | 7.6.2023 | UP00072845 | ZSZ člen 58, 61, 61/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. URS člen 14, 125. | nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče | Utemeljeno tožnica uveljavlja nesorazmernost med razliko v obremenitvi med drugim in tretjim območjem za nezazidana stavbna zemljišča s stanovanjskim namenom.<br/><br/>Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena. |
| 271 | UPRS Sodba I U 833/2021-36 | 7.6.2023 | UP00071186 | EZ-1 člen 468, 468/1, 468/2, 474, 474/3. GZ člen 43. | gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - daljnovod - varovalni pas | Utesnjevanje služnosti pri objektih, kot je transformatorska postaja, ob pri njih določeni širini varovalnega pasu glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 468. člena EZ-1, ki ne določa „največje širine“, ni mogoče. |
| 272 | UPRS Sodba in sklep I U 1136/2022-62 | 6.6.2023 | UP00075967 | GZ člen 36, 43, 45. | gradbeništvo - gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - minimalna komunalna oskrba - prostorski akt | Pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja so določeni v 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba (4. točka prvega odstavka). Ker iz izreka izhaja, da je dostop do javne ceste zagotovljen (zgoraj citirana peta alineja I. 1 točke izreka), sodišče sodi, da je izrek v tem delu jasen in zadostno določen.<br/><br/>Skladnost gradnje z določbami prostorskega izvedbenega akta je potrebna v delu, ki se nanaša na graditev objektov, kot to določa citirana 1. točka prvega odstavka 43. člena GZ, in ne torej s celotnim predpisom.<br/><br/>Tožnik je imel v obravnavanem postopku status stranskega udeleženca in je torej imel možnost v postopku sodelovati ter podati svoje ugovore, toženka pa je njegove ugovore vsebinsko obravnavala. Zato ne drži, da tožnik ni bil obravnavan kot subjekt postopka. To, da tožnik z ugovori in svojimi zahtevki ni uspel, pa še ne pomeni neučinkovitosti varstva njegovih pravic in pravnih koristi oziroma, da je toženka štela, da njegovih pripomb ni bila dolžna upoštevati, saj jih je obravnavala ter presodila, da so neutemeljene. |
| 273 | UPRS Sodba I U 662/2020-45 | 1.6.2023 | UP00069240 | ZGO-1 člen 3. GZ člen 4, 82. | inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - parkirišče - soglasje Direkcije za ceste - državni prostorski načrt - obrazloženost odločbe - rok za odstranitev nelegalne gradnje | Tožnika kot investitorja sta bila za gradnjo objekta - samostojnega parkirišča, glede na njegove dimenzije in upoštevaje relevantne predpise v času gradnje oziroma izdaje inšpekcijske odločbe, dolžna pridobiti gradbeno dovoljenje. |
| 274 | UPRS Sodba I U 202/2021-15 | 31.5.2023 | UP00072052 | ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.10, 3a, 3a/1, 152. | ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - pomanjkljiva obrazložitev | Organa obeh stopenj se do dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1. |
| 275 | UPRS Sodba in sklep III U 53/2023-6 | 31.5.2023 | UP00073154 | ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 248, 254, 254/2. | izpodbijana odločba - izrek - izrek odločbe - jasnost izreka inšpekcijske odločbe - nejasen izrek odločbe - bistvena kršitev določb postopka | Drugostopenjski organ je pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prvostopenjska odločba po pregledu po uradni dolžnosti v celoti odpravi in nadomesti, nato pa je pod 2. točko izreka odločil, da se tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo v ostalem zavrne, zato ni jasno, na kateri del izreka prvostopenjske odločbe naj bi se nanašala odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe (in zato tudi ne, v katerem delu izreka naj bi bilo treba s tožbo v upravnem sporu izpodbijati prvostopenjsko odločbo, kot se navaja v pravnem pouku izpodbijane odločbe). Ker torej glede na izrek izpodbijane odločbe ni oblikovan jasno in določno, to pomeni, da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila ZUP, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve. |
| 276 | UPRS Sodba I U 741/2021-9 | 25.5.2023 | UP00068572 | ZGO-1 člen 218, 218c. ZSZ člen 60, 60/2, 62. | vrednost točke - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - dejanska raba objekta - površina objekta - zavezanec za plačilo nadomestila | NUSZ je organ odmeril na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (kar je v skladu s prej citiranimi zakonskimi določbami), saj mu zakonska ureditev ne nalaga preverjanja površine nepremičnin oziroma ugotavljanja njihove dejanske rabe na kakšen drug način. Da naj bi bili podatki v REN morebiti napačni, tožnik konkretizirano ne trdi, saj ne navede, kolikšna naj bi bila površina predmetnih nepremičnin oziroma njihova dejanska raba. |
| 277 | UPRS Sodba IV U 161/2020-40 | 25.5.2023 | UP00073955 | ZEKom-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZUreP-2 člen 211, 211/9. | ustanovitev služnosti - ustanovitev služnosti v javno korist - obseg služnosti - javna korist - omejitev lastninske pravice | Služnost lahko nastane pravnoposlovno, to je s sklenitvijo pogodbe med služnostnim upravičencem in lastnikom nepremičnine, ali prisilno, to je z odločbo pristojnega upravnega organa kot je to v konkretni zadevi. S tem, ko prizadeta stranka s tožnico, po neuspelih pogajanjih, ni podaljšala pogodbe, ampak je sprožila upravni postopek v skladu s sedmim odstavkom 20. člena ZEKom-1, ni zlorabila svoje pravice, ampak je uporabila zakonske možnosti, ki so ji na razpolago v primeru nesklenitve sporazuma.<br/><br/>Gre torej za specialno določbo, ki tudi v povezavi z 211. členom ZUreP-2 omogoča razlago, da služnost v javno korist po ZEKom-1 ni omejena z rokom trajanja 30 let iz drugega odstavka 227. člena SPZ in je lahko daljša. |
| 278 | UPRS Sodba I U 1428/2020-17 | 22.5.2023 | UP00069241 | GZ člen 118. ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1, 197/4. | gradbeno dovoljenje - legalizacija - domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po ZGO-1 - pogoji za izdajo potrdila - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov | Za izdajo potrdila je relevantno, da je objekt tak, kot je bil pred 31. 12. 1967, tj. da kasenje na njem niso bila opravljena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje in da ima bistveno enako namembnost kot pred 31. 12. 1967. Zato je toženka utemeljeno ugotavljala ta dejstva. Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka. |
| 279 | UPRS Sklep I U 320/2023-68 | 17.5.2023 | UP00068576 | ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. | gradbeno dovoljenje - ustavitev postopka - vročilnica - prepozna tožba - zavrženje tožbe | Pisanje, označeno na vročilnici, je dopis št. 351-3157/2018-239. Iz povzetih navedb tožeče stranke izhaja, da med strankami ni sporno, da teža pošiljke ustreza navedenemu dopisu in dvema odločbama. Kateri odločbi sta se s tem dopisom vročali in sta mu priloženi, pa iz vsebine dopisa izhaja povsem jasno in nedvoumno. Obe odločbi, torej tudi odločba št. 35108-317/2019-2550-57 z dne 16. 3. 2022, sta namreč v dopisu s polno opravilno številko in datumom izdaje odločbe navedeni trikrat, in sicer sta navedeni v naslovu dopisa (zadeva: predložitev odločbe) in v vsebini dopisa, našteti pa sta tudi kot prilogi. V takih okoliščinah, ko je v dopisu povsem jasno izrecno zapisano, kateri odločbi se v prilogi vročata strankam, sodišče ne verjame tožnikoma, da v prilogi dopisa št. 351-3157/2018-239 ni bilo odločbe z dne 16. 3. 2022. |
| 280 | UPRS Sodba in sklep II U 510/2019-69 | 16.5.2023 | UP00077502 | ZGO-1 člen 3, 66. GZ člen 8, 82. ZIN člen 7. | inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeništvo - nelegalna gradnja - odstranitev nelegalne gradnje - načelo sorazmernosti - javni interes | Investitor je v trenutku postavitve daljnovoda, ki je predmet presoje, razpolagal z dokončnim gradbenim dovoljenjem tudi za del gradnje na parceli, ne pa tudi s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem za ta del trase, saj je bilo delno gradbeno dovoljenje z navedeno sodbo ravno v tem delu odpravljeno. V trenutku odprave delnega gradbenega dovoljenja je postala gradnja daljnovoda v tem delu nelegalna, saj investitor zanjo ni imel več niti dokončnega gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bilo sicer na lastno odgovornost v času začetka gradnje dopustno graditi.<br/><br/>Upravni organ prve stopnje bi moral ob upoštevanju tretjega odstavka 7. člena ZIN pojasniti, v kolikšnem času lahko tožeča stranka, ob upoštevanju morebitnega nastanka škode, javnega interesa in teže kršitve, odstrani nezakonit objekt oziroma natančno najprej ugotoviti potrebne roke za odstranitev (za vsako izmed posameznih postavk), nato pa jih tudi pojasniti v korelaciji z morebitno škodo, ki bi lahko/ali ne bi pri tem nastala. Organ bi moral pojasniti, ali bi odstranitev vodnikov in optičnega kabla brez predhodnega sidranja stebrov na stojnem mestu povzročila škodo ostalemu legalno zgrajenemu delu daljnovoda, in če ne, zakaj ne, ter na kakšni podlagi je to lahko ugotovil oziroma sprejel svojo odločitev.<br/><br/>Tožena stranka pri odločanju ni imela na izbiro različnih ukrepov in tako ni mogla izbrati za tožečo stranko ugodnejšega ukrepa, saj ga materialni predpis, ki je veljal v času izdaje odločbe, ni predvideval. 82. člen GZ je namreč določal samo en ukrep, in to je odstranitev nelegalne gradnje. Kljub vsemu pa bi moral organ pri določitvi rokov za odstranitev najprej ugotoviti in pojasniti, ali je treba (oziroma če ne, zakaj ne) pred odstranitvijo vodnikov in kablov izvesti nov statični izračun in projekt sidranja stebrov ter samega sidranja in če/ali lahko poseg (izrečen ukrep) brez predhodne stabilizacije stojnih mest povzroči škodo na ostalem legalno zgrajenem daljnovodu. |