št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
301	UPRS Sodba I U 212/2021-11	6.4.2023	UP00067428	ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-5, 214/1-6, 237, 237/2, 237/2-7. ZUreP-2 člen 222, 222/3.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo - rok za izdajo odmerne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka	Razlogi za sprejeto odločitev morajo biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. To pomeni, da bi toženka morala že v upravnem postopku, in sicer vsaj na drugi stopnji, odgovoriti tudi na vse pravno pomembne strankine ugovore, postavljene v upravnem postopku, vključno v pritožbi, saj se na ta način zagotavljajo ustavne pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. ter 25. člena Ustave. Z odgovorom na tožbo zato ni mogoče dopolnjevat iz razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani (oziroma v tem primeru vsaj drugostopenjski akt), saj bi bila sicer tožniku odvzeta pravica do učinkovitega sodnega varstva.
302	UPRS Sodba I U 791/2020-12	6.4.2023	UP00068557	GZ člen 43, 43/3, 114.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - rekonstrukcija - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmik objekta od parcelne meje - oblika	Po presoji sodišča je 43. člen GZ treba razlagati tako, da če obstoječi objekt sicer ni v skladu s prostorskim aktom, veljavnim v času posega ali v času izdaje odločbe in zato njegova legalizacija ne bi bila mogoča, je objekt mogoče legalizirati pod pogojem, da se z istočasno obravnavano zahtevo za rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali prizidavo oziroma z izdanim gradbenim dovoljenjem s takim posegom objekt uskladi z zahtevami prostorskega akta, seveda pod pogojem, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja. V takem primeru je nujno, da sta zahtevi za legalizacijo in izdajo gradbenega dovoljenja obravnavani istočasno in da je o obeh izdana ena odločba. Če investitor takšne odločbe ne izvrši, je namreč njegova gradnja še vedno nelegalna in inšpekcijskemu organu omogoča izrek ustreznega inšpekcijskega ukrepa.
303	UPRS Sodba II U 352/2020-19	4.4.2023	UP00075047	GZ člen 106, 106/1. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.	nepovratna finančna spodbuda - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - rekonstrukcija objekta - ugoditev tožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka	Sodišče ne sledi toženki, da gre pri delih na stavbi, tj. da je bil izveden poseg v nosilno konstrukcijo objekta, s tem ko so se na predmetni stavbi za 10 do 15 cm dvignili špirovci oz. da so bila na stavbi v novejšem času izvedena rekonstrukcijska dela, za rekonstrukcijo. Toženec ni izkazal, da bi bile zmotne strokovne ugotovitve iz mnenja, ki jih je v zvezi z izvedenimi deli predložil tožnik, zato je po mnenju sodišča preuranjeno odločil, da bi za izvedena dela tožnik potreboval gradbeno dovoljenje, ker naj bi posegel v celotno nosilno konstrukcijo obstoječe stavbe - in naj bi šlo za rekonstrukcijo po ZGO-1.
304	UPRS Sodba II U 90/2020-20	4.4.2023	UP00067481	ZAID člen 5, 55, 55/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - pooblaščeni inženir - predložitev dokazil	Tožnik bi moral skladno z določili ZAID, ki je pričel veljati 1. 6. 2018, do dne 1. 12. 2018 predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog (iz 3. točke 5. člena ZAID) in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Drugi odstavek 55. člena ZAID namreč določa, da mora posameznik, ki je vpisan v Inženirsko zbornico Slovenije, najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe ZAID predložiti navedena dokazila. V kolikor posameznik v navedenem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.
305	UPRS Sodba I U 316/2021-47	3.4.2023	UP00071741	ZEN člen 26, 26/1, 26/2, 28, 28/1, 28/2, 29, 32, 39, 39/5.	mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi - urejena meja - evidentiranje urejene meje in parcelacije - zahteva za evidentiranje urejene meje	Sodišče ne najde razloga, da bi sledilo trditvi tožnice o drugačnem poteku mejne obravnave, kot izhaja iz zapisnika, posebej upoštevajoč, da tožnica za svoje navedbe ni predložila ali predlagala nobenega (dopustnega) dokaza. Na podlagi petega odstavka 31. člena ZEN se šteje, da je tožnica s tem, ko se s predlagano mejo ni strinjala, svoje meje pa ni pokazala, četudi je bila opozorjena na posledice take opustitve, s predlagano mejo soglašala.
306	UPRS Sodba I U 1376/2021-16	31.3.2023	UP00067426	ZUreP-2 člen 20, 20/5. GZ člen 3, 3/1, 3/1-23, 43. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Straža (2012) člen 60, 60/3.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namenska raba zemljišč - novogradnja - novo zgrajeni objekt - razlaga predpisa - exceptio illegalis	V tretjem odstavku 60. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža je pojem novogradnja treba razlagati tako, da se ne nanaša zgolj na prizidavo in nadzidavo ampak zajema vse, kar po zakonu zajema pojem novogradnja, torej tudi izgradnjo novega objekta. Besedi nadzidava in prizidava, ki sta dodani v oklepaju sta tako lahko zgolj pojasnjevalne narave, tj. poudarjeno je, da novogradnja ne pomeni zgolj gradnje novega objekta, ampak tudi prizidavo in nadzidavo starega. Vsaka drugačna razlaga bi pomenila, da je Odlok o OPN v nasprotju z zakonom in ga sodišče ne bi smelo uporabiti.
307	UPRS Sodba I U 1136/2020-35	30.3.2023	UP00068037	ZPP člen 7, 7/1, 212. GZ člen 36, 36/1, 36/2. ZUP člen 43, 43/2.	gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - izkazovanje pravnega interesa - trditveno breme	Tožeča stranka je povsem pavšalno vztrajala, da bo prizadeta v svojih pravicah in koristih. Navedbe o tem, da je dom za ostarele tujek v okolju; da se bodo bivanjske razmere bistveno poslabšale; da bo vrednost njenih nepremičnin padla; da se bo hrup, promet, onesnaženje, emisije in število obiskovalcev povečalo; da bo večja obremenitev javne infrastrukture in o izgubi zelenih površin, so povsem splošne narave. Tožeča stranka ni nikjer pojasnila, kako naj bi se spremenila kvaliteta zraka, raven hrupa, obremenjenost prometnic in infrastrukture. Še drugače, kakršnekoli trditve v opisanih smereh so izostale. Tako ni zadostila trditvenemu bremenu (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Naslovno sodišče zato na tem mestu le pripominja, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko je spremenilo stališče glede načina izkazovanja pravnega interesa za sodelovanje (sicer v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja), dejalo, da zanj ne zadostuje zgolj zatrjevanje njegovega obstoja.
308	UPRS Sodba I U 1133/2021-18	29.3.2023	UP00068575	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.1., 2/1-7.2., 2/1-12.1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dozidava objekta - rekonstrukcija objekta - neskladna gradnja - dokazovanje z izvedencem	Inšpekcijske postopke s področja nedovoljenih gradenj vodi oseba, ki razpolaga s strokovnim znanjem s področja graditve objektov, zato do postavitve izvedenca v teh postopkih praviloma sploh ne more priti, saj se dokazovanje z izvedencem opravi le, če je za ugotovitev kakšnega pravno pomembnega dejstva potrebno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga.<br/><br/>Za neskladno gradnjo bi šlo, če bi se dozidava in rekonstrukcija objekta, izvajala v nasprotju s pogoji gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi gradnja ni bila izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, ampak gradbeno dovoljenje za naknadno izvršene gradbene posege (dozidavo in rekonstrukcijo) ni bilo izdano.
309	UPRS Sodba I U 1257/2021-19	29.3.2023	UP00067140	ZSZ člen 59, 60, 61. ZGO-1 člen 218, 218/2. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljane člen 14.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - merila za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - namembnost zemljišča - dejanska uporaba nepremičnine	Za nastanek obveznosti plačila NUSZ za zazidano stavbno zemljišče ni pomembno, ali se objekt uporablja ali ne, saj se lahko odmeri tudi za nepremičnine, ki se šele gradijo. Prav tako neuporaba in niti nezmožnost uporabe ni razlog, zaradi katerega bi bila možna oprostitev plačila NUSZ po 59. členu ZSZ in 14. členu Odloka o NUSZ.<br/><br/>Iz Odloka o NUSZ ne izhaja, da bi bilo tako stanje nepremičnine (nezasedenost) posebej ovrednoteno oziroma upoštevno, kar pomeni, da se pri odmeri NUSZ upošteva v prostorskem aktu predvidena namembnost.
310	UPRS Sodba I U 800/2020-39	28.3.2023	UP00068078	GZ člen 68, 68/2. Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (2018) člen 25, 25/1.	uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - projektna dokumentacija	Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja so morale biti (med drugim) priložene tako izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve (prva alineja drugega odstavka 68. člena GZ), kot tudi dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja z označenimi odstopanji od dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (druga alineja drugega odstavka 68. člena GZ). V primeru, da ni prišlo do odstopanj od projektne dokumentacije za pridobitev mnenj ter gradbenega dovoljenja in od projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, so se za načrte projektne dokumentacije izvedenih del šteli načrti projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (prvi odstavek 25. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov).<br/><br/>Stališče tožeče stranke, da je zadoščala že navedba načrtov projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, ni pravilno.
311	UPRS Sodba I U 230/2021-21	24.3.2023	UP00068082	GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-25, 82, 82/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja	Sodišče nima pomislekov, da letna kuhinja in gostinski vrt (pohodna terasa nad letno kuhinjo) predstavljata samostojen objekt.<br/><br/>Letna kuhinja z gostinskim vrtom in stopnicami nanj ustreza opredelitvi objekta po GZ: stavba, narejena z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi in inštalacijskimi deli, sestavljena iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene njegovemu delovanju (25. točka prvega odstavka 3. člena GZ).<br/><br/>Tako ne drži, da toplar in letna kuhinja s teraso ter stopnicami tvorita enoten objekt. Ravno nasprotno, ni dvoma, da sta to ločena objekta. Navsezadnje letna kuhinja z gostinskim vrtom in stopnicami stoji samostojno. Tega ne spremenita dodani stopnici, niti priključitev na inštalacije toplarja. Po namembnosti sodi k gostilnam, restavracijam in točilnicam (CC-SI 12112) in ker je površina večja od 25 m², ni nezahteven objekt. Na dlani je torej, da tožeča stranka zanj potrebuje gradbeno dovoljenje.
312	UPRS Sodba I U 413/2021-25	23.3.2023	UP00072821	ZUreP-2 člen 245, 247. ZGO-1 člen 23, 23/4. ZUP člen 42, 43.	javno dobro - ukinitev javnega dobra - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - javna pot - pravni interes	Gre za vprašanje, ali imajo uporabniki nepremičnin, ki jim je bil ukinjen status javnega dobra, pravico do vložitve pravnega sredstva zoper odločitev občinske uprave oziroma župana o ukinitvi javnega dobra.<br/><br/>Stranke imajo možnost ugovora (pravnega sredstva) zoper tako odločitev, kolikor ta posega v njihove pravice ali pravne koristi.
313	UPRS Sodba I U 1629/2022-155	22.3.2023	UP00066664	GZ člen 35, 43, 52, 53, 53/3, 55, 55/1, 57, 57/3,107,107/2. ZVO-1 člen 51, 89, 89/1. ZON člen 64, 97,101,101/7,101c, 101e, 101f, 102,111. ZIUZEOP člen 20, 100č. ZUPUDPP člen 3. Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3, 6/4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje člen 6, 6/3, 6/4.	gradbeno dovoljenje - okoljevarstveno soglasje - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo - javna korist	Presojo „ustreznosti“ oziroma sprejemljivosti vplivov na podlagi PVO mora opraviti pristojni upravni (javni) organ, določen z zakonom (51. člen ZVO-1, v povezavi z 111. členom ZON).To izrecno poudarja tudi SEU. Kritična presoja ne pomeni, da organ sam preverja, ali so številne ugotovitve, ki izhajajo iz PVO oziroma dodatka k PVO, pravilne, saj z znanjem, ki je zbir strokovnih študij, niti ne razpolaga. Kritična presoja pa pomeni, da mora organ presoditi, ali informacije, ki izhajajo iz predloženega PVO in dodatka PVO, omogočajo celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, ki lahko odstranijo vsak razumen znanstven dvom glede učinkov predvidenih del in ukrepov za omilitev vplivov oziroma izravnavo škode, ali pa iz PVO izhajajo nejasnosti, nedoslednosti, nasprotujoča stališča in nepopolni zaključki, saj v takem primeru svoje presoje oziroma odločitve nanj ne more opreti.<br/><br/>V postopku prevlade javnega interesa je treba presojati vse tiste vplive na okolje in na vse tiste vrste, od katerih je odvisno uresničenje varstvenih ciljev za habitatne tipe in vrste, za katere je Natura 2000 območje določeno, in odločiti o vseh pogojih, pod katerimi je poseg za kvalifikacijske vrste sprejemljiv, kar torej obsega odločanje o vseh tistih vidikih okolja, ki so v posamezni zadevi relevantni.<br/><br/>SEU je vprašanje, ali je presoja po Ptičji direktivi, kar pa velja tudi za presojo po členu 6(3) Habitatne direktive, ustrezna, če ni dokazov ali verodostojnih posodobljenih podatkov o pticah na tem območju, obravnavalo v zadevi C-43/10. Zaključilo je, da ni mogoče šteti, da je presoja primerna, kadar ni dokazov ali verodostojnih in posodobljenih podatkov o pticah na zadevnem PVO.<br/><br/>V obravnavani zadevi PVO in dodatek k PVO ne omogočata nedvoumnih končnih sklepov, da je presoja „ustrezna“, tj. da vplivov gradnje in obratovanje HEMO na kvalifikacijske vrste območja Natura 2000 Krka s pritoki ne bo (z izjemo zvezdogleda, za katerega je ugotovljen bistven vpliv). Tožnica je namreč s konkretnimi ugovori o neustreznih podatkih glede stanja vrst in določanja con zbudila utemeljen dvom v pravilnost teh zaključkov, toženka pa ni (prepričljivo) obrazložila, zakaj jih šteje za neutemeljene, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj odločbe ni mogoče preizkusiti. Posledično je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.<br/><br/>Vse vplive, ki lahko škodujejo kvalifikacijskim vrstam (in vrstam, ki vplivajo na doseganje ciljev, zaradi katerih so zaščitene), je treba obravnavati pred odločitvijo o prevladi javnega interesa, v postopku prevlade pa presojati, ali so pravilno ugotovljeni in ali je njihov vpliv pravilno ocenjen, kar pomeni, da je treba v odločbi, izdani v tem postopku, določiti tudi vse v zvezi s tem vplivom relevantne ukrepe. Ker zamuljeno stanje vode očitno vpliva na habitat kvalifikacijskih vrst, tj. na drstišča in njihovo prehranjevanje, vsi ukrepi, ki se sicer nanašajo na stanje voda ali ravnanje z odpadki, kadar vplivajo na kvalifikacijsko vrsto, sodijo v izpodbijano odločbo.<br/><br/>Četudi ZZRS ni mnenjedajalec v tej zadevi, bi se moral do tega, ali je investitor v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja upošteval njegove smernice, izrecno opredeliti. Pomembno namreč je, da so litofilna drstišča načrtovana skladno s temi smernicami in s tem drugače, kot so bila načrtovana na HE T., kjer glede na monitoringe niso funkcionalna, saj ne sme obstajati noben razumen znanstveni dvom, da bodo delovala.
314	UPRS Sodba II U 132/2020-15	22.3.2023	UP00067893	ZGO-1 člen 3. GZ člen 4, 4/1. ZUP člen 214.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - obrazložitev odločbe	Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom ZUP ustrezno obrazložena. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusiti ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.
315	UPRS Sodba I U 1406/2021-8	21.3.2023	UP00067984	ZUreP-2 člen 216, 217, 220, 227. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Dolenja vas (GC-OPPN-2) - 1. faza (2015) člen 15, 16.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero	Toženka pravilno ni upoštevala Pravilnika pri odmeri komunalnega prispevka tožnici. S tem, ko je prenehal veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Mirna Peč (UL RS, št. 47/12), je namreč prenehal veljati tudi Pravilnik, ki je bil sprejet na njegovi podlagi. Pravilnik bi naprej veljal le, če bi bila njegova veljavnost na podlagi novega predpisa - v tem primeru Odloka o programu opremljanja - izrecno podaljšana (npr. do sprejema novega ustreznega podzakonskega predpisa ali za določeno drugo časovno obdobje).<br/><br/>Občine smejo predpisati oprostitve plačila komunalnega prispevka le v primerih, ko gre za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, in ne v primerih, ko gre za plačilo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.<br/><br/>Če bi toženka pri izdaji izpodbijane odločbe kot veljaven predpis upoštevala (tudi) Pravilnik (in na njegovi podlagi priznala tožnici olajšave), bi odločila v nasprotju z 227. členom ZUreP-2, torej v nasprotju z zakonom, in Ustavo.
316	UPRS Sodba I U 178/2021-36	16.3.2023	UP00069839	ZUP člen 87, 100, 100/2. GZ člen 47, 47/1.	gradbeno dovoljenje - pritožba - nepravočasna pritožba - zamuda roka - zamuda pritožbenega roka - fikcija vročitve tek pritožbenega roka	Ker tožnica v 15-dnevnem roku pisanja ni prevzela, je toženka skladno s četrtim odstavkom 87. člena ZUP pravilno štela, da je bilo tožnici to vročeno z dnem preteka tega roka, tj. dne 24. 7. 2020. Okoliščina, da je bilo tožnici samo pisanje v hišnem predalčniku puščeno šele naknadno, tj. dne 27. 7. 2020, na navedeno v ničemer ne vpliva – fikcija vročitve namreč ne nastopi šele s tem, ko je pisanje naslovniku puščeno v predalčniku, pač pa že pred tem.
317	UPRS Sodba I U 606/2021-8	15.3.2023	UP00068752	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 9, 96, 96/3.	ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - ugotovitveni zapisnik - vročanje - sprememba naslova za vročanje - vročanje z javnim naznanilom - pravica do izjave - nepravilno vročanje	Ker je prvostopenjski organ vročanje z javnim naznanilom odredil že na podlagi ugotovitve, da tožnica ni sporočila novega naslova in je ta neznan, brez da bi naslov za vročanje predhodno preveril v javnih evidencah, je s tem kršil tretji odstavek 96. člena ZUP. Nepravilna vročitev ugotovitvenega zapisnika je imela za posledico, da se tožnica ni mogla izjaviti o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izpodbijana odločba. Tožnici je bila v postopku tako kršena pravica do izjave iz 9. člena ZUP.
318	UPRS Sodba I U 977/2021-18	14.3.2023	UP00066166	GZ člen 117.	legalizacija - objekt daljšega obstoja - sprememba obsega objekta daljšega obstoja	Organ mora pogoj enakega obsega presojati glede na objekt, za katerega se predlaga legalizacija. Sporni objekt se je namreč po letu 1998 zaradi odstranitve prizidka zmanjšal, namen zakona pa ni bil preprečiti legalizacijo v primerih zmanjševanja, pač pa povečevanja gabaritov objekta po letu 1998. Tako je nerelevantno, ali je bil nadstrešek samostojen objekt ali del osnovnega objekta.<br/><br/>Organ je zavrnitev izdaje dovoljenja zaradi podrtega stropa pravilno vezal še na vsebinski pogoj, da mora biti objekt v stanju, ki dovoljuje njegovo uporabo.
319	UPRS Sodba I U 1012/2020-20	14.3.2023	UP00068167	ZGO-1 člen 218b, 218b/4.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje	Ne drži, da bi morala Finančna uprava RS preveriti ali so „ustrezne kapacitete, na osnovi katerih bi bile možnosti priključitve navedenega zemljišča na javno komunalno infrastrukturo, dostopne tožeči stranki pod enakimi pogoji brez nesorazmerno velikih stroškov komunalnega opremljanja“. Poskrbljeno mora biti za možnost izvedbe priključkov na javno komunalno infrastrukturo. Z drugimi besedami, bližina stavbe in zemljišča, ki imajo priključke na javno komunalno opremo, pomeni, da je priključitev na našteto infrastrukturo uresničljiva.
320	UPRS Sodba I U 2003/2020-19	14.3.2023	UP00068169	GZ člen 5, 5/1, 8, 8/2. ZUP člen 6.	neizčrpanost pritožbe - tožbene novote - enostaven objekt - stvarna pristojnost - načelo zakonitosti	Ker tožnica ni uspela izpodbiti v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja glede velikosti objekta (12 x 3m) ter opredelitve njegove razvrstitve glede na zahtevnost gradnje (enostaven objekt po Uredbi) in dovoljevanje gradnje (po prvem odstavku 5. člena GZ za enostaven objekt gradbeno dovoljenje ni potrebno), je iz navedenega treba izhajati pri presoji tožbenega ugovora, da je izpodbijano odločbo, ki jo je izdal inšpektor medobčinske inšpekcije, izdal nepristojni organ. To pa pomeni, da so glede na določbo drugega odstavka 8. člena GZ za inšpekcijski nadzor nad njegovo gradnjo (kot objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano) v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine, v okviru izvirne pristojnosti občine pristojni občinski inšpektorji ali skupni občinski inšpektorji, ki delujejo v okviru skupne občinske uprave, na katere območju se objekt izvaja ali na katerem je objekt zgrajen.<br/><br/>Kolikor pa tožnica tožbene ugovore podaja tudi v smeri, da je do spremembe površine in/ali namembnosti spornega objekta prišlo po izdaji izpodbijane odločbe, pa sodišče takšne navedbe presoja kot pravno nerelevatne. Enako tudi toženkine navedbe, podane v smeri, da od začetka leta 2021 površina spornega objekta znaša več kot 40 m2. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) je namreč za odločitev pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje odločbe prvostopenjskega organa. Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe prvostopenjskega organa ne morejo vplivati.