št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
401	UPRS Sklep in sodba II U 312/2019-26	31.8.2022	UP00062802	ZUP člen 146, 146/1, 214, 214/1.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - delno gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravica do izjave - daljnovod - vplivno območje - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe	Ker se tožena stranka sploh ni opredelila do navedb tožečih strank, ki se nanašajo na izvedbo daljnovoda v kabelski izvedbi, nastanek škode na njunih nepremičninah, nepravilno izdelavo projektne dokumentacije, vplive elektromagnetnega sevanja, hrupa ter druge vplive daljnovoda na nepremičnine v lasti tožečih strank, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljiva in ne omogoča sodnega preizkusa.
402	UPRS Sodba I U 1188/2020-43	23.8.2022	UP00063899	ZGO-1 člen 3.a, 3.a/1. ZUP člen 6, 6/1, 293, 293/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odstranitev objekta - upravna izvršba - ustavitev izvršbe - načelo zakonitosti	Legalnost objekta je treba presojati po vseh predpisih o graditvi objektov, veljavnih v času njegove izgradnje, kot tudi po predpisih, veljavnih v času izdaje izpodbijanega akta.<br/><br/>Iz relevantnih materialnopravnih predpisov izhaja, da bi investitor za postavitev predmetne ograje na mejo potreboval soglasje soseda. Desti odstavek 6. člena OLN 2007 namreč ne določa, da morajo biti ograje postavljene na mejo, temveč zgolj, da so lahko postavljene na parcelni meji. To pa po mnenju sodišča ob upoštevanju prve alineje 2. točke 20. člena Pravilnika pomeni (glede na to, da z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljišč, temveč zgolj možnost, da se ograje postavijo na parcelni meji), da morajo biti ograje od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m; če pa je odmik manjši, kot je tudi v obravnavanem primeru, pa mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča – v tej zadevi tožnikovo soglasje, ki ga, kar ni sporno, investitorja nista pridobila.
403	UPRS Sklep IV U 26/2022-9	23.8.2022	UP00070603	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	gradbeno dovoljenje - priznanje statusa stranskega udeleženca - upravni akt - procesni sklep - zavrženje tožbe	S tožbo izpodbijani akt toženke kot pritožbenega organa, s katero je odpravila sklep upravne enote o zavrženju zahteve za priznanje statusa stranskega udeleženca in je tem osebam položaj stranskega udeleženca priznala, je odločitev procesne narave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitorju (ki je tožnik v tem upravnem sporu), s katero navedeni postopek ni bil končan. Zato ne more uživati samostojnega pravnega varstva v upravnem sporu.<br/><br/>Z drugo izpodbijano odločitvijo je toženka v pritožbenem postopku ob ugoditvi pritožbi izpodbijano odločbo (gradbeno dovoljenje) odpravila in vrnila zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Postopek v tej zadevi torej ni bil končan, saj bo moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku tožnika kot investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo odločiti ponovno. Zato tudi ta izpodbijani akt ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu.
404	UPRS Sodba I U 874/2020-41	18.8.2022	UP00060068	ZUP člen 241, 241/1, 246, 246/4. ZEN člen 27, 27/2, 28, 40, 40/2, 49, 49/1, 52, 52/2.	evidentiranje urejene meje in parcelacije - parcelacija - načelo kontradiktornosti - predlagana meja - soglasje	Iz določil ZUP ne izhaja zahteva, da bi moral upravni organ ob preizkusu pritožbe (prvostopenjski organ) oz. pred izdajo odločbe, s katero zavrne pritožbo (drugostopenjski organ), morebiti prejeto izjavo stranke z nasprotnim interesom o pritožbi vselej vročiti tudi pritožniku (in temu omogočiti tudi izjasnitev glede takšne izjave). Ne glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je takšno ravnanje upravnega organa, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, potrebno v primeru, ko namerava organ na podlagi prejete izjasnitve v svoji odločbi dopolniti razloge izpodbijane odločitve, pri tem pa navajati za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, glede katerih pritožniku predhodno ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Položaj, v katerem pritožniku še pred izdajo drugostopenjske odločbe to ne bi bilo omogočeno, bi namreč predstavljal kršitev omenjenega načela. Ker bi se v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZEN na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije v zemljiškem katastru ta del meje novih parcel vpisal kot urejen del meje, bi bil tožnik s tem dejansko onemogočen v možnosti ureditve meje med njegovo parcelo 1467/8 in prejšnjo parcelo 1467/12 oziroma sedaj nastalimi novimi parcelami. Navedeno po presoji sodišča posledično pomeni, da bi dopustitev parcelacije parc. št. 1467/12 na način, kot je bila izvedena v predmetni zadevi, tj. brez ureditve celotne meje med navedeno in tožnikovo parcelo št. 1467/8, dejansko pomenila obid določb prvega odstavka 49. člena ZEN, katerega posledica bi bila nedopustna onemogočitev tožnika v možnosti uveljavljanja pravic, ki jih ima v zvezi z urejanjem meje v skladu z ZEN.
405	UPRS Sodba I U 668/2020-16	17.8.2022	UP00064261	GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del (2010) člen 24, 24/2, 24/2-1.	gradbeno dovoljenje - odmik objekta od parcelne meje - soglasje lastnika sosednjega zemljišča	Ker predvidena nadzidava presega obstoječo slepo fasado, to pomeni, da je gradnja predvidena tudi tam, kjer ni slepe fasade. Taka gradnja na skupno parcelno mejo pa po določbah OPN brez soglasja lastnikov sosednjih nepremičnin ni dovoljena. Ker tožnica ni pridobila soglasij vseh lastnikov sosednjih nepremičnin, to pomeni, da je toženka pravilno presodila, da kumulativni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ ni izpolnjen.
406	UPRS Sodba I U 1985/2020-15	28.7.2022	UP00060160	GZ člen 5, 5/3.	inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostavni objekti - zastaranje	Ne GZ ne ZIN niti ZUP nimajo določb o zastaranju uvedbe inšpekcijskega postopka oziroma določb, ki bi zahtevale, da se inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje začne (in konča) v določenem roku. Okoliščina, da je ograja že v preteklosti stala na istem mestu, tako ni relevantna za presojo materialnopravne utemeljenosti in pravilnosti izpodbijane odločbe.
407	UPRS Sodba I U 904/2020-11	21.7.2022	UP00064263	ZUreP-2 člen 217, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - pravna podlaga za odmero - nesprejetje podzakonskih predpisov	Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.
408	UPRS Sodba I U 1693/2020-10	14.7.2022	UP00060245	ZSZ člen 60, 60/2. ZGO-1 člen 218.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče	Pri tem je treba v primeru, ko obveznost plačila NUSZ neposredno bremeni najemnike, upoštevati tudi, da je v nekaterih stavbah več stanovanj oziroma več poslovnih prostorov, ki jih lastnik ali lastniki oddajajo različnim najemnikom, pri čemer vsi najemniki uporabljajo isto funkcionalno zemljišče objekta, bodisi za dostop, bodisi za manipulacijo oziroma za druge namene, za katere se funkcionalno zemljišče uporablja. Če je temu tako, plačila NUSZ ni mogoče naložiti le enemu, ampak v ustreznem deležu vsem, ki ga (na podlagi najema) uporabljajo oziroma lastniku nepremičnine.
409	UPRS Sodba I U 977/2020-13	13.7.2022	UP00060066	GZ člen 117.	legalizacija - prizidek - namen zakona	Na prvi pogled bi uporabo določbe 117. člena GZ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, lahko potrjevala njena jezikovna razlaga - ko je v prvem odstavku 117. člena govora o objektu in ne tudi delu objekta, vendar pa to po oceni sodišča ne vzdrži nadaljnje presoje. Že iz prej povzetega predloga k določbi 117. člena GZ (in kar kot splošno izhaja tudi iz predloga k ostalim določbam v V. poglavju zakona) namreč jasno izhaja, da je njen namen legalizirati objekte, pri katerih je zaradi časa njihove gradnje (tj. gradnje pred 1. 1. 1998) zakonodajalec ocenil, da nad javnim interesom (sicer pogojno, saj je - kot že povedano - izdano dovoljenje le začasno) prevlada interes ohranitve objekta. Ni namreč logično (in bi bilo tudi v nasprotju z opisanim namenom določbe), da bi zakonodajalec to možnost legalizacije predvidel le v primeru, ko vlagatelj vloži zahtevo za celotni objekt, ne pa, ko vloži zahtevo le za del objekta (prizidek). Če je legalizacija na tej podlagi možna za celotni objekt, je na tej podlagi možna tudi le za njegov del (argument a fortiori a maiori ad minus (z večjega na manjše)).
410	UPRS Sodba I U 172/2021-17	12.7.2022	UP00060247	GZ člen 4, 5. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.	ukrep gradbenega inšpektorja - enostaven objekt - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravilna uporaba materialnega prava	Drugostopenjski organ je pravilno pojasnil, da pravnih posledic izdanega sklepa o zavrženju predloga za postavitev tipskega prostora ni mogoče enačiti s pravnimi posledicami gradbenega dovoljenja in tako tudi ne z zakonskimi določbami, po katerih gradbeno dovoljenje velja še nekaj časa tudi, če investitor ne začne graditi (takoj).<br/><br/>Sklep o zavrženju zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni vsebinska, ampak procesna odločitev, s katero se ne odloča o strankini pravici ali obveznosti (v tem primeru, da sme graditi brez gradbenega dovoljenja), ampak nasprotno pomeni, da organ zahtevka sploh ni vsebinsko obravnaval. Ker ne ustvarja pravnih učinkov, se stranka na tak sklep ne more zanašati in zato v primeru spremembe predpisov, ki gradnje brez gardbenega dovoljenja ne omogočajo več, ne gre za poseg v pravno varnost.
411	UPRS Sodba I U 1287/2020-17	11.7.2022	UP00060166	ZGO-1 člen 156a. ZUP člen 293.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe	ZUP v 293. členu in 156.a člen ZGO-1 res predvidevata odlog izvršbe kot sredstvo odložitve že potekajoče upravne izvršbe, vendar že vložen predlog za odlog izvršbe nima odložilnega učinka sam po sebi. Odlog namreč ne nastopi samodejno, saj ga mora izvršilni organ dovoliti, kar kaže na to, da je njegova odločitev oblikovalna.
412	UPRS Sodba IV U 120/2019-40	6.7.2022	UP00070573	ZGO-1 člen 66.	gradbeno dovoljenje - glavna obravnava - zavrnitev dokaznih predlogov	Sodišče se strinja s toženo stranko, da je gradnja skladna z določbami odloka o zazidalnem načrtu ter ZGO-1, da je investitor izkazal pravico graditi, da projektant izpolnjuje pogoje za projektanta, odgovorni projektanti pa pogoje za odgovorne projektante v smislu določb ZGO-1, da so pridobljena vsa predpisana soglasja, da ima PGD vse sestavine, da so poravnane vse z zakonom določene dajatve in prispevki ter da so izpolnjeni vsi pogoji, kot jih določa ZGO-1 v 66. členu ter da je organ upošteval vsa navodila drugostopenjskega organa ob vrnitvi zadeve v ponovni postopek. Ker so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ugovori tožnikov pa so nedovoljeni oz. neutemljeni, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito izdala izpodbijani upravni akt (gradbeno dovoljenje).
413	UPRS Sodba I U 876/2020-18	4.7.2022	UP00064218	ZGO-1 člen 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - pravica do izjave - nelegalna gradnja - pridobitev gradbenega dovoljenja	Glede na dejanske ugotovitve organa v zvezi z gradnjo spornih stopnic in nadzidavo vetrolova te gradnje ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte po prej veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost oziroma po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
414	UPRS Sodba II U 338/2019-19	23.6.2022	UP00060875	ZUP člen 67. GZ člen 106.	gradbeno dovoljenje - vloga za izdajo gradbenega dovoljenja - nepopolna vloga - sprememba predpisa	Upravni organ je s tem, ko je meritorno odločal o vlogi tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja kljub formalno nepopolni vlogi, onemogočil tožniku, da ponovno vloži vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je zavrnila vlogo tožnika za izdajo gradbenega dovoljenja in je torej vsebinsko odločala o formalno nepopolni vlogi, ki je zato sodišče ne more preizkusiti.<br/><br/>Upravni organ je pozval tožnika na dopolnitev vloge oz. predložitev listin, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja, po takrat veljavnem ZGO-1. V kolikor se je v času, ko je tožnik lahko dopolnil vlogo, spremenil predpis in začel veljati GZ, to ne pomeni, da se postopek nadaljuje po GZ. Zakonodajalec je za te primere predpisal v 106. členu GZ, da se postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ, na podlagi ZGO-1 končajo po določbah ZGO-1.
415	UPRS Sodba I U 812/2020-81	23.6.2022	UP00060057	ZEN člen 31.	evidentiranje urejenega dela meje - predlagana meja - soglasje - pokazana meja	Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila tožnici na mejni obravnavi pokazana predlagana meja, tožnica pa kljub pozivu ni pokazala svoje meje, pri tem pa jo je prvostopenjski organ seznanil s petim odstavkom 31. č lena ZEN. Glede na to, da je bilo tožnici omogočeno, da pokaže svojo mejo in da je bila tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve, je prvostopenjski organ pravilno štel, da tožnica soglaša s potekom predlagane meje, na tej podlagi pa tudi izdal izpodbijano odločbo.
416	UPRS Sodba III U 237/2018-33	23.6.2022	UP00058262	ZEN člen 87, 95, 146. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146.	kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb - vpis novega dela stavbe v kataster stavb - elaborat za vpis stavbe v kataster stavb - seznanitev strank z elaboratom - izjava geodetskega podjetja o seznanitvi strank z elaboratom - pravica stranke do sodelovanja v postopku	Kot izhaja iz določb ZUP, ki urejajo temeljna načela upravnega postopka, mora upravni organ stranko pred izdajo odločbe seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka, tako da se lahko stranka izreče o vseh dejstvih in okoliščinah ter učinkovito uveljavi svoje pravice oziroma pravne koristi.
417	UPRS Sodba III U 227/2019-16	21.6.2022	UP00059659	ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218c, 218c/1. ZEN člen 78, 78/1, 87, 87/2, 98, 98/1, 100.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - register nepremičnin - dejstva, ki jih ne izkazuje uradna evidenca - neto tlorisna površina objekta - površina poslovnih prostorov	Ustavno sodišče je z odločbo U-I-313/2013-86 razveljavilo ZDavNepr in med drugim odločilo, da se do drugačne zakonske obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr, torej tudi VI. poglavje ZSZ/1984 in občinski odloki, ki so bili izdani na njegovi podlagi. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se po določbi drugega odstavka 60. člena ZSZ/1984 plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe, pri čemer je poslovna površina, kot to določa četrti odstavek istega člena, čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Katera površina je relevantna za odmero NUSZ, torej določa že zakon, tj. ZSZ/1984, po katerem je to čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani k njim.
418	UPRS Sodba I U 520/2020-47	16.6.2022	UP00064236	GZ člen 4, 5, 82. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 8.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahteven objekt - vzdrževalna dela - gradbeno dovoljenje	Postavitev sprinkler postaje s podzemnim zalogovnikom vode, ki je vgrajen pod parkiriščem, pojmovno ne more biti drugega kot nov objekt. Ta objekt je namreč narejen iz gradbenih materialov (podzemni zalogovnik je iz armiranega betona) in za njegovo gradnjo so bila nedvomno potrebna gradbena dela (vkop zalogovnika pod parkiriščem). Glede na dimenzije tega objekta (podzemni del objekta ima tlorisne dimenzije cca 10 m x 20 m ter globino 4,30 m oziroma 5 m na mestu zajema vode) pa očitno ne gre za enostaven objekt iz 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov, zato njegova gradnja brez gradbenega dovoljenja ni dopustna.
419	UPRS Sodba I U 808/2020-34	16.6.2022	UP00061973	ZPP člen 286a, 286a/4. ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-5, 193, 193/1, 205.	razlastitev - razlastitveni namen - gospodarska javna infrastruktura - kategorizacija občinskih cest - nujni razlastitveni postopek	Prvostopenjski organ v postopku ni ugotavljal, ali je gospodarska javna infrastruktura (to je cesta) na predmetnih nepremičninah že zgrajena, kar je ključna predpostavka za obstoj razlastitvenega namena po prvi alineji prvega odstavka 193. člena ZUreP-2, na kateri (tudi) temelji izpodbijana odločba. Ugotovitev, da razlastitveni namen predstavlja prevzem gospodarske javne infrastrukture, je organ sprejel zgolj na podlagi navedb razlastitvene upravičenke v zahtevi za razlastitev. To pa pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (3. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita.<br/><br/>Določitve občinskih javnih cest ni mogoče spreminjati z določitvijo regulacijske linije v OPN ali s sprejetjem sklepa o ugotovitvi, da sta določena gradnja in rekonstrukcija nujno potrebni in v javno korist, zaradi česar se izvede postopek razlastitve.4 Občinska cesta, ki ni ustrezno kategorizirana z odlokom o kategorizaciji občinskih cest, četudi je kot taka predvidena v OPN, ne more pridobiti statusa javne ceste.
420	UPRS Sodba I U 1867/2020-35	16.6.2022	UP00064224	ZGO-1 člen 1, 1/4.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neobstoj gradbenega dovoljenja - objekti za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah	Sodišče ugotavlja, da sta upravna organa v predmetnem upravnem inšpekcijskem postopku ugotavljala, kateri deli objekta A so bili v požaru 15. 5. 2017 poškodovani, odstranjeni in na novo zgrajeni, zaradi napačne razlage četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 pa nista v celoti ugotovila relevantnega dejanskega stanja. Nista namreč ugotavljala, ali je bila po požaru na objektu A situacija, ki bi terjala nujne ukrepe, to je ali je obstajala nevarnost nesreče in kateri posegi oziroma katera dela, če kakšna, so bila nujna, da bi odvrnili morebitno novo škodo, ki jo, kot rečeno, zatrjuje tožnik ves čas postopka. Prav tako organa v upravnem postopku nista razčistila, ali je tožnik imel možnost nevarnost zatrjevanega grozečega onesnaženja zaradi morebitnega večjega deževja odpraviti na kakšen drug način (na primer z odvozom na drugo primerno lokacijo) in katera gradbena dela so bila za odvrnitev takšne neposredno grozeče nesreče nujna.