št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
441	UPRS Sklep III U 35/2021-20	28.4.2022	UP00061295	ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče (tretja in četrta alineja prvega odstavka 160. člena Ustave), ki ima pri tem ustavno pooblastilo, da protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte lokalnih skupnosti odpravi ali razveljavi (prvi odstavek 161. člena Ustave). Z 58. členom ZUreP-2 je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v upravnem sporu odloča o zakonitosti prostorskih izvedbenih aktov (v delih, opredeljenih v drugem odstavku 58. člena ZUreP-2) kot splošnih pravnih aktov ter prostorski izvedbeni akt odpravi ali razveljavi v delu, katerega zakonitost izpodbija tožnik, in drugih delih, če so te določbe v medsebojni zvezi ali če je to nujno za rešitev zadeve. S tem je bila Upravnemu sodišču podeljena pristojnost, ki vsebinsko ustreza pristojnostim Ustavnega sodišča iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 160. člena ter prvega odstavka 161. člena Ustave (20. in 21. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča).
442	UPRS Sklep III U 38/2021-29	28.4.2022	UP00061293	ZUreP-2 člen 58. URS člen 157, 160, 160/1, 160/1-3, 160/1-4, 161, 161-1.	prostorski izvedbeni akt - občinski prostorski načrt (OPN) - splošni pravni akt - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakonitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave. Glede na navedeno je bila izpodbijana zakonska ureditev, ki je enake pristojnosti podeljevala upravnemu sodstvu, v neskladju s 3. oziroma 4. alinejo prvega odstavka 160. člena in prvim odstavkom 161. člena Ustave.
443	UPRS Sodba II U 390/2019-27	25.4.2022	UP00060172	ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218, 218č. ZSZ člen 61.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - površina stavbnega zemljišča	Za opredelitev zemljišča kot stavbnega ni bistveno stanje v naravi oziroma dejanska raba, temveč namenska, to je s prostorskimi akti določena raba.<br/><br/>Če bi tožnik izvedensko mnenje geodeta o drugačni površini zemljiške parcele predložil, bi ga tožena stranka v okviru proste presoje dokazov morala upoštevati in se do njega tudi opredeliti. Dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina, in jih posreduje davčnemu organu za potrebe odmere nadomestila, so namreč lahko predmet preizkusa v postopku odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper odmerno odločbo.
444	UPRS Sodba I U 1525/2020-32	21.4.2022	UP00061672	ZUreP-2 člen 192, 192/2, 197, 197/2, 199, 199/1.	razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - zahteva za razlastitev - javna korist - pogoj nujnosti in sorazmernosti	Obravnavana razlastitev je za dosego javne koristi nujno potrebna, saj po nepremičninah, ki so predmet razlastitve, deloma že sedaj poteka cestni promet, nujno potrebna pa je tudi zaradi širitve javne ceste na dele parcel, kjer še ne poteka, na širino ceste 4 metrov, da bo omogočeno srečevanje nasproti vozečih vozil (izdelana PZI projektna dokumentacija na podlagi Pravilnika o projektiranju cest). Izkazana je tudi sorazmernost med javno koristjo in težo posega v zasebno lastnino, saj po delu predmetnih nepremičnin že sedaj poteka promet, torej se dejanska raba za tožnika v tem okviru ne bo spremenila, na drugi strani pa bo razlastitev zagotovila vzdrževanje ceste in nemoten dostop, sočasno pa bo zgrajena tudi javna kanalizacija, zaradi česar korist nedvomno presega izgubo, ki jo tožniku na teh nepremičninah zagotavlja zasebna lastnina.
445	UPRS Sklep III U 39/2021-16	21.4.2022	UP00058269	ZUreP-2 člen 58. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	občinski prostorski načrt (OPN) - odločba Ustavnega sodišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Ustava ne predvideva pristojnosti (rednih) sodišč za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov s pooblastilom, da v primeru njihovega neskladja z Ustavo ali zakonom take akte odpravijo ali razveljavijo, temveč je Ustavno sodišče edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, ki za to izkaže pravni interes, z za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne upravne akte. Zgoraj opisani položaj Ustavnega sodišča in njegove posebne ustavno določene pristojnosti, ki jih Ustava rednim sodiščem ne podeljuje, zato ne omogočajo drugega zaključka kot to, da je pristojnost Ustavnega sodišča za presojo skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti, vključno s pooblastilom, da te predpise ob ugotovitvi njihove protiustavnosti ali nezakoitosti razveljavi oziroma odpravi, izključne narave.
446	UPRS Sodba I U 1195/2020-23	21.4.2022	UP00061673	GZ člen 36, 36/2, 43, 43/1, 43/1-3, 43/1-5. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-6.	gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - obrazložitev odločbe	Organ se, ne da bi navedel, v čem je nerelevantnost ugovora o vplivu škodljivega elektromagnetnega sevanja na čebele in na kateri pravni podlagi temelji ta zaključek, na nerelevantnost ni mogel sklicevati.
447	UPRS Sodba IV U 192/2021-39	19.4.2022	UP00064102	ZGO-1 člen 3, 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (2008) člen 6. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3, 10.	inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje	Soglasje pristojnega organa za postavitev oglasnih panojev mora biti veljavno oziroma po vsebini takšno, da iz njega izvirajo pravne poseldice. Ker je bilo soglasje izdano s pogojem, da se uredi služnost, do sklenitve takšne služnostne pogodbe pa ni prišlo, izdano soglasje in dovoljenje ni povzročilo pravnih posledic. Zaradi navedenega pa ni moč šteti obravnavanih objektov kot enostavnih. Četudi bi navedena objekta izpolnjevala vse ostale pogoje za enostavna objekta, jih glede na izrecne določbe v zvezi z nujno izgraditvijo v varovalnem pasu avtoceste brez veljavnega soglasja DARS d.d. za takšno postavitev ni moč šteti za enostavna objekta.
448	UPRS Sodba I U 1608/2021-30	19.4.2022	UP00064041	GZ člen 55, 55/1, 55/3, 55/3-7, 54, 54/1. ZUP člen 143, 143/4.	izdaja gradbenega dovoljenja - vstop v postopek - priglasitev udeležbe - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe - javna objava	Zgolj z javno objavo po 55. členu GZ ni mogoče izključiti uporabe določb iz 37. člena GZ in onemogočiti vstopa v postopek stranskim udeležencem iz 36. oz. 54. člena GZ, niti ni dopustno šteti, da je vprašanje vabljenja teh oseb v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja drugače urejeno.<br/><br/>Ker se po mnenju sodišča določbe 38. člena GZ nanašajo le na osebe, ki so bile osebno vabljene in jim je bil v vabilu k udeležbi tudi določen rok za priglasitev udeležbe ter so bile poučene o pravnih posledicah zamude roka, je v primeru zgolj javne objave treba upoštevati določbo četrtega odstavka 143. člena ZUP.
449	UPRS Sodba in sklep I U 1609/2021-11	19.4.2022	UP00060230	GZ člen 36, 54, 54/1. ZUP člen 43, 142.	okoljevarstveno soglasje - vplivno območje - lastnik sosednje nepremičnine - priznanje statusa stranskega udeleženca - pravni interes za udeležbo v postopku	Po presoji sodišča niso utemeljeni razlogi tožene stranke, da naj bi zakonodajalec zaradi racionalnosti vodenja postopkov z združevanjem postopkov v GZ predvidel enkratno pozivanje splošne javnosti in stranskih udeležencev in na ta način časovno omejil pravico stranskih udeležencev, da sodelujejo v postopku. Tako iz zakonskega teksta kot iz obrazložitve členov izhaja, da zakon različno obravnava položaj stranskih udeležencev in položaj splošne javnosti, pri čemer prekluzivni rok 30. dni veže le na pravico dajanja pripomb in mnenj splošne javnosti. Da je tako razlikovanje položaja javnosti in položaja stranskih udeležencev potrebno, nenazadnje izhaja tudi iz ZVO-1, ki v 58. členu ureja sodelovanje javnosti ter v 65. členu obvestilo javnosti, medtem ko stranke z interesom določa drugi odstavek 64. člena ZVO-1. Pri tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da 64. člen ZVO-1 ne izključuje možnosti, da stranski udeleženec svoj pravni interes za udeležbo v postopku utemelji na podlagi 43. člena ZUP.
450	UPRS Sodba I U 640/2020-19	14.4.2022	UP00060047	ZAID člen 5, 15, 55. ZPDZC-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 144.	pooblaščeni inženir - mirovanje funkcije - kratkotrajno delo - pravica do izjave	Opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v obliki kratkotrajnega dela, kot ga ureja 17. člen ZPDZC-1 in kot ga opredeljuje Pogodba o opravljanju kratkotrajnega dela, ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja na enega od načinov iz tretjega odstavka 5. člena ZAID.<br/><br/>Pri kratkotrajnem delu gre za delo, ki je omejeno na 40 ur v posameznem mesecu, iz Pogodbe tudi izrecno izhaja, da se opravlja občasno, zato po mnenju sodišča tako delo ne more predstavljati stalnega in trajnega opravljanja dela, in sicer ne glede na to, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Poleg tega gre za obliko dela, kot izhaja iz prej citirane določbe ZPDZC-1, katere bistveni namen je pomoč pri njihovi dejavnosti osebam, s katerimi je izvajalec del v sorodstvu ali svaštvu, in ki se opravlja v odvisnem razmerju brezplačno. Kar po mnenju sodišča pomeni, da gre za obliko dela, bistveno drugačno od taksativno naštetih dopustnih načinov opravljanja poklicnih nalog pooblaščenega inženirja, navedenih v tretjem odstavku 5. člen ZAID, ki izhajajo iz zahteve po neodvisnosti, zavezi javnemu interesu in integriteti pooblaščenega arhitekta in inženirja.
451	UPRS Sodba I U 325/2020-24	13.4.2022	UP00064040	GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-17, 3/1-18, 3/1-25. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kranjska Gora (uradno prečiščeno besedilo - PUP KG - UPB2) (2009) člen 9, 9-17b.	inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ustavitev gradnje - enostaven objekt - obrazloženost odločbe	Tožnik utemeljeno ugovarja, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Iz njene obrazložitve namreč ne izhajajo konkretne ugotovitve organa v postopku o načinu izvedbe predmetnih visokih gred, na podlagi katerih bi bilo mogoče ob upoštevanju relevantnih določb GZ in Uredbe o razvrščanju objektov (Uredba) presoditi, ali (sploh) predstavjajo enostaven objekt oziroma drug objekt po GZ in Uredbi oziroma nedovoljen poseg na tem zemljišču ob upoštevanju veljavnega občinskega prostorskega akta.
452	UPRS Sodba I U 769/2020-11	12.4.2022	UP00062646	ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1. ZAID člen 5, 55, 55/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - pogoji za vpis v imenik - pooblaščeni inženir - mirovanje - dopolnilno delo - skrajšani ugotovitveni postopek	Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da v predmetni zadevi dejstva nedvomno niso prima facie (že na prvi pogled) očitno nesporna. Ravno nasprotno – po presoji sodišča je v zadevi že na prvi pogled očitno, da glede odločilnega dejstva (tožnikovega stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog) obstoji neskladje med tožnikovo izjavo (na obrazcu za uskladitev podatkov) in ugotovitvami upravnega organa – tožnik je namreč s predložitvijo izpolnjenega obrazca (kot že navedeno) po presoji sodišča izjavil, da inženirski poklic opravlja trajno in stalno, upravni organ pa je ugotovil nasprotno. Ob tem iz izpodbijane odločbe hkrati izhaja tudi ugotovitev upravnega organa, da je predlagatelj za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer delo opravlja stalno in trajno, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev. Navedeno dejstvo iz predloženih listin ne izhaja, ravno tako pa po presoji sodišča nanj ni mogoče sklepati na podlagi okoliščine, da je tožnik predložil zgolj en obrazec M-1, kot to prvostopenjski organ navaja v izpodbijani odločbi. Vse navedeno posledično narekuje ugotovitev, da v predmetni upravni zadevi ni mogoče odločiti po skrajšanem upravnem postopku, pač pa po rednem ugotovitvenem postopku, v katerem mora biti tožniku zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP).
453	UPRS Sklep IV U 157/2021-18	12.4.2022	UP00063430	ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
454	UPRS Sklep IV U 86/2021-28	12.4.2022	UP00063412	ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.	občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba	Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2 v neskladju z Ustavo. Sledeč navodilu iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022, je sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis, zavrglo.
455	UPRS Sodba IV U 162/2019-37	12.4.2022	UP00065026	ZEN člen 48, 48/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUreP-2 člen 284, 284/13.	evidentiranje parcelacije - novote - navajanje novih dejstev in dokazov - glavna obravnava v upravnem sporu	Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.<br/><br/>Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.
456	UPRS Sodba IV U 210/2019-18	12.4.2022	UP00064489	ZAID člen 55, 55/5, 55/6. URS člen 2, 155, 155/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - materialni prekluzivni rok - primeren rok - zavrženje zahteve - presoja ustavnosti zakonske ureditve	ZAID v šestem odstavku 55. člena določa materialni prekluzivni rok za vložitev vloge za uveljavitev pravice, s potekom katerega ugasne sama pravica. Zato tega roka ni mogoče podaljšati in se izteče na zakonsko določen dan (1. 12. 2018).<br/><br/>Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za prekinitev konkretnega postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti, saj je presodilo, da ureditev iz petega oziroma šestega odstavka 55. člena ZAID ni v neskladju z Ustavo.
457	UPRS Sklep IV U 40/2021-14	12.4.2022	UP00063417	ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1.	zazidalni načrt - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe	Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora v Republiki Sloveniji, imajo naravo predpisa in se v sistemu delitve pravnih aktov na posamične in splošne uvrščajo med slednje. Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče.<br/><br/>Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2, s katerim je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v pravnem sporu odločao zakonitosti prostorskih izvedbah aktov, v neskladju z Ustavo. Zato je Upravno sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis zavrglo, saj ta predpis ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
458	UPRS Sodba I U 682/2021-67	7.4.2022	UP00063999	GZ člen 29, 29/1, 29/4, 30, 50, 50/1, 50/3, 51, 51/1. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/1-1, 28/3, 29, 29/1, 30, 30/2.	izdaja gradbenega dovoljenja - presoja vplivov objekta na okolje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji	Toženka ni vezana na mnenja mnenjedajalcev in je bila dolžna sama presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej presoji ni smela spregledati nobenega od mnenj Zavoda, temveč je morala presoditi vsa v postopku pridobljena mnenja ter se do njih obrazloženo opredeliti.<br/><br/>Ker gre v obravnavani zadevi za poseg z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po določbah GZ, pomeni, da Zavod soglasje k projektni dokumentaciji poda v obliki mnenja.<br/><br/>Za posege, za katere je predpisana pridobitev projektnih pogojev, je te treba pridobiti tudi v integralnem postopku. Ureditev v integralnem postopku je od siceršnjega postopka izdaje gradbenega dovoljenja drugačna le v tem, da se pridobivanje mnenj ne izvede pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč se izvede v okviru integralnega postopka.<br/><br/>Ker iz mnenja Zavoda z dne 27. 1. 2020 (pozitivno mnenje) izhaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s kulturnovarstveni pogoji, je v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena ZVKD-1 toženkina odločitev, da sledi drugačnemu mnenju Zavoda z dne 15. 2. 2021 (negativno mnenje), ne da bi bile prej določene zahteve, investitorju pa dana možnost, da svoj projekt prilagodi tako, da bo dopusten. Navedene pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti s postopanjem na podlagi tretjega odstavka 40. člena GZ.
459	UPRS Sodba I U 1658/2021-107	7.4.2022	UP00064000	ZEN člen 29, 35, 35/1, 35/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 8, 20, 20/1.	evidentiranje meje - elaborat ureditve meje - izračun površin zemljišča	Ker je kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit, predmetni elaborat ureditve meje pa izračuna površine predmetnih parcel ne vsebuje, čeprav ga je tožnica kot lastnica v postopku zahtevala, je prvostopenjska odločba o evidentiranju urejene meje nezakonita.
460	UPRS Sodba I U 1401/2020-15	5.4.2022	UP00062647	ZUreP-2 člen 220, 222.	komunalni prispevek - zavezanec - odmera - retroaktivnost - pravna podlaga	Ker pa je komunalni prispevek nedvomno le eden od virov financiranja gradnje komunalne opreme, to pomeni, da je do sprejema odloka o programu opremljanja komunalni prispevek zgolj možen vir sredstev za financiranje gradnje komunalne opreme. Občina na svojem območju uvede plačevanje komunalnega prispevka šele z izpolnitvijo zakonske zahteve o sprejetju odloka s podlagami za odmero. Zato odmera komunalnega prispevka brez sprejetih podlag z odlokom ni dopustna.<br/><br/>Glede na povedano je toženka odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki ga je sprejela (nedvomno) po tem, ko je bil tožnik na javno kanalizacijsko omrežje že priklopljen (pri čemer med strankama ni sporno, da priklop tožnika na javno kanalizacijsko omrežje ne bi bil zakonit). Povedano drugače: toženka je odmerila tožniku komunalni prispevek brez ustreznih podlag, česar glede na zgoraj citirane zakonske določbe ne bi smela, ne glede na sedaj veljavni 222. člen ZUreP-2. Z uveljavitvijo ZUreP-2 se morebitna ''terjatev'' občine do zavezanca za plačilo KP v tem primeru namreč ni obudila, zato ni mogoče govoriti o pričetku teka dvoletnega roka za izdajo odločbe iz 222. člena ZUreP-2. Že iz tega razloga je izpodbijana odločitev nezakonita in jo je treba odpraviti.