št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
521	UPRS Sodba I U 836/2019-15	7.9.2021	UP00063071	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 140, 140/1, 237, 237/2, 237/2-3.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - dokazna ocena	Tožnik je za svoje trditve, da hišice nimajo trajne povezave s tlemi niti glede temeljev niti glede instalacij predlagal izvedbo več dokazov, s čimer je hotel dokazati, da za njihovo postavitev ni potreboval gradbenega dovoljenja, ker je šlo za enostavne objekte. Organ teh dokazov ni izvedel niti ni pojasnil (ne v prvostopenjski ne v drugostopenjski odločbi), zakaj je zavrnil izvedbo predlaganih dokazov.
522	UPRS Sodba I U 750/2020-17	26.8.2021	UP00058002	GZ člen 92. ZUP člen 247, 247/2.	nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - odločba gradbenega inšpektorja	V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: postopek, v katerem pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nedovoljeno gradnjo (z izrekom inšpekcijskega ukrepa), ki jo, ko odločba o tem postane pravnomočna, pošlje pristojnemu organu za gradbene zadeve, ta pa (po uradni dolžnosti) na tej podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Tako vrsta in obseg nedovoljenega posega, kot tudi inšpekcijski zavezanec so torej že ugotovljeni s pravnomočno inšpekcijsko odločbo. Organ je na to odločbo pri odločanju o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora vezan, kar pomeni, da teh okoliščin ne ugotavlja sam, niti jih ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
523	UPRS Sklep I U 972/2021-11	26.8.2021	UP00055436	ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.	gradbeno dovoljenje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločitev o pritožbi - procesni akt	Odločitev iz 1. točke izpodbijane odločbe, s katero je toženka odpravila prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek, ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta, ampak gre zgolj za instančno odločitev. Sodišče pa ne presoja pravilnosti instančnega nadzora. Po presoji sodišča upravni spor ni dopusten niti zoper odločitev iz 2. točke izpodbijane odločbe, ki je po vsebini dejansko sklep, saj je toženka odločila, da odgovora na pritožbo ne bo vročila tožniku, kar je vprašanje postopka.
524	UPRS Sodba I U 1487/2019-19	26.8.2021	UP00053306	ZUP člen 9, 241, 241/1, 242, 243, 244, 246, 246/4. ZUreP-2 člen 192, 192/2, 193, 193/1, 194, 194/1, 199, 205, 205/2.	razlastitev - gospodarska javna infrastruktura - sklenitev pogodbe - javna korist - nujnost postopka - nujnost in sorazmernost razlastitve	Prvostopni organ lahko odločbo po 242., 243. in 244. ZUP (tj. novo odločbo, s katero nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo), drugostopni organ pa odločbo, s katero odpravi izpodbijano odločbo, izda šele po tem, ko je bila stranki z nasprotnim interesom dana možnost, da se je izjavi glede pritožbe. Iz določil ZUP pa ne izhaja zahteva, da bi moral upravni organ ob preizkusu pritožbe (prvostopni organ) oz. pred izdajo odločbe, s katero zavrne pritožbo (drugostopni organ), morebiti prejeto izjavo stranke z nasprotnim interesom o pritožbi vselej vročiti tudi pritožniku (in temu omogočiti tudi izjasnitev glede takšne izjave). Ne glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je takšno ravnanje upravnega organa, ob upoštevanju načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, potrebno v primeru, ko namerava organ na podlagi prejete izjasnitve v svoji odločbi dopolniti razloge izpodbijane odločitve, pri tem pa navajati za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, glede katerih pritožniku predhodno ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Položaj, v katerem pritožniku še pred izdajo drugostopenjske odločbe to ne bi bilo omogočeno, bi namreč predstavljal kršitev omenjenega načela.<br/><br/>Nesporno dejstvo, da tožnik in prizadeta stranka razmerij v zvezi s spornimi zemljišči nista mogli urediti sporazumno, kaže vsaj na izpolnjenost pogoja po prvem odstavku 199. člena ZUreP-2, skladno s katerim je začetek razlastitvenega postopka možen šele v primeru, če razlastitveni upravičenec ali investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve v 30 dneh po vročitvi ponudbe za odkup z lastnikom nepremičnine ni uspel skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine, pri čemer so razlogi, zakaj do sporazuma ni prišlo, nerelavantni.<br/><br/>Po presoji sodišča je bila v konkretni zadevi razlastitev zahtevana za nepremičnine, ki predstavljajo že zgrajene objekte in omrežja GJI, ki so jasno opredeljeni, ki so vpisani v kataster GJI in ki so tudi predmet odloka o zazidalnem načrtu, s čemer je izkazana javna korist za prevzem teh nepremičnin. Zatrjevano dejstvo, da naj do izgradnje komunalne infrastrukture ne bi moglo priti, če tožnik s prizadeto stranko v letu 2011 ne bi sklenil pogodbe o ustanovitvi služnosti, na navedeno ne more v ničemer vplivati.
525	UPRS Sodba I U 866/2019-117	23.8.2021	UP00063408	ZUreP-2 člen 201, 201/1.	razlastitev - občinska javna cesta - razlastitveni postopek - dvofazni postopek - uvedba razlastitvenega postopka - pogoji za uvedbo razlastitvenega postopka - pogoji za razlastitev	Lastninska pravica je ustavno varovana pravica, njen odvzem ali omejitev (v javno korist) pa sta dopustna le pod zakonskimi pogoji. Pripravljalna dela, katerih nabor je določen v prvem odstavku 201. člena ZUreP-2, po naravi stvari predstavljajo poseg v lastninsko pravico, s čimer so – kolikor so izvršena brez pravne podlage – nedopustna. Brez pravne podlage pa so, kolikor vsebinski pogoji za razlastitev niso preizkušeni in izkazani.
526	UPRS Sodba III U 249/2019-26	23.8.2021	UP00059110	ZUP člen 43, 43/1, 43/2.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes - poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist	Stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi gradnje objekta, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi. To stališče je v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča RS (zadeve X Ips 356/2013, X Ips 329/2010, I Up 1180/2002, I Up 1435/2003 in I Up 183/2006).
527	UPRS Sodba I U 833/2019-51	19.8.2021	UP00054766	ZEN člen 20, 20/1, 30, 30/3, 31, 31/5, 39, 39/5, 121, 121/1.	mejna obravnava - urejena meja - zaščitena kmetija - pravica do izjave	Niti iz določil ZKZ, v povezavi z ZDKG, niti iz določil ZEN (enako pa tudi ne iz kakega drugega predpisa) ne izhaja, da pri zaščitenih kmetijah ne bi bilo mogoče izvesti postopka evidentiranja urejene meje, kot je bil izveden v konkretnem primeru, ali da bi bilo pri tem treba upoštevati kakršnekoli omejitve ali posebnosti. Pri navedenem postopku namreč že po naravi tega ne gre za promet z zaščiteno kmetijo, na katerega bi se nanašale omejitve iz ZKZ. S tem povezanim (sicer povsem pavšalnim) očitkom tožnikov utemeljenosti tako ni mogoče priznati.<br/><br/>Kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave, je bila prva tožnica na mejni obravnavi pozvana, da pokaže svoje meje in opozorjena na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN, a meje ni pokazala, zaradi česar je bilo potrebno šteti, da se z mejo strinja.
528	UPRS Sodba I U 470/2020-50	17.8.2021	UP00053305	ZEN člen 28, 29, 35, 38. ZUP člen 247.	evidentiranje urejenega dela meje - ustna obravnava - vročilnica - podpis vročilnice	Sodišče sodi, da je drugostopni organ z povzeto obrazložitvijo zavrnitve tožnikovega ugovora ravnal napačno. Ne samo, da je sam primerjal več podpisov v upravnih spisih, temveč se je tudi opredelil do njihovega ujemanja oziroma identičnosti, za kar ni imel podlage. Ni namreč mogoče reči, da upravni organ sam razpolaga s strokovnim znanjem, ki je potrebno za presojo identičnosti podpisov, tj. znanjem grafološke stroke, da bi lahko sam (brez postavitve ustreznega izvedenca tj. izvedenca grafološke stroke) napravil zaključek o tem, ali je tožnik vabilo prejel ali ne (s primerjavo podpisov v spisu), še zlasti glede na posledico, ki iz take situacije izhaja (glej zgoraj citirani drugi odstavek 38. člena ZEN).
529	UPRS Sklep III U 25/2021-19	14.7.2021	UP00048415	ZUreP-2 člen 58, 58/3, 58/3-P. ZUS-1 člen 2, 36, 106, 106/1, 117, 199. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (2020) člen 69, 74, 87, 94, 161, 107, 175.	občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akt - splošni pravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasno zadržanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe - neizkazan pravni interes - razlastitveni postopek - sprememba namenske rabe zemljišča	Presoja pravnega interesa za tožbo v primeru, ko jo vloži oseba iz 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2, se opravi v skladu s kriteriji iz te zakonske določbe. Kot jasno izhaja že iz zakonskega besedila, sme takšna oseba vložiti tožbo zoper prostorski izvedbeni akt le zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne pa zaradi varstva pravic oziroma pravnih koristi tretjih in/ali varstva javnega koristi. Za dopustno uveljavljanje varstva lastnih pravic in pravnih koristi v smislu 1. alineje tretjega odstavka 58. člena ZUreP-2 gre, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: prvič, da izpodbijani prostorski izvedbeni akt (njegove sporne določbe) pomeni pravni temelj za določitev pravic ali obveznosti osebe, ki toži, in drugič, da ta oseba izkaže, da ima izpodbijani akt v izpodbijanem delu zanjo bistvene posledice. Ob tem morajo imeti sporne določbe akta vsebino, ki ima za stranko bistvene posledice v smislu, da zožujejo obseg njenih dosedanjih pravic ali pravnih koristi oziroma zmanjšujejo možnosti glede načinov uresničevanja njenih pravic (prim. sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 100/2019 z dne 4. 7. 2019 in št. I Up 198/2019 z dne 27. 5. 2020). To pomeni, da pravnega interesa za izpodbijanje prostorskega izvedbenega akta po 58. členu ZUreP-2 ni mogoče temeljiti na (pričakovanem) lastništvu nepremičnin v območju njegovega urejanja oziroma na nestrinjanju s posameznimi rešitvami, ampak mora biti ugotovljeno, da so izpodbijane določbe akta podlaga za določanje pravic ali obveznosti tožnika, ki mora obenem tudi izkazati, da ima akt v izpodbijanem delu (tj. da imajo že izpodbijane določbe akta) zanj bistvene posledice v predhodno opisanem smislu. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni, da sodišče opravi vsebinsko presojo tožbe, tj. presojo, ali je prostorski izvedbeni akt v izpodbijanem delu zakonit ali ne.
530	UPRS Sklep III U 56/2021-6	14.7.2021	UP00059111	ZGO-1 člen 162, 297, 297/2. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.	ukrep inšpektorja za okolje in prostor - izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa - stroški izvršbe - založitev predujma za stroške - sklep o naložitvi predujma - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Tožniku je bila z izpodbijanim sklepom zaradi neizpolnitve inšpekcijske obveznosti in posledične oprave izvršbe po drugih osebah naložena založitev denarnega zneska v tam opredeljeni višini. Po oceni sodišča izpodbijani sklep ni akt iz 2. člena ZUS-1, saj ne gre za akt, s katerim bi organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku. Gre namreč za začasno naloženo denarno obveznost v določenem znesku (torej le do poznejšega obračuna dejanskih izvršilnih stroškov) in je zato po oceni sodišča izpodbijani sklep vmesni sklep v postopku prisilne izvršbe. Zakon pa tudi sicer ne predpisuje, da bi bilo plačilo predujma pogoj za opravo izvršbe. Izpodbijani sklep tudi ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
531	UPRS Sodba I U 200/2020-9	13.7.2021	UP00053322	ZSZ člen 60, 60/2. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica (1999) člen 15, 16.	zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo - odmera nadomestila	Kot izhaja iz določb 60. člena ZSZ/84 ter drugega odstavka 218. člena in prve alineje prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 218. b člena ZGO-1, se NUSZ v primeru zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od čiste tlorisne površine poslovnega prostora in prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim, če občina tako določi pa tudi od površine zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti. Zakon torej ne daje podlage za kakršno koli povezavo med celotno površino zemljišča - tudi pripadajočega zemljišča oziroma stavbišča - in odmero NUSZ, saj kot podlago za odmero nadomestila predpisuje izključno dejansko površino, ki je v uporabi za poslovno dejavnost.<br/><br/>Skladno s petim odstavkom 218.b člena ZGO-1 se ne glede na določbe druge alineje prvega odstavka tega člena štejejo za nezazidano stavbno zemljišče tudi zemljiške parcele, za katere je z lokacijskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če je z lokacijskim načrtom določeno, da se po opustitvi izkoriščanja na njih izvede sanacija tako, da se namenijo za gradnjo. Navedena zakonska dikcija "se štejejo" pomeni izjemo od siceršnje opredelitve pogojev za stavbna zemljišča, saj izenačuje pravni status omenjenih zemljišč s tistimi, ki izpolnjujejo splošne pogoje za stavbna zemljišča. Med pogoje, ki jih ta določba izrecno izključuje spada tudi zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Zgolj to, da na parcelah, ki so predmet obravnavane odločbe, ni zagotovljena komunalna oskrba v navedenem obsegu, torej ni razlog za nedopustnost odmere NUSZ7.
532	UPRS Sodba I U 232/2019-8	8.7.2021	UP00062868	ZUreP-2 člen 149, 156, 156/1.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja komunalne infrastrukture - komunalni priključki - komunalna oprema	Za razmejitev med javno komunalno opremo in priključkom je v skladu z novejšo sodno prakso bistveno, da se priključek od komunalne opreme razlikuje glede temeljne funkcije, in sicer je priključek namenjen zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Pri tem gre za to, da za priključek v smislu zakona ni mogoče šteti objekta, ki ne bi bil povezan s posamezno gradnjo in namenjen zgolj tej gradnji. Zato se za priključek ne more šteti objekt, ki bi bil zgrajen ločeno od posamezne gradnje, npr. za zagotavljanje koristi večjemu številu (predvidenih) objektov.
533	UPRS Sodba I U 655/2020-15	7.7.2021	UP00053377	ZAID člen 55, 55/1, 55/2, 55/3. ZUP člen 68, 68/1, 68/2.	Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - izpolnjevanje pogojev - pravočasna vloga	Organ ni dolžan pozivati strank, naj opravijo določena ravnanja, če želijo pridobiti (ali ohraniti) svoje pravice. Organ je v skladu s 67. členom ZUP dolžan stranko pozvati na dopolnitev oziroma odpravo pomanjkljivosti nepopolne vloge, vendar je to dolžan storiti šele po tem, ko je stranka vlogo že vložila. Ni pa je dolžan pozivati, naj vlogo vloži, ker bo sicer zamudila rok.<br/><br/>Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, kadar se pravice zmanjšujejo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi takšne ureditve.<br/><br/>Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da sme zakonodajalec spremeniti pogoje za opravljanje določenega poklica oziroma dejavnosti tudi za osebe, ki ta poklic oziroma dejavnost v času spremembe pravne ureditve že opravljajo. Sprememba je v skladu z načelom zaupanja v pravo, če je v razumnem sorazmerju z zasledovanim ciljem in če je prizadetim osebam dana možnost, da se na novo ureditev pripravijo.6
534	UPRS Sklep II U 100/2021-10	2.7.2021	UP00049754	ZUreP-2 člen 3, 127, 129, 131. ZLS člen 21, 29. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.	lokacijska preveritev - prostorsko načrtovanje - splošni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu	Izpodbijani akt je bil sprejet v postopku prostorskega načrtovanja občine in ne predstavlja posamičnega akta, izdanega pri izvrševanju upravne funkcije, temveč da gre za splošni akt, iz katerega ne izhaja, da bi se nanašal na tožeči stranki oz. na njuno nepremičnino. Gre za akt, ki je bil sprejet v skladu z določbami ZLS in njegova vsebina in namen nista urejanje konkretnih pravic in pravnih razmerij, ampak služi kot podlaga nadaljnjim postopkom dela in poslovanja občine. Izpodbijani akt nima nobenih pravnih posledic za tožeči stranki, saj z ničemer ne posega v njuno lastninsko pravico, v posledici česar stranki nista legitimirani za vložitev tožbe v upravnem sporu.
535	UPRS Sodba I U 426/2019-26	24.6.2021	UP00052088	ZUP člen 129,129/1, 129/1-1, 129/1-2, 279, 280, 280/1. ZUS-1 člen 5, 5/2. ZUreP-2 člen 58, 58/4.	pravni interes - predlog za izrek ničnosti - zavrženje predloga	Koncesijski akt je po svoji pravni naravi predpis (Vlade ali lokalne skupnosti) in torej nima značilnosti upravne zadeve, kot je opredeljena v 2. členu ZUP, da je to odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.<br/><br/>Tožnika v tožbi zatrjujeta (enako sta zatrjevala v predlogu za izrek ničnosti odločbe), da pravni interes izkazujeta, ker je koncesionar z njima na podlagi odločbe o podelitvi koncesije sprva skušal skleniti sporazum o ustanovitvi služnostne pravice, nato pa je bil sprožen tudi postopek omejitve njune lastninske pravice na njunih nepremičninah. S tem pa pravnega interesa po presoji sodišča tožnika ne moreta izkazovati. Prav nasprotno, navedeno kaže, da imata le dejanski (in bodoči) interes, da ne bi bili uvedeni postopki omejitve njune lastninske pravice. Dejanskega interesa pa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati. Pravno korist kot neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebno korist3 bosta tako tožnika izkazovala šele v morebitnem postopku, ki (če) bo voden zaradi omejitve njune lastninske pravice na nepremičninah v zvezi s podelitvijo koncesije.
536	UPRS Sodba II U 214/2018-28	18.6.2021	UP00049755	ZGO-1 člen 66.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - ugovori soseda	Tožeči stranki v tožbi, v kateri nasprotujeta izdaji gradbenega dovoljenja, nista podali vsebinskih, argumentiranih in pravno relevantnih pripomb.
537	UPRS Sodba I U 433/2019-19	17.6.2021	UP00062399	ZPNačrt člen 80. ZUreP-2 člen 220, 220/2.	upravni postopek - obnova upravnega postopka - komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - sprememba investitorja	Tudi po presoji sodišča je bilo v postopku odločanja o vračilu plačanega komunalnega prispevka na podlagi desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je predmet obnove, treba odgovoriti na vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati. Ker je organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je to prenehalo veljati, je skladno z desetim odstavkom 79. člena ZPNačrt že plačani komunalni prispevek vrnil (takratnemu) investitorju, tj. družbi A., d. o. o. S tem, ko je Upravna enota Vrhnika v nadaljevanju izdala odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 o spremembi tega gradbenega dovoljenja, v kateri je hkrati ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 še vedno veljavno, pa je kot pristojni organ predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je organ tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vračila že plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače. Iz tega razloga je po presoji sodišča pravilna odločitev organa o obnovi postopka vračila komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.
538	UPRS Sodba I U 903/2020-25	15.6.2021	UP00054881	GZ člen 35, 43, 43/1, 43/1-3, 43/1-6.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - razlastitveni postopek - pravnomočnost odločbe - nujni postopek razlastitve - kulturna dediščina - kulturnovarstveno soglasje	Ob izdaji izpodbijane odločbe je bil pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ v zvezi s spornimi nepremičninami izpolnjen, saj je bila v zemljiški knjigi prizadeta stranka vpisana kot lastnik teh nepremičnin. Ob upoštevanju navedenega zatrjevano dejstvo, da naj razlastitveni postopek v trenutku izdaje gradbenega dovoljenja še ne bi bil pravnomočno zaključen, na izkazano pravico graditi na spornih nepremičninah nima nikakršnega vpliva. Sodišče ob tem tožniku pojasnjuje, da iz razlastitvene odločbe izhaja, da je bila v konkretnem primeru razlastitev spornih nepremičnin izvedena kot nujni postopek v skladu s 104. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1), pri katerem (v skladu s prvim odstavkom 104. člena ZUreP-1) pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti.
539	UPRS Sodba III U 13/2019-30	15.6.2021	UP00048419	ZGO-1 člen 54, 54/1, 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - določitev funkcionalnega zemljišča - zaznamba spora	Kot poudarja na podlagi določb ZGO-1 oblikovana upravnosodna praksa, so dokazila glede pravice graditi v ZGO-1 opredeljena določno in izčrpno, kar pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero izmed v zakonu naštetih dokazil. Takšna zakonska ureditev torej smiselno izkjučuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v ZGO-1 izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja. Drugačna interpretacija opisane zakonske ureditve ni mogoča, saj bi lahko pripeljala do nedopustnega širjenja dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pravnih posledic tega dovoljenja na področje stvarnopravnih razmerij.
540	UPRS Sodba II U 354/2018-23	10.6.2021	UP00049124	ZGO-1 člen 48, 48/1, 66, 66/1, 66/1-1, 69, 69/3.	gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - ustna obravnava - vročitev - seznanitev - skladnost projekta s prostorskim aktom - pravica do izjave - dokaz	ZGO-1 v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ne predvideva vročanja projektne dokumentacije stranskim udeležencem, saj je ravno iz razloga seznanitve stranskih udeležencev z nameravano gradnjo, predvidena ustna obravnava.<br/><br/>v obravnavani zadevi bi tožena stranka, glede na pravočasno podani ugovor morala pozvati tožnico, da svoje trditve o tem, da projekt ni v skladu z OPN, ker moti tipično krajinsko arhitekturo, v določenem roku dokaže s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil.