št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
661	UPRS Sodba II U 247/2018-18	23.7.2020	UP00040459	ZGO-1 člen 74c. URS člen 72.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - imisije - smrad - pravica do zdravega življenjskega okolja	Zgolj dejstvo, da zakonskega predpisa o merilih o mejnih vrednostih smradu v stanovanjskih območjih Republike Slovenije ni, še ne pomeni, da se lahko okolje neomejeno obremenjuje oziroma, da se lahko vanj neomejeno posega s tovrstnimi emisijami. Postavlja se vprašanje, kakšna je normalna obremenitev in kakšna je čezmerna obremenitev. Za ugotavljanje teh pa se je mogoče opreti na že oblikovane standarde držav, ki prav tako kot Republika Slovenija ščitijo pravico do zdravega življenjskega okolja.
662	UPRS Sodba I U 1515/2018-9	21.7.2020	UP00044052	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.2., 2/1-12.1, 3, 3/1, 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - rekonstrukcija objekta - ponovni postopek	Ponovni postopek ne pomeni, da se postopek začne znova, pač pa je namenjen odpravi nepravilnosti prej izdane odločbe v skladu z opozorili drugostopenjskega organa v pritožbenem postopku (251. člen ZUP) oziroma v skladu s pravnim mnenjem sodišča glede materialnega prava ter v skladu s stališči sodišča glede postopka, če je bila odločba odpravljena v upravnem sporu.<br/><br/>V obravnavanem primeru je bila ugotovljena nelegalna rekonstrukcija obstoječega objekta (senika), (že) za rekonstrukcijo objekta kot tako pa je po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 predpisano gradbeno dovoljenje, in če se v takem primeru dela izvajajo brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, za katero se izrečejo inšpekcijski ukrepi po 152. členu ZGO-1
663	UPRS Sodba I U 1021/2019-14	21.7.2020	UP00037023	GZ člen 3, 3/1, 3/1-18, 82. ZGO-1 člen 152, 156a. ZIN člen 7, 7/2.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma	Iz podatkov upravnih spisov, vključno z izpodbijano odločbo, izhaja, da za zgrajen stanovanjski objekt, tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, pa bi ga moral. Ta ugotovitev, ki je tožnik ni prerekal ne v upravnem postopku in je ne prereka niti v tožbi, pa je pravno relevantna v primerih, kot je obravnavani, tj. ko gre za presojo izreka ukrepa gradbenega inšpektorja v primerih nelegalnega objekta.<br/><br/>Za nelegalen objekt materialni predpis, torej GZ, določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev (z vzpostavitvijo v prejšnje stanje), kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen. Javni interes pa je že vsebovan v samem GZ.<br/><br/>Pravica do spoštovanja doma je, upoštevajoč stališče Ustavnega stališča varovana pred nedopustnimi posegi v fazi izvršitve inšpekcijske odločbe. Predmet presoje v tem upravnem sporu pa je izrek ukrepa gradbenega inšpektorja, ne pa (že) faza njegove izvršitve, zato tega ugovora sodišče v tem upravnem sporu še ne more presojati.
664	UPRS Sklep in sodba III U 1/2019-26	16.7.2020	UP00038599	ZEN člen 30, 31, 31/1, 31/4, 31/5, 32, 47, 48, 48/1, 48/4, 48/6.	evidentiranje parcelacije - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - nestrinjanje s potekom predlagane meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika	Za izvedbo postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, ki mu je priložen elaborat parcelacije, soglasje lastnikov ni potrebno. Postopek parcelacije ne pomeni posega v lastninsko pravico, saj je v konkretnem primeru iz ene parcele zgolj nastalo več parcel. Lastniško stanje je ostalo nespremenjeno, tožnika pa pri izvrševanju lastninske pravice na novo nastalih parcelah nista ovirana ali omejena.<br/><br/>Zapisnik, sestavljen na mejni obravnavi, ni le tehnični instrument, pač pa je, če je sestavljen v skladu z zakonom, javna listina ter dokaz o poteku in vsebini opravljenega dejanja in danih ustnih izjav. Kot za vsako javno listino je tudi za zapisnik dovoljeno dokazovati, da so v njem zapisan potek in vsebina dejanja oziroma dane ustne izjave neresnične, breme takega dokazovanja pa nosi tisti, ki oporeka resničnosti teh navedb.
665	UPRS Sodba III U 80/2017-8	16.7.2020	UP00038601	ZEN člen 9, 9/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.	zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napake v postopku evidentiranja - pravni interes - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva dokazna ocena	Glede na zakonsko ureditev je v utemeljitvi odločbe o zahtevi, kot je obravnavana (uskladitev podatkov zemljiškega katastra), treba konkretno navesti, kakšni so podatki o nepremičninah, na katere se zahtevek nanaša, vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb, ter na katerih (točno opredeljenih) listinah (s kakšno vsebino) iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ti vpisi temeljijo. Že prvostopenjski organ bi torej moral v izpodbijani odločbi navesti konkretno ugotovljeno dejansko stanje o tem, kakšni podatki so glede zadevnih nepremičnin vpisani v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb in v katerih točno opredeljenih listinah iz zbirke listin imajo ti vpisi podlago. Pri tem ne zadošča splošno navajanje listin oziroma splošno sklicevanje na spise IDPOS postopkov, ampak je treba konkretno navesti relevantne listine in njihovo vsebino. Še toliko bolj je to pomembno in potrebno, ker gre za zadevo, v kateri se izpostavljajo vprašanja strokovno-tehnične narave. Obenem bi se moral prvostopenjski organ konkretno opredeliti do vseh dokazov, ki jih je tožnik predlagal v obravnavani zahtevi. Če upravni organ določenega dokaza ne izvede, mora to zavrnitev utemeljiti, ker gre sicer za kršitev strankine pravice do izjave in obenem za pomanjkljivo obrazložitev odločitve. Dokazne predloge upravni organ utemeljeno zavrne iz formalnih razlogov (npr. če dokazni predlog ni pravočasen ali če ni substanciran) ali iz vsebinskih razlogov, npr. kadar je dokaz nepotreben (ker je dejstvo že dokazano in naj bi predlagani dokaz že ugotovljeno dejstvo le potrdil), kadar je dokaz nerelevanten (ker dejstvo, ki naj bi se tako dokazovalo, za odločitev ni pravno odločilno) ali kadar je dokaz neprimeren za ugotovitev določenega dejstva; v vsakem primeru pa mora to zavrnitev v odločbi obrazložiti.
666	UPRS Sodba I U 972/2019-10	14.7.2020	UP00037964	ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b, 218b/1, 218b/1-1, 218b/2, 218b/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Z dnem uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za zazidana stavbna zemljišča za namene odmere NUSZ ni mogoče šteti zemljišč, ki opredelitvi stavbnih zemljišč iz citiranih določb ZGO-1 ne ustrezajo, kar pomeni, da se za zazidana stavbna zemljišča lahko štejejo le zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeno inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.<br/><br/>Da bi sporni del zemljišča ustrezal pojmu zazidanega stavbnega zemljišča iz 218. in 218. b člena ZGO-1, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Sodišče zato ugovora, da je organ za ta del zemljišča s parc. št. 1569/127, k.o. ..., napačno odmeril nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
667	UPRS Sodba I U 891/2019-31	14.7.2020	UP00043096	ZEN člen 31, 32. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 4, 4/5, 4/6, 4/9.	evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave	Sodišče se strinja z navedbami tožnikov v tožbi, da iz zapisnika mejne obravnave ni razvidno, da bi bile spoštovane določbe prvega in drugega odstavka 31. člena ZEN. Čeprav bi moral v zapisniku biti opisan potek mejne obravnave (drugi odstavek 32. člena ZEN) oziroma bi zapisnik moral obsegati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav (peti odstavek 4. člena Pravilnika), zapisnik tako ni pisan.
668	UPRS Sodba I U 1896/2018-73	13.7.2020	UP00044061	ZEN člen 29, 36, 36/3.	evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - napake volje	Če tožnica s podpisom zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej da se s potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, kar bi kazalo iz njenih navedb v tožbi, lahko to uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
669	UPRS Sklep III U 46/2020-7	10.7.2020	UP00043574	ZUreP-2 člen 200. EZ-1 člen 473, 473/8. ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.	omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Sklepu o uvedbi postopka za omejitev lastninske pravice z ustanovitvijo trajne služnosti v javno korist ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena, zato ne uživa samostonega sodnega varstva.
670	UPRS Sklep I U 1414/2019-15	9.7.2020	UP00037966	ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.	gradbeno dovoljenje - odprava odločbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - procesne predpostavke - zavrženje tožbe	S tem, ko je bila prvostopenjska odločba odpravljena, je nastal položaj, kot da sploh (še) ne bi bila izdana, postopek pa se je vrnil v stanje pred njeno izdajo. Ker so bile z odpravo odločbe odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, tožnik s tožbo, s katero tudi sam zahteva odpravo navedene odločbe, v tem primeru očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
671	UPRS Sodba I U 1346/2019-8	9.7.2020	UP00037035	ZUreP-2 člen 220, 221, 221/1. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 30, 30/7, 30/9, 36.	komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija obstoječega objekta - solastnina objekta	Ko gre za legalizacijo obstoječega objekta, je investitor v enakem pravnem položaju kot investitor nove gradnje, za katero pridobiva gradbeno dovoljenje in je zato zavezan tudi k plačilu komunalnega prispevka. Zgolj priključitev objekta, za katerega ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, na komunalno infrastrukturo, ne legalizira tega objekta in zato tudi ne njegove priključitve na komunalno infrastrukturo. Tožniki bi svojo pravico priključiti objekt na obstoječo komunalno opremo konzumirali samo, če bi gradbeno dovoljenje pridobili in zgradili objekt v skladu z njim.<br/><br/>V primeru plačila komunalnega prispevka za objekt v solastnini glede na naravo stvari ni mogoče izhajati iz določb SPZ, ki določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (68. člen). Objekt se namreč priključi na komunalno opremo kot celota, tj. kot en objekt in ne po solastniških deležih. Glede na to pa je pravilna razlaga, da za plačilo komunalnega prispevka lastniki odgovarjajo kot eden, tj. nerazdelno, kot smiselno izhaja tudi iz jezikovne razlage zakona, ki govori o lastniku kot zavezancu za plačilo. Razporeditev plačila med njimi je stvar njihovega notranjega razmerja.
672	UPRS Sodba I U 395/2019-5	9.7.2020	UP00037037	ZUP člen 113, 113/1, 116. ZOdvT člen 13, 22, 22/2. Pravilnik o stroških v upravnem postopku (2005) člen 14, 14/1.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stroški upravnega postopka - neocenljiva zadeva - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje	Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil le o stroških, ki so bili predmet odločanja po odpravljenem sklepu, torej le o stroških, ki so nastali do izdaje odpravljene odločbe z dne 9. 2. 2016, ne pa tudi o vseh ostalih stroških, o katerih do izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo odločeno. Navedena odločba je bila s sodbo sodišča I U 742/2016-7 z dne 31. 8. 2017 odpravljena, posledično kot akcesorni zahtevek, ki v celoti deli usodo odločitve o glavni stvari, pa tudi sklep o stroških št. 06122-61/2009-174 z dne 3. 3. 2016. V primeru odprave upravnega akta se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan, torej v stanje, kot da o zadevi še ni bilo odločeno. Prvostopenjski organ bi zato moral z izpodbijanim aktom odločiti o vseh do dneva izdaje izpodbijanega akta nastalih stroških postopka, o katerih še ni bilo odločeno.<br/><br/>Ker gre v tej zadevi za povprečno težko zadevo, se pri določanju količnika nagrade glede na določbo 13. člena ZOdvT uporabi srednja vrednost nagrade, kar pri razponu količnika od 0,5 do 2,5 (tarifna številka 2200 tedaj veljavne Tarife) pomeni količnik 1,5.
673	UPRS Sodba I U 1425/2018-41	9.7.2020	UP00044095	ZEN člen 38, 38/4, 39, 39/1, 39/2.	evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek	V upravnem postopku lahko upravni organ ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila. Evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače.
674	UPRS Sodba I U 1290/2019-16	2.7.2020	UP00044224	ZGO člen 19, 36, 41. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.	gradbeno dovoljenje - lokacijsko dovoljenje - razveljavitev lokacijskega dovoljenja - pravne posledice razveljavitve - obnova postopka - bistvena kršitev določb postopka	Tožnika ugovarjata, da toženka presoje, ali je tehnična dokumentacija skladna z lokacijskimi pogoji, ni opravila. Glede na bližino njunega objekta in zatrjevane vplive, ki jih ima gradnja investitorja na njun objekt, po presoji sodišča izkazujeta pravni interes za tak ugovor in je ta podan v obsegu dovoljene obnove postopka, tj. zaradi varovanja njunih pravic oziroma pravnih koristi.<br/><br/>Toženka v izpodbijani odločbi sicer navaja, da je preverjala, ali projekt vsebuje vse sestavine po 19. členu ZGO in tudi da je preverila pogoje iz lokacijskega dovoljenja, ki so bili v času odločanja o gradbenem dovoljenju izpolnjeni. Vendar je taka obrazložitev pavšalna, saj iz nje ne izhaja, da bi toženka ugovor zavrnila, ker naj bi ugotovila, da se nanaša na izmere dejansko izvršene gradnje in ne na neskladnost med lokacijsko dokumentacijo in PGD. Prav tako pa toženka v izpodbijanem aktu ni opravila primerjave dimenzij v lokacijski dokumentaciji in PGD, iz česar bi bilo mogoče zaključiti, da je njuna skladnost izkazana. Glede na to sodišče izpodbijanega akta v tem delu ni moglo preizkusiti in je podana kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
675	UPRS Sklep I U 515/2020-5	2.7.2020	UP00037097	ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUreP-2 člen 200.	razlastitev - javna cesta - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt	Sklepu o uvedbi razlastitvenega postopka iz prvega odstavka 200. člena ZUreP-2 ni mogoče pripisati več kot le procesnega pomena. Ker torej izpodbijani sklep predstavlja (le) odločitev procesne narave, ki ne pomeni zaključka odločanja o zadevi, ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in zato ne uživa samostojnega sodnega varstva. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ni obnovljen, ustavljen ali končan.<br/><br/>Del izreka izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zaznambo uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi, s prepovedjo prometa z nepremičninami ali njihovega bistvenega spreminjanja brez soglasja razlastitvenega upravičenca, (zgolj) naznanja nadaljnje posledice njegove izdaje, ki pa jih določa že sam zakon. Ne gre torej za odločitev upravnega organa v okviru danih pooblastil, s tem pa tudi ne za njegovo oblastveno odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega in drugega odstavka 2. člena ZUS-1, ki bi bila lahko predmet izpodbijanja s tožbo v upravnem sporu.
676	UPRS Sodba III U 126/2017-9	23.6.2020	UP00035888	ZGO-1 člen 152. ZUP člen 146, 146/3, 146/3-5.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka	Prvostopenjski organ je v obravnavanem primeru izpodbijano odločbo izdal v posebnem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožečima strankama možnost, da se seznanita s končnim uspehom dokazovanja in o tem izrečeta. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je prvostopenjski organ pri pristojni upravni enoti sam pridobil dodatno dokumentacijo, nakar je izdal izpodbijano odločbo, pred tem pa tožnikov ni seznanil s končnim uspehom dokazovanja ter jima dal možnosti, da se o tem izrečeta.<br/><br/>V zvezi z načelom zaslišanja stranke je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče (prim. sklep XIps 326/2014), da se stranka lahko o dejstvih in okoliščinah učinkovito izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev in, če ima možnost tudi razbrati v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno. Možnost izjave pa pomeni pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku, takšno pravico pa lahko izkoristi le, če sta izpolnjena dva pogoja: če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena, in, če ve, kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
677	UPRS Sodba I U 577/2019-22	18.6.2020	UP00044182	ZEN člen 36, 36/3. ZUP člen 7.	ureditev meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - varstvo pravic stranke	Z zapisnikom je dokazano, da se je tožnik s predlagano mejo strinjal. Nedokazana je navedba, da je tožnik podpisal zgolj prisotnost na obravnavi, ker vsebina zapisnika dokazuje nasprotno. Tožnik dokazov, ki bi dokazovali morebitno nepravilnost zapisnika, niti ne predlaga.
678	UPRS Sodba I U 2077/2018-8	18.6.2020	UP00038104	ZEN člen 11, 11/3.	zaščitena kmetija - dedovanje - dediči - skupnost dedičev - skupni lastniki - stranke v upravnem postopku	Do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni jasno, kdo v resnici je dedič, kaj mu gre iz zapuščine in na kakšni podlagi; to velja tudi v primeru oporočnega dedovanja, saj sodišče razglasi oporoko ne glede na to, ali je po zakonu veljavna in ne glede na to, ali je oporok več (drugi odstavek 194. člena ZD). Po določbah ZD torej ni ovir, da bi do skupnosti dedičev prišlo tudi v primeru obstoja oporoke.
679	UPRS Sodba II U 152/2018-28	17.6.2020	UP00040487	ZGO-1 člen 65, 66.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - trditveno in dokazno breme - osončenje	Po izrecni določbi prvega odstavka 65. člena ZGO-1 mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze.
680	UPRS Sklep in sodba II U 347/2018-10	12.6.2020	UP00036161	Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (2011) člen 22.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - cevovodi - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - priključitev zgradbe na javno kanalizacijo	Javna kanalizacija je omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, kanalizacijski priključek pa cevovod s pripadajočo opremo, ki poteka od posameznega objekta do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje in s tem v lasti ter upravljanju lastnika objekta. To pomeni, da je izvajalka gospodarske javne službe dolžna zagotavljati vzdrževanje javne kanalizacije, medtem ko je vzdrževanje posameznega internega kanalizacijskega voda obveznost lastnika objekta, iz katerega je ta vod speljan do javne kanalizacije (v skladu s soglasjem izvajalca javne službe). Ker gre v konkretnem primeru za obveznost popraviti porušen del internega kanalizacijskega voda, speljanega v javno kanalizacijo iz zgradbe v solasti tožnikov, ni dvoma, da gre za obveznost tožečih strank in ne izvajalke gospodarske javne službe.