št.	Opravilna št.	Datum odločbe	Oznaka	Pravna podlaga	Institut	Jedro
761	UPRS Sodba I U 1501/2018-7	22.1.2020	UP00035871	ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218, 218/5, 218c, 218c/1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7. ZEN člen 79. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1. ZPNačrt člen 4, 4/2.	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - katastrski podatek - neobrazložena odločba - namembnost nepremičnine - dejanska uporaba nepremičnine	Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina v namene NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, s tem, da lahko za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Ali gre v obravnavani zadevi za katastrske podatke v skladu z 218.c členom ZGO-1 ali za kakšne druge podatke (in v tem primeru katere) pa ostaja nejasno oziroma neobrazloženo.
762	UPRS Sodba I U 2387/2018-10	21.1.2020	UP00041271	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-12.1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt - kulturnovarstveno soglasje	Toženka je ugotovila, da se nepremičnina nahaja v območju kulturne krajine in v območju urbanističnega spomenika (kar med strankama ni sporno) in mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. Tožnik temu, da se nepremičnina nahaja na varovanih območjih, ne ugovarja in priznava, da soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine nima. Trdi, da je postopek (šele) v teku. Celo, če bi bil tožnikov objekt (ali katerikoli njegov del) enostaven, bi torej tožnik moral pridobiti ustrezno soglasje in to pred začetkom gradnje. Kot je pravilno štela toženka to, da je postopek v teku, na izrek ukrepa po 152. členu ZGO-1 ne vpliva, kot je sodišče že obrazložilo, pa tudi ni razlog za tehtanje sorazmernosti ukrepa, ki ga za primere nedovoljene gradnje določa zakon.
763	UPRS Sodba I U 2028/2018-20	21.1.2020	UP00036870	ZUP člen 43. GZ člen 36, 36/2, 36/2-3, 36/2-4.	izdaja gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravni interes	Tožnikovi razlogi za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki izvirajo iz obligacijskega pravnega posla sklenjenega z B., ter so oprti na kršitev avtorskega prava in določb ZJN, posledično nimajo vsebine, kot se za pravice ali pravne koristi, ki so upoštevne po določbi 36. člena GZ, zahteva. Obligacijski predpisi in avtorsko pravo pa tudi ne določajo sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (kolikor bi tožnik želel na njihovi podlagi dokazovati podanost četrte alinee drugega odstavka 36. člena GZ).<br/><br/>S strani tožnika zatrjevane pravne koristi niso neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.
764	UPRS Sodba I U 1236/2018-7	16.1.2020	UP00033631	ZGO-1 člen 73.	gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - lokacijski pogoji - naklon strehe	Glede na zakonsko ureditev spremembe gradbenega dovoljenja, pomeni sprememba gradbenega dovoljenja iz drugega odstavka 73. člena ZGO-1 izdajo nove določbe, ki deloma nadomesti prvotno izdano gradbeno dovoljenje. Izdaja nove odločbe, ki le deloma nadomesti gradbeno dovoljenje (in jo je mogoče, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka istega člena, izdati v skrajšanem ugotovitvenem postopku), pa je izjema. Gre za izjemo glede načina izdaje nove odločbe in ne glede obsega ugotovitvenega postopka pred njeno izdajo. Tako novo odločbo je namreč mogoče izdati, če vplivi predlagane spremembe na lokacijske pogoje niso taki, da je zaradi njih treba izdati novo gradbeno dovoljenje. Če ti vplivi niso taki, da bi bilo treba izdati novo gradbeno dovoljenje, se lahko odločba omeji le na spremembe že obstoječega gradbenega dovoljenja. Po navedenem torej možnost spremembe gradbenega dovoljenja ne pomeni, da lahko investitor spreminja posamezen pogoj, element ali bistveno sestavino, določeno v gradbenem dovoljenju, neodvisno od vpliva te spremembe na druge pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.<br/><br/>Sprememba naklona strehe, predvidenega v gradbenem dovoljenju, pomeni spremembo lokacijskega pogoja.
765	UPRS Sodba I U 666/2018-12	16.1.2020	UP00033513	Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 4, 4/6.	inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - gradbišče - varstvo pri delu - zagotavljanje varnosti pri delu - opustitev dolžnega ravnanja - nesreča pri delu	Kolikor bi uredbodajalec imel namen določiti, da je izdelava varnostnega načrta potrebna na vseh začasnih in premičnih gradbiščih, kar bi izhajalo iz obrazložitve pritožbene odločbe, bi moralo biti to po mnenju sodišča posebej določeno oziroma bi morala biti takšna določba umeščena posebej, ne pa v poglavje, ki kot rečeno ureja posebne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, na katerih dela izvaja ali je predvideno, da bo dela izvajalo dvoje ali več izvajalcev.
766	UPRS Sodba I U 1065/2019-24	16.1.2020	UP00033622	ZGO-1 člen 95, 95/1, 95/1-1, 152, 153, 197, 197/1, 197/1-3.	gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - neskladna gradnja - nelegalna gradnja	Izdaja uporabnega dovoljenja sicer res pomeni tudi ugotovitev organa, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, vendar zgolj v kontekstu in za potrebe uporabe objekta, saj uporabno dovoljenje ne more vplivati na vsebino gradbenega dovoljenja in s tem legalizirati morebitnih odstopanj od njega.
767	UPRS Sodba in sklep I U 2076/2018-8	14.1.2020	UP00041264	ZGO-1 člen 153. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - izvršljivost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe	Razlog, ki ga uveljavlja tožnik, je, da predmetne odločbe sploh ni mogoče izvršiti. Že iz zakonske opredelitve tega razloga oziroma uporabe besede „sploh“ izhaja, da je z njim mišljena tako imenovana objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve), ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve). Sodišče se strinja s stališčem drugostopnega organa, da tožnik uveljavljanega ničnostnega razloga ni izkazal.<br/><br/>Kot je navedel že organ, se z izrekom inšpekcijske odločbe odreja inšpekcijski ukrep, v tem primeru gre za ukrep v primeru ugotovitve neskladne gradnje. Kaj neskladna gradnja predstavlja, pa je del dejanskega stanja, na katerem inšpekcijska odločba temelji. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, napačna uporaba materialnega predpisa in kršitev pravil postopka pa so razlogi, ki jih lahko stranka uveljavlja v postopku z rednimi pravnimi sredstvi in kasneje s tožbo v upravnem sporu. Torej, če izrek odločbe nima vseh sestavin po ZUP, to predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki terja odpravo odločbe (že) v pritožbenem postopku, kot tudi (v nadaljevanju) v upravnem sporu.
768	UPRS Sodba III U 85/2018-11	10.1.2020	UP00033204	ZGO-1 člen 22, 22/2, 23. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.	javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka	Zgolj ugotovitev, da grajeno javno dobro ne služi več namenu zaradi posegov, ki onemogočajo rabo v skladu z njegovim namenom, ne da bi se ugotovili razlogi in pravni temelj za ta poseg v grajeno javno dobro, ki onemogoča njegovo uporabo, ne zadostuje za odločitev o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na podlagi določbe iz drugega odstavka 23. člena ZGO-1.
769	UPRS Sodba III U 302/2018-14	10.1.2020	UP00033199	ZEN člen 86, 86-5, 95, 95/4, 95/4-4. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 26, 26/3.	kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb - upravnik stavbe - soglasje	Zahteva tožnikov, naj sodišče etažnim lastnikom pošlje elaborat in jih pozove, naj se izjasnijo ali se s predlaganimi spremembami strinjajo, ni utemeljena, saj ima stavba, v kateri je skupni del stavbe, za katerega predlagata spremembe v katastru stavb, upravnika. Ker ta soglasja k predlaganim spremembam ni podal, s tem ni izpolnjen eden od pogojev za spremembo vpisov v katastru stavb in je zato odločitev tožene stranke pravilna.
770	UPRS Sodba I U 1200/2018-7	9.1.2020	UP00033629	GZ člen 3, 3/1, 3/1-35. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7.1, 2/1-7.2, 66.	gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - novogradnja - rekonstrukcija objekta	ZGO-1 ne daje neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej. Tožnika zmotno menita, da gre v tej zadevi za rekonstrukcijo, ker se po predvideni odstranitvi (večjega) dela objekta, ohranja del objekta, ki ga je mogoče definirati kot stavbo. To namreč za presojo pravne kvalifikacije obravnavanega posega ni bistveno. Odločilno pa je, da bo pretežni del objekta (vključno s temelji) v celoti odstranjen, na tem mestu pa bo skupaj s temelji zgrajen nov objekt.
771	UPRS Sodba I U 746/2019-7	9.1.2020	UP00033624	ZEN člen 35, 51.	parcelacija - mejna obravnava - vlagatelj zahteve - pooblastilo za zastopanje - geodetske storitve	Če drži navedba tožnikov, da na mejni obravnavi nista bila seznanjena s tem, da podpisujeta pooblastilo geodetskemu organu, da v njunem imenu sproži upravni postopek parcelacije in ju v navedenem postopku zastopa, bi bilo treba oceniti, ali ju je resnično mogoče šteti za vlagatelja predmetnega zahtevka.
772	UPRS Sodba I U 544/2018-24	9.1.2020	UP00036875	ZGO-1 člen 198, 198/1.	inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep gradbenega inšpektorja - obrambno zaščitni objekt - uporabno dovoljenje - dejanska raba objekta - fikcija osebne vročitve	Zakonska fikcija iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 velja izključno za obrambno – zaščitne objekte in to pod pogojem, da se jim namembnost po 25. juniju 1991 ni spremenila.<br/><br/>Tudi ob najširši interpretaciji 198. člena ZGO-1 ni mogoče šteti, da bi imel ta objekt uporabno dovoljenje, ki bi se nanašalo na karkoli drugega kot obrambno – zaščitne aktivnosti, saj se ta zakonska določba na morebitne druge aktivnosti sploh ne nanaša. Po drugi strani začetek „dvonamenske“ rabe objekta po 25. juniju 1991 najmanj v obsegu te rabe pomeni spremembo njegove namembnosti, tako da tudi nadaljnji pogoj iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 najmanj v tem obsegu ni izpolnjen.<br/><br/>Zakonske fikcije obstoja uporabnega dovoljenja iz prvega odstavka 198. člena ZGO-1 v nobenem primeru ni mogoče širiti na rabo objekta za športne prireditve.
773	UPRS Sodba in sklep I U 85/2019-7	9.1.2020	UP00033621	ZUP člen 42, 42/1, 42/2, 43. ZEN člen 11, 35.	upravni postopek - položaj stranke v postopku - pravni interes - ureditev meje - evidentiranje urejene meje	Tožnica v tožbi navaja in dokazuje, da je bila na mejno obravnavo vabljena, ni pa bila poučena o tem, da bi neudeležba na mejni obravnavi pomenila, da se s potekom predlagane meje strinja. S tem je bil tožnici priznan status stranke v tem postopku.
774	UPRS Sodba I U 812/2019-8	9.1.2020	UP00033617	ZCes-1 člen 3, 13, 13/5. ZEN člen 28, 28/1, 48.	ureditev meje - javna cesta - kategorizirana javna cesta - neustavni občinski odlok - exceptio illegalis - razlastitev	Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Krško v delu, v katerem kategorizira kot javno pot tudi predmetne nepremičnine, posega v tožničino lastnino. Ustavno sodišče je v tovrstnih zadevah po opravljenem tehtanju javne koristi in posega v lastninsko pravico več let dajalo prednost javni koristi in posledično izdajalo ugotovitvene odločbe, s katerimi je ugotovilo neustavnost odlokov in določalo način izvršitve, po katerem bi morale občine ugotovljeno neustavnost odpraviti tako, da bi v določenem roku z lastniki zemljišč sklenile pravni posel ali izpeljale postopek razlastitve. Ker občine odločb niso spoštovale, je prakso spremenilo tako, da je odloke pričelo razveljavljati. Glede na jasno prakso Ustavnega sodišča glede tega vprašanja sodišče zaključuje, da je tudi konkretni Odlok neustaven.
775	UPRS Sodba I U 25/2018-10	9.1.2020	UP00034191	ZGO-1 člen 3a, 152.	inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - garaža - nadstrešek	Le gradnja enostavnih objektov se po prvem odstavku 3.a člena ZGO-1 lahko začne brez gradbenega dovoljenja.
776	UPRS Sodba I U 495/2018-17	7.1.2020	UP00036873	ZUP člen 220, 220/1.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - dopolnilna odločba - izdaja dopolnilne odločbe - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe	Že iz tožbenih navedb izhaja, da tožnica meni, da je organ z izdajo gradbenega dovoljenja z dne 24. 6. 2004 kršil materialni predpis in pravila postopka. To pa pomeni, da bi tožnica morala zoper izdano gradbeno dovoljenje uporabiti pravna sredstva, in sicer vložiti pritožbo ali kršitve uveljavljati z drugim dovoljenim pravnim sredstvom. Kršitev materialnega prava in kršitev pravil postopka namreč z dopolnilno odločbo ni mogoče odpravljati. Z dopolnilno odločbo organ odloči o vprašanjih, ki so bila predmet postopka, pa v izdani odločbi niso bila zajeta (prvi odstavek 220. člena ZUP); dopolnilno odločbo torej organ izda, če upravna zadeva ni bila rešena v celoti, glede vseh zahtevkov ali vseh vprašanj in ne da bi odpravljal nepravilnosti odločitve.
777	UPRS Sklep I U 2474/2018-7	7.1.2020	UP00041272	ZUS-1 člen 5, 5/2, 30, 30/1, 36, 36/1, 36/1-7.	gradbeno dovoljenje - tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - prepozna pritožba - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe	Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Zato je imel tožnik pravico oziroma možnost, da vloži tožbo zoper ta sklep. Da bi tožnik dosegel vsebinsko obravnavo prvostopenjskega sklepa, bi moral torej najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper sklep, to je doseči odpravo sklepa o zavrženju pritožbe.<br/><br/>Sodišče ni moglo šteti, da tožnik s predmetno tožbo izpodbija (tudi) sklep o zavrženju pritožbe, tožnik pa ne zatrjuje in ne izkaže, da naj bi tožbo zoper ta sklep vložil z ločeno tožbo. Tožnik tako v uvodu tožbe, v tožbenem predlogu, v katerem predlaga odločitev sodišča in v tožbenih navedbah izrecno izpodbija sklep prvostopenjskega organa oziroma razloge, zaradi katerih je prvostopenjski organ predlog za obnovo postopka zavrgel. V zvezi s sklepom drugostopenjskega organa navede zgolj to, da se zaveda, da je bila pritožba zavržena, vendar je bila ta odločitev glede na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z občne seje VSS z dne 14. 1. 2015 nepravilna. Pri tem tožnik ne navaja nobene trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, zakaj šteje, da se to mnenje v obravnavanem primeru nanaša na situacijo v njegovem primeru in ne konkretizira, zakaj je toženka v njegovem primeru napačno uporabila predpis oziroma to mnenje. Golo sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ne more nadomestiti vseh elementov, ki bi jih morala imeti tožba, da bi bila uperjena zoper drugostopenjski sklep (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Zato ji sodišče take vsebine ni moglo pripisati samo.
778	UPRS Sodba I U 2680/2017-60	7.1.2020	UP00036878	ZGO-1 člen 65, 66.	gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - obnova postopka	Sodišče se z organom strinja, da je (bil) v postopku vezan na zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja s priloženim PGD, izdelanim v skladu z veljavnim prostorskim aktom, saj tako izhaja iz 54. in 66. člena ZGO-1, ter da ni mogel upoštevati navedb tožnikov o morebitni (z njihove strani zatrjevani) neskladni gradnji (npr. če je investitor pravico iz izdanega gradbenega dovoljenja že pričel uresničevati), ali o morebitni drugačni uporabi obstoječe prostorske ureditve, kot je predvidena za prostorsko ureditev, ki je predmet gradbenega dovoljenja, saj gre tudi po mnenju sodišča za okoliščine, pomembne zgolj v postopku (inšpekcijskega) nadzora.<br/><br/>Zatrjevana obstoječa z gradbenim dovoljenjem (lahko tudi s predpisi) neskladna uporaba objekta (za avtomobilistična hitrostna tekmovanja itd.), ki je predmet spornega gradbenega dovoljenja, ni okoliščina, relevantna za odločitev o tem, ali je gradbeno dovoljenje izdano v skladu z zakonom, pač pa je razlog za vodenje postopka nadzora in v tem okviru za ukrepanje po zakonu in eventualno sankcioniranje kršitev.
779	UPRS Sklep I U 1977/2019-9	6.1.2020	UP00041262	ZUS-1 člen 28, 28/2, 32, 32/3, 36, 36/1, 36/1-2.	tožba v upravnem sporu - tožba, vložena zaradi molka organa - procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa - preuranjena tožba - zavrženje tožbe - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe	Iz podatkov posredovanih upravnih spisov izhaja, da je drugostopni organ prejel pritožbo v reševanje 12. 11. 2019. To pa pomeni, da procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 za obravnavo tožbe zaradi molka organa še niso izpolnjene v času vložitve tožbe, saj še ni potekel dvomesečni rok (od prejema pritožbe tožnika), v katerem bi moral drugostopni organ o pritožbi odločiti.<br/><br/>Obstoj procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo je namreč procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe. Zato mora sodišče, če tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
780	UPRS Sodba I U 786/2018-10	31.12.2019	UP00036862	ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-1.1, 2/1-1.1.4, 2/1-9. ZEN člen 71, 71/2, 71/3. ZPNačrt člen 80.	komunalni prispevek - sprememba namembnosti - enostanovanjska stavba - mansarda - posamezni del stavbe - preureditev podstrešja v stanovanje	V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo (glede na Uredbo o razvrščanju objektov), zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe iz drugega odstavka 71. člena ZEN), saj mansarde kot prostora ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo (oziroma toženka ni navedla razlogov, da bi šlo za prostor, ki bi lahko pomenil posamezni del stavbe, torej ki bi se lahko samostojno pravno uredil, glede na tretji odstavek 71. člena ZEN). Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostori stavbe nimajo narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa se ne more govoriti o spremembi namembnosti objekta ali dela objekta. Enostanovanjska stavba je objekt, ki ima le en del in zato tudi namembnost. Sprememba uporabnosti podstrešja iz bivalnega v nebivalni (ali drugega prostora) v enostanovanjski stavbi ni relevantno dejstvo v smislu 80. člena ZPNačrt in ne vpliva na spremembo namembnosti objekta, ker se namen objekta, ki je enovit, ne spreminja